TRST, torek 23. oktobra 1956 Leto XII. - Št. 239 (3477) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93 808, 37-338 !um?TV0: uu MONTECCHI it. *, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63« — poštni predaj 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10 mesečno 210 din. viSine vrl Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založDa biovenije, »lrlnl l stolpca: trgovski 80, finantno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZUZ- ir PO IZVOLITVI GOMULKE ZA TAJNIKA KP POLJSKE Glavni skleni: enakopravno sodelovanje med oartiiami decentralizacija, delavska samouprava in nove volitve Iz politbiroja je izpadel maršal Rokosovski - Komisija za ugotavljanje odgovornosti voditeljev varnostnih organov - V vsej Poljski vlada mir - Navdušene resolucije delavstva in vojaštva • Poljski tisk odgovarja Eisenhowerju, Adenauerju in „Pravdr‘ litbi »AMav. A 22. — Novi po- ‘noiro rv • — pu' lir.),. A Poljske enotne de-volj«n sEranke, ki je bil iz-nes D„sin,0®' se je sestal da-live/a ptddr,e pod vodstvom 'lava o prvega tajnika Vladi- Sa HKjj. n°vega centra.nega ko-se je začela predpol-večtr vse je zaključila pred iptjj',. efjetno so na tej seji da de/ eP 0 dnevu odho->ka Baef?.c'je politbiroja polj- ^'Ijev3 v 'v’'os*tvo za na" vietslcSe razgovorov s so- 'E8aciim* v°ditelji. Odhod deteta * , se pričakuje konec y tedna. dtči n?Vem politbiroju so sle-kj, ti ani;. Vladislav Gomul-tek J® bil izvoljen za glav-iCvf n'^R’ predsednik vla-skjl "aakieWlcz, Jendrychow-Ochab t?111 Rapacki. Edvard '(ksan’a 1 Zambrowski, A-fs-Soiu'er,^aWadski, Ignac Lociran *k’ ie bil rehabi- djsuo ln sprejet v CK isto-*1°rawSfcGclnulko> in Jerzy PAP je sporočila ledju-a so na plenarnem za- kiij centralnega komiteja v°Ii«i*i v tajništvo dfči- t P°leg Gomulke še sle-?'troir6rzy Albrecht, Edvard Vin j; ' .Tnrnsinski chab'SRV Matwin, EdvardO-k (,’j].Koinan Zambrovvski, ki h t.drenovani za tajnike. Padli dtbiroja so torej od-ptaačj: ,maršal Rokosovski, "»n ^ k Jozwiak-Witold, Ze-('tie\v/°Wak, Stalinaslav Rajh, t.j' Vladislav Dworakov-Hifr^ Gierek, Roman . • Frančišek Mazur. 'bi pAp je danes zju- fletj^ročilt, da se je 8. S* kos,°. zascdanje centfalne-!• 0kts.iL zaključilo zvečer ■ «0 Poročilo pravi, da-»tljj ewtralni komite je iz-4«t0vi??n**Uo, ki ima nalog L/fSuk- , odgovornost članov » Vod’ i- 50 v preteklih .e-*tttili delo državnih var- 9*čejT: °rgai,ov. Odobril je Hlu-, tudi besedilo dveh {'■litbi/L* kl jih je predlagal !« snr ® ,er vključil nekatera jn'be. Centralni ko- na a* na.ogo politbiro-! tfto1 zdruzUo obe resolucij N,tlc.sam°, ki bo navedla stramj111 ®0SP°darske nalo- S £ ,se Je zvedelo, vse- 1 l°tke-Uc*^a s,edete osnov- i*1' tin.JSlta delavska stranka ! Vician ,*esn«Jse sodelovanje fcnimi deželami, ko-partijami na m Utn p?lne enakopravno-ti^se ,!el» za mednarodne ?■ dr» Poljsko in dru-J. p,rz»vami. SLV isUm ostro obsoja vse k.'°nai”) tendence kakor so zem in antisemiti- h??t*nLtijslco vodstvo odločno A od Uj* nevarnost, ki pri-nl^htov . k°nservativnih . ele- ?.vii ;0v 'Uti tii'«ii _ Partiji, ki skušajo Procec demokratiza- centralnega ko-L0|lti .,p imela nalogo, da ir »o kovanje tistih ljudi, niirjlj Poslednjih letih kon-tti. °rgane državne var-j 5, ., ' 0» /Ba se članstvo parti- lln, * ov. c tiansivo parii- Vk, ati sl Pl disciplino. Spo-tli. tnerL lnora načelo demo-n0*a socializma ter vsak imeti možnost po-1' mnenje. i2» 'T,?/ka zmeda, ki Je na Itn . 5 ln» ‘uicua, ki je iik-ha,'h sk11Lt?Uranjeiii več izoli-•i. uPin, se mora prene- 4 v pUnurn^* se’ da med 7' sk»L foksK10”1 n' Partija ime-ah položaja na Polj- s«°darskem delu reso-li/1. Peti-,'“aJejo navodila za lij E|Jo , ni načrt, deceutra-\iV^ahje de|avsko samo- vf'U, ^5“. pAP je tuc' i spo-Od ,ttOviK °dbor za pripravi *i na.v°lUev /a Sejem 11», ha r.-,.1 zolilnega za>.o-*hje .a8‘ katerega bo ‘h6," 'a b, obvez no in tajno- . livak moralo biti na 'tk a,1iirti,rat tolikšno Stevi-yC >ZVoa/LV’ kak°r jih je Ji« 'i lahti zal° da bodo VL doljL0 'Zbirali. Novi 'Uhjarije tudi ukinitev . namestnikov po-’it(ciie t«1 po navedbah . bi,. da'° slabe rezul- kil a>)e j 5::' aRenoiia. c‘a j.e Ah,- v VprČoirrUfi nnl- >st- Jan' ,.yaršavske um-V Vtjb WaSil’ ,5* ,<°n°van za predsed-t?ittik0iitev z,a Pripravo no-foij.f ceni- derzy Albrecht, Lal"cga komiteja iv* in wružcne delavske ,'Uasdnik Jefa" ignar, pod-? 6,5 sta , edke združene bf. Pred,.-, da imenovana it'** v°cVrednilLa 's'ega od- /iH» b'Ueia illk eell,ral-.J Jan demokratične j, iio- ahovan Kar°l Wende je Sv' v katZa tajnika tega jav S, aterem je še 12 tfek‘Vd*lie da'ie pošilja-vNli/avke in Student- l r' ki - ^slitka"" ter **ln , 4ivah Povsod ljud-°žai komentirajo Včeraj so časo- pisi izšli v posebnih izdajah in so bili takoj razprodani. Varšavski radio je pri komentiranju dogočkov med drugim izjavil: «Je spomlad v oktobru. Je spomlad pravega proletarskega internacio-nalizma in odločne volje, da se ugladi naša pot v socializem. Je spomlad preporoda komunizma. Ta spomlad se širi po vsej deželi.® Delavci v avtomobilskih tovarnah Zeran v predmestju Varšave, ki niso zapustili svoje tovarne včeraj ves dan, so po proglasitvi izvolitve novega politbiroja sklicali zborovanje. Sprejeli so resolucijo, v kateri izjavljajo, ča so zaradi govoric, ki so krožile v zvezi o premikom čet. sklenili, da bodo sami branili svojo tovarno proti morebitnemu vojaškemu udaru in so v ta namen «sprejeli vse potrebne previdnostne ukrepe®. Krožijo namreč tudi govorice, da so delavci oboroženi. V Sčečinu je organizacija novinarjev izglasovala resolucijo, s katero zahteva izgon iz vojske »izdajalcev, ki so sl egiptovski zunanji minister Favzi, ki je ob prihodu izjavil, da je zadovoljen z razgovori v Varnostnem svetu. Sporočil je tudi. da se Egipt ni še sporazumel o dnevu in kraju konference treh o Suezu. Na vprašanje, ali namerava Egipt staviti nov predlog za rešitev sueškega spora, je Favzi odgovoril: »Pred'ogi Egipta so bolj ko zadostni za začetek razgovorov.® Kar se tiče zahteve zahodnih držav, naj bi Egipt postavil nove predloge, je Favzi izjavil, da hočejo s lemi zahtevami samo zavlačevati zadevo. Tudi predstavnik Foreigr, Officea je izjavil, da niso še sprejeli nobenpga sklepa glede novega sestanka treh zunanjih ministrov. Dodal je, ida niso niti od Hammarskjoel-da dobili «uradnega» sporočila v tem smislu. Predstavnik pa i hotel komentirati govoric o novih predlogih indijskega ministra Krišne Menona, ki se je danes vrnil v Novi Delhi. Na razna vprašanja o indijskem načrtu glede Suezi je odgovoril: »Ni nobenega konkretnega načrta kot takega. Dali smo samo nasvete v različnih fazah pogajanj.® Glede novega razvoja pri urejevanju tega vprašanja je Me-non samo izjavil, da se bodo razgovori nadaljevali v Ženevi. Predsednik vlade Nehru pa je izdavil: »Mislim, da je ostra faza krize zaradi Sueškega prekopa sedaj premagana, čeprav je pričakovati še številne težave, preden bo vprašanje lahko rešeno v zadovoljstvo vseh prizadetih ® Predsednik glavne skupščine OZN Jose Maza, ki je sedaj v Kairu, je tudi izrekel mnenje, da so dobre možnosti za sporazum pred prihodnjim zasedanjem glavne skupščine OZN. pozvale poveljnika, naj prista- poudarja, da »mednarodni po- -1-71---- '-i-'--' - ložaj Egipta ne dovoljuje tej državi, da bi si odtegovala moderno orožje, ki je potrebno za njeno varnost in o-brambo®. Poročilo poudarja zatem, da je ladja «Athos» odpotovala iz Aleksandrije 4. oktobra in da ni verjetno, da bi ta ladja »hodila na sprehod dva tedna s tovorom o-rožjaa. Dalje pravi poročilo, d aso na ladji našli kanadsko orožje. Zato ni moglo o-rožje prihajati iz Egipta, ker ta nima pogodb s Kanado, mectem ko Izrael dobiva severnoameriško orožje. Van Ackerin Spaak na obisku v Moskvi MOSKVA. 22. — Belgijski ministrski predsednik Van A-cker in zunanji minister Paul Henri Spaak sta danes prišla z letalom v Moskvo, kjer so ju sprejeli maršal Bulga-nin, zunanji minister Sepilov, Mikojan in Saburov. Po končanem uradnem obisku se bo Van Acker vrnil v Belgijo, Spaak pa bo obiskal še nekatere kraje v Sovjetski zvezi. ne na vojaškem letališču v Alžiru. Poveljnik je odgovoril, da bo to stori, in letalo je nato krožilo nad morjem toliko časa, da je prišla ura, ko je imelo pristati v Tunisu; to pa zaiadi tega, da potniki ne bodo nič sumili. Ob 21.J5 je letalo pristalo v Alžiru. Posadka je takoj izstopila. medtem ko so policisti z orožjem v roki prišli v letalo ter uklenili alžirske voditelje. Ti so bili oboroženi, toda se niso upirali. Zaradi aretacije petih voditeljev alžirske fronte za narodno osvoboditev je tunizijski državni tajnik za informacije sporočil, da je tunizijska vlada sklenila odpoklicati svojega poslanika v Parizu. Izjavil je, da sta tunizijska poslanika v VVashingtonu in Londonu dobila navodila, da opozorita ameriško in angleško vlado na položaj, ki je nastal zaradi aretacije petih alžirskih voditeljev. »Tunizijska konferenca, je dodal, bi utegnila postati vojna konferenca.® Aretacija alžirskih voditeljev je povzročila veliko negodovanje v tunizijskih in maroških krogih. Maroški sultan je takoj poslal v Pariz protestno brzojavko. Baje je tudi sklenil, da se bo takoj vrnil v Maroko. Tunizijski ministrski predsednik Burgiba pa je sklica! izredno sejo vlade, ki je trajala pozno v noč. Iz Pariza pa javljajo, da bo jutri zjutraj i-zredna seja francoske vlade. Tajništvo za maroške in tunizijske zadeve v francoski vladi pa je danes objavilo poročilo, v katerem pravi, da je pariška vlada sklenila prekiniti sedanja pogajanja z maroško vlado, ker je maroški sultan sprejel omenjene alžirske voditelje. V porogilu je med drugim rečeno: »Francoska vlada razume zanimanje, ki ga Maroko ima za bodočnost Alžira. Sultan bi lahko tudi koristno uporabil svoj veliki moralni vpliv, če bi dal razumeti prizadetim, da so francoski predlogi za prekinitev sovražnosti lojalni in da je potrebno nanje odgovoriti, če se hoče doseči rešitev. Zgodilo pa se je — in to se zdi nedopustno pariški vladi — da so maroške oblasti priredile uraden sprejem nekaterim voditeljem alžirskega upora. Ni mogoče dopustiti, da bi v prijateljski državi prišlo do velikih manifestacij ob priliki prihoda alžirskih upornikov, medtem ko francoska vojska dela v Alžiru svojo dolžnost, zato da omogoči uresničenje ugodnih pogojev za izvedbo rešitev, ki jih alžirsko prebivalstvo svobodno sprejema, v takih o-koliščinah je francoska vlača sklenila prekiniti pogajanja z maroško vlado. Nedavni dogodki povzročajo pri francoski vladi resno zaskrbljenost. Ce bi prihodnji dnevi potrdili njeno bojazen, bi bilo zaman nadaljevati pogajanja® V zvezi z orožjem na ladji »Athos®, ki so jo francoske oblasti zasegle v alžirsko-ma-roških vodah, je egiptovsko poslaništvo v Parizu objavilo izjavo, v kateri odločno zanikuje, da je bilo orožje naloženo na lačjo v Egiptu, ter »BORBA*’ O SPREMEMBAH NA POLJSKEM VELIK POMEN SKLEPOV za mednarodno delavsko gibanje Razgovori Tito-Dej ■ Geroe poudarja pozitivnost obiska v FLRJ - M. Pijade sprejel izraelske parlamentarce (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — V zvezi z dogodki na Poljskem ugotavlja današnja «Borba», da je plenum poljske združene delavske stranke sprejel jasno politično linijo, ki ima za cilj popraviti napake preteklosti zlasti vprašanja nadaljnje demokratizacije. «Sklepi plenuma, poudarja »Borba®, dokazujejo, da je to veliko vprašanje poljskega delavskega gibanja rešeno na pozitiven in konstruktiven način. Razni reakcionarni ostaniki, ki so mislili, da bodo lahko izkoristili demokracijo v svoje antisocialistične namene, so se prevarali. Socializem na Poljskem je dobil novo možnost, da se razvije v globino in širino.® «Borba» ugotavlja, da nikdar doslej ni bilo take enotnosti med poljskim delavskim razredom in vodstvom partije in da se ni nikdar mnenje ljudstva tako jasno izražalo kot prav te dni. Sklepi 8. plenuma, ki pomenijo krepitev socializma na Poljskem, se lahko odrazijo samo pozitivno na poljsko-sovjetsko sodelovanje ter na odnose Poljske z drugimi socialističnimi državami. «Poljski plenum, zaključuje «Borba», ima velik pomen ne le za socializem na Poljskem, temveč tudi za socialistične sile po vsem svetu, velik pomen za mednarodno delavsko gibanje. Se enkrat se je potrdilo, da' so pota in oblike socialističnega razvoja v posameznih državah nujno različna in da bogastvo teh oblik samo pospešuje tempo socialističnega razvoja v svetu. Krepitev socializma na Poljskem se bo odrazila pozitivno na mednarodne odnose sploh, kajti vsaka krepitev stvarnih socialističnih odnosov pomeni hkrati tudi nov prispevek k politiki aktivne miroljubne koeksistence, k razvoju mednarodnega sodelovanja.® Danes dopoldne so se v Ber lem dvoru začeli razgovori med romunsko vladno delegacijo in jugoslovansko delegacijo. Romunsko delegacijo vodi pri razgovorih Georgiu Dej, jugoslovansko pa maršal Tito. Med razgovori so proučili razvoj in izvajanje bukareštanskega sporazuma in ukrepe za nadaljnji razvoj sodelovanja med obema državama. Popoldne je romunska delegacija obiskala inšti* tut za nuklearna raziskovanja v Vinci. Delegacija KP Madžarske je prispela danes zjutraj v Osijek, od koder je nadaljevala pot na državno kmetijsko posest Belje, kjer so se nadaljevali in končali razgovori. Nocoj je Aleksander Rankovič priredil večerjo na čast delegaciji, ki je po večerji odpotovala s posebnim vlakom v domovino. Uradno poročilo o razgovorih bo objavljeno jutri opoldne. Vodja madžarske delegacije Geroe je v izjavi «Borbi» poudaril, da je madžarska delegacija prepričana, da se je s temi razgovori pričelo novo poglavlje v madžarsko-jugo-slovanskih odnosih. Ti razgovori so zelo pozitivni in bodo v veliki meri prispevali k zbližanju ne samo dveh partij, temveč tudi dveh narodov. Na vprašanje, kateri momenti se posebno poudarjajo v sodobni madžarski politiki, političnem razvoju in kakšne ukrepe predvideva vodstvo madžarske partije in madžarska vlada, da bi se izvršili sklepi julijskega plenuma, je Geroe izjavil, da o načrtih ne more govoriti, ker je dolžnost CK sprejemati sklepe. «V izvajanje naše politike, je dodal Geroe. pa moramo vključiti najširše sloje ljudstva in zagotoviti njegovo razumevanje in podporo.® Predsednik madžarske vlade Hegeduš in tajnik madžarske KP Kadar sta izjavila »Politiki®, da je velika zasluga maršala Tita, da je s svojim širokim pogledom takoj v začetku razgovorov ustvaril ozračje, ki je odprlo pot medsebojnemu razumevanju. Razgovori so bili zelo plodni in so pozitiven prispevek k razvoju prijateljskih odnosov med Madžarsko in Jugoslavijo. Janoš Kadar je poudaril, da se je delegacija prepričala, da se v Jugoslaviji izvaja stvaren marksizem in da je delegacijo posebno zanimalo vprašanje delavskega samoupravljanja v podjetjih. »Politika® ugotavlja v svojem poročilu iz Belja. da so razgovori, kljub razlikam v pogledih, bili zelo koristni in plodni in da bodo ti razgovori predstavljali v bodočih jugoslovansko-madžarskih odnosih nedvomno važno izhodiščno točko. Predsednik zvezne skupščine FLRJ Meša Pijade je danes sprejel izraelsko parlamentarno delegacijo, ki je včeraj prispela v Jugoslavijo. Po sprejemu ji je priredil kosilo. kjer st? Moša Pijade in vodja izrp.e.ske delegacije Mordehal Namir izmenjala zdravici. Moša Pijade je poudaril, da je za narode Jugoslavije mir največji in najdragocenejši cilj in izreke' prepričanje, da bodo narodi na področju, kjer je Izrael z iskreno podporo drugih držav našli rešitev za medsebojna nerešena vprašanja ter zagotovili mir in srečen razvoj na tem zelo pomembnem delu sveta. Vodja izraelske delegacije je izrekel občudovanje Izrae.a za junaško borbo jugoslovanskih narodov proti fašizmu in za njegove napore za izgradnjo nove enotne Jugoslavije. Zahvalil se je za pomoč, ki so jo narodi Jugoslavije med okupacijo nudili preganjanim Zidom. Popoldne se je izraelska delegacija v razgovoru z ljudskimi poslanci zanimala za delo skupščine za državno in družbeno ureditev ter za razna vprašanja s področja gospodarstva ir. delavskega samoupravljanja. Nocoj je delegacija odpotovala v Zagreb. B. B. Kongres KPI bo v Livornu Tajništvo NSZ o kongresu KO - Težave socialdemokratov pri določitvi članov za paritetno komisijo (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Vladno in parlamentarno delo v Rimu se je spet pričelo. Vlada je imela danes sejo, na kateri so o-dobrili pravilnik za zbornico obrtniških podjetij. Potrjen je bil tudi se nadalje sistem za uravnavanje ravnotežja na področju žitnega sektorja, vendar je bil kontingent za prihodnje leto zmanjšan na 12 milijonov stotov, s čimer se zmanjša tudi finančno breme za državo. Zvečer je bil predsednik vlade Segni pri predsedniku republike Gronchiju. V senatu pa se je začela debata o zakonskem osnutku za preventivne ukrepe proti osebam, ki so nevarne za varnost in javno moralb. Senatna komisija za notranje zadeve je napravila nesaj sprememb k vladnemu tekstu. Senator Saggio se je izrekel proti zakonu, češ da puščajo predpisi tega zakona preveč možnosti za samovoljo izvršni in administrativni oblasti. Proti je govoril tudi socialist Mancinelli. medtem ko sta demokristjana Romano in Ja-nuzzi zakon zagovarjala. De-bata se bo nadaljevala jutri popoldne. Vprašanje socialistične združitve je s te ali one strani vsak dan aktualno. Taso se je izvedelo, da namerava liberalna stranka po svojem predstavniku, ministru Čaru. napraviti pri predsedniku vlade Študentje Budimpešte zahtevajo Nagyja za predsednika vlade Danes zboruje CK komunislične mladine - Glasilo KP poroča, da bo kongres parlije prihodnje lelo BUDIMPEŠTA, 22. — Po sobotni zahtevi madžarskih književnikov, naj se skliče izredni kongres partije, poroča danes glasilo madžarske KP pod naslovom «Pozitivni program®, da bo kongres sklican prihodnje leto in da bo moral izdelati pozitiven program socialistične demokracije. List piše dalje, da je sicer dosedanje izkustvo pri gradnji so^-cializma v Sovjetski zvezi brez dvoma bistveno za napredek na Madžarskem, vendar pa poudarja, da te izkušnje same ne zadostujejo. Suženjsko oponašanje teh izkušenj pa je bolj škodljivo kot koristno. »Izkušnje neke tuje države ne morejo na noben način nadomestiti ideološkega dela, ki ga moramo izvršiti mi sami,® piše »Sza-bad Nep». Budimpeštanski radio pa poroča, da je centralni komite madžarske komunistične mladine sklican na zasedanje jutri, da bi razpravljal o »sedanjem položaju in o bodočih nalogah®. Isti radio je sporočil, da so visokošolci gospodarske fakultete kakor tudi tehnične fakultete v Budimpešti na svojih sestankih, na katerih je sodelovalo več tisoč študentov, sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se Imre Nagy, ki je bil nedavno ponovno sprejet v partijo, ponovno imenuje za predsednika vlade in voditelja partije. Govornik, ki je predložil resolucijo, je med drugim de- izvodov lista «BZ am Abend® jal. da predstavlja Poljska zgled za Madžarsko ter da madžarski študentje izražajo solidarnost s svojimi poljskimi tovariši. Na obeh zborovanjih so študetje zahtevali ustanovitev neodvisne študentovske organizacije namesto komunistične mladine. Poleg tega so študentje zahtevali popolno spremembo vodstva države, kakor tudi izčrpno ob-raz.ožitev, zrkaj je prišlo do napak v preteklosti in kdo je zanje odgovoren ter da mora vlada izčrpno poročati o go-rpodarskem položaju države, pri čemer mora povedati tudi, kaj se ie zgodilo z madžarskimi ležišči urana. V resoluciji poudarjajo študentje, da so naklonjeni madžarsko-sovjetskemu prijateljstvu, ki oa mora sloneti na enakopravnosti. Napovedovalec budim-peštanskega radia je dejal, da se sedanji duh, ki vlada na madžarskih univerzah lahko primerja samo z duhom, ki je vlada.' v revolucionarnem letu 1848. V vzhodnem Berlinu zaplenjen časopis z govorom Gomulke BERLIN. 22. — Agencija DPA poroča, da so vzhodnoberlinske oblasti danes popoldne očredile zaplembo vseh ki je edini v vzhodnem sektorju Berlina objavil zvleč-ke govora Gomulke. List je objavil tudi popoln seznam članov novega politbiroja poljeke partije in vest o izvolitvi Gomulke na prvi strani, kjer je bila tudi slika Gu-mulke. List je tudi poročal, da je bilo ime Stalinograda zopet spremenjeno v prvotno ime Katovice. RAAB V BONNU BONN, 22. — Avstrijski kancler Raab je prišel danes zjutraj z vlakcm v Bonn na uraden ob'sk Na postaji so ga sprejeli kancler Adenauer zunanji m-nister von Brenta-no in drug: člani vlade. Raa-bov obisk v Bonnu bo trajal štiri dni. Popoldne je Raaba spreje. predsednik republike Heuss, zvečer pa je Adenauer priredil večerje njemu v čast. Jutri zjutraj bo prvi politični razgovor med Adenauerjem in Raabcm. V zdravici je Adenauer izjavil, da nemška vlada in nemško ljudstvo spoštujeta nevtralnost, neodvisnost in suverenost Avstrije in da Zahodna Nemčija želi dobre prijateljstvo med obema državama. Raab je danes povabil A-denauerja, nnj obišče Dunaj Adenauer je vabilo sprejel, toda dan obiska ni bil še do-očen, , čisto uraden korak, da se pospešeno izvede program vlade. Da so kar na lepem liberalci tisti, ki se jim muri.i z izvajanjem vladnega programa. je povod njih strah, da bi prihodnji politični razvoj razmajal osnove ukrepov, za katere je že prišlo do sporazuma med štirimi strankam’, ter pripomogel do tiste revizije v socialnem smislu, za katero bodo skoraj gotovo ne-nijevci pritisnili na socialdemokrate Gre seveda pred- vsem za agrarno reformo, za katero si liberalci želijo, da bi bila sprejeta v taki formulaciji, kot je bila svoj čas dogovorjena. V sredo se bo sestal izvršni odbor socialdemokratske stranke. Razpravljal bo o kongresu KD. Drugo važno vpraša- nje. ki ga bodo na tem sestanku obravnavali, pa je določitev predstavnikov tajništva stranke za paritetno komisijo za socialistično združitev. Socialdemokratom povzroča namreč preglavice vprašanje, ali vključiti v to komisijo tudi člane vlade ali ne. Saragat je v stranki vsekakor osebnost, mimo katere skoraj ni mogoče. Toda istočasno .je podpredsednik vlade in je s tem njegova prisotnost v taki komisiji do neke mere obvezujoča celo za njegovo delovanje kot podpredsednika vlade. Sliši pa se. da bi bila rada v tej Komisiji tudi Romita in Vigorelli, torej oba ministra; s tem postaja stvar še bolj zapletena. Potem bodo razpravljali tudi o vključitvi predstavnikov j manjšin v omenjeno komisijo. Tukaj so mnenja deljena; I večina je za to, da se vključita v komisijo tudi manjšini, medtem Ko drugi temu o-porekajo, češ da je svoj čas desnica glasovala proti združitvi, levica pa se je pridružila resoluciji za združitev le s pridržki. Tajništvo NSZ je danes izdalo poročilo, s katerim komentira kongres' KD v Tri-dentu. Poročilo pravi, da se je kongres končal z zmago Fanfamjevega aparata ter poudarja, da je s tem postala grožnja integralizma še hujša. Dialog s katoličani pa ostaja vsekakor se v veljavi, ker se je na kongresu pokazalo vrenje na demokrščanski levici; toda dialog se prenaša iz parlamenta na deželo. Potem NSZ izreka svojo solidarnost z borbo PSI za socialistično alternativo, ki se naj uresniči s prihodnjimi volitvami in s socialistično združitvijo. Stvar PSDI je sedaj, izjavila poročilo, da pospeši proces združitve ter na ta način o-krepi socialistično alternativo in končno zavrže centristično obliko. Predsednik senatne komisije za zunanje zadeve je danes izjavil, da je prisotnost opazovalcev KPI na zasedanju Evropske jeklarske in premogovne skupnosti velike važnosti, ker ponjegovem mnenju potrjuje razvoj komunističnega stališča do evropskih organov za sodelovanje. Livorno je rojstno mesto KPI in prav to mesto je bilo sedaj izbrano kot sedež prihodnjega kongresa partije, ki se bo začel 8. decembra. Nekateri hočejo videti v tej izbiri voljo voditeljev partije, da bi bil to kongres obnovitve in preporoditve. A. P. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 18,2. raaj-nižja 12.9. ob 17. uri 17,4, zračni tl a-k 1030.1 pada, veter severo-zahodnik 2 km na uro, vlaga 78 odst., nebo jasno, morje mirno temperatura morja 17.2. H »M •Ti M lHa Danes, TOREK, 23. oktobt* Severin, šk.. 2lvka. ob Sonce vzide ob 6.31 m> za. _ 17.06 Dolžina dneva 10.35 Uit vzide ob 19.48 in zatone ob W . Jutri, SREDA, 24. oktobra Rafael, nadang.. Blago*t»_ S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SUITA Svetovalec Grbec zahteval posredovanje pokrajine glede razlaščanja pri Domju Predsednik prof. Gregoretti je obljubil, da bodo sti/ar proučili - Sprejet predlog za javna dela v finančnem letu 1957-58 v skupnem znesku 983,5 milijonov lir Ob začetku sinočnje seje pokrajinskega sveta je pokrajinski svetovalec Marij Grbec postavil naslednje vprašanje: »Prisiljen sem opozoriti pokrajinski svet in g. predsednika na vprašanje, ki se tiče ene izmed nsjbo.j glavnih nalog pokrajinske uprave; ščititi in podpirati razvoj kmetijstva v naši pokrajini, ki je že tako revno. Zaradi tega je dolžnost javnih uprav, da na vsak način skrbijo, da se ne zgubi in uniči to malo, kar imamo. Zal pa akcija za razlaščeva-nje, ki jo izvaja Ustanova za industrijsko pristanišče, da bi prišla do zemljišč za gradnjo tovarn in stanovanjskih hiš in ki se je v zadnjem času ojačila za ustanovitev naselja S Sergio, vodi do uničenja marsikaterih kmetij, ki so sad skrbnega, vztrajnega in plodnega dela več pokolenj. Ustanova za industrijsko pristanišče izkoriščajoč določbe odloka 86 nekdanje ZVU, zahteva dekrete o dokončni zasedbi s tem, da deponira na banki smešne odškodnine v znesku 100 do 250 -ir za kv. m za zelo plodna in skrbno obdelana zemljišča, na katerih so tudi hiše, hlevi, seniki, vodnjaki in kar je potrebno za kmetijo. Določbe omenjenega odloka ZVU pa izločujejo .1-pravni postopek, ki ga predpisuje osnovni zakon o ra?.-laščevanju v javno koristne namene Jzakon 25. junija 1865 št 2359)7 po katerem prefekt izroči seznam lastnikov, ki jih nameravajo razlastiti, predsed-n.ku sodišča ki imenuje na račun raziastitelja enega a.i tri stroko/njake za pravično ocenitev odškodnine. Poudariti je treba, da dekreti prefekture za dokončno raz.lastitev temeljijo na deponiranje »d >govorjene» odškodnine, medtem ko je dokazano, da se razlaščeni lastniki niso sploh dogovorili za odškodnino; sicer ne bi bilo vzrokov za spore, kakor je žal dogaja. Kdor noče tvegati in imeti velikih stroškov s tožbami, se mora pokoriti in utrpeti nepopravljivo škodo. Omenjeni zakon od leta 1865 zahteva, da raz.aščeni lastniki dobijo primerno ceno, ki bi jo dosegli v prosti prodaji in vsekakor pod pogojem, da si z odškodnino lahko nakupijo enakovredno posest. Te predpise prezira Ustanova za industrijsko pristanišče, k! plačuje odškodnino, s katero si prizadeti kmetje sploh ne morejo nakupiti drugih zemljišč niti zgraditi potrebnih kmetijskih poslopij v naši okolici. Enostavno bodo u-ničili cvetoče kmetije brez u-panja, da bi se obnovile in se bodo tako sistematično obubožali produktivni viri našega mesta ter pahnile v brezposelnost družine, ki so prej imele zagotov-jeno življenje plodnega dela in gotovih dohodkov. Obrnil sem se do vladnega generalnega komisarja skupno s poslancem Beltramom s prošnjo, da bi preklical predpise člena 16 ukaza št. 66 od ZVU, ki eliminira pravične določbe zakona iz -eta 1865. Gospod komisar nama je zagotovil, da bo poskrbel v tem smislu, toda medtem je Ustanova za industrijsko pristanišče pospešila svoje zahteve po dekretih za dokončne razlastitve in to v veliko škode prizadetih. Zaradi tega je nujno potrebno zahtevati od prefekture in vladnega generalnega komisariata, naj nemudoma zaustavijo izdajanje teh dekretov, dokler ne bo izdana zahtevana odločba, tako da bodo vsi prizadeti lahko imeli možnost, da dosežejo ocenitev strokovnjakov, ki jo bo naroči, predsednik sodišča na račun raziastitelja. Zaradi tega vprašam gospoda predsednika, če on in u-nravni odbor nameravata čimprej posredovati pri pristojnih oblasteh za takojšnjo izvedbo ukrepov, ki jih pričakuje toliko kmečkih družin, katere so zaskrbljene spričo grozečih razlastitev, ki ne u-pc.števajo njihovih pravic in žrtev« Predsednik prof. Gregoretti se je zahvalil svetovalcu Grbcu, da je opozoril pokrajinski svet na to važno vprašanje. Dejal je, da je o tej zadevi govoril s član’ pokrajinskega odbora, da ie sliša.1 o utemeljeni zaskrbljenosti prizadetih kmetov in ;e obljubil, da bo predstavnik pokrajine v Ustanovi za industrijsko pristanišče proučil čimprej vso zadevo in se točne informiral, kako je s to stvarjo, nakar bo odgovoril na gornje vprašanje Nato je predsednik pokrajine sporočil pokrajinskemu svetu, da je pokrajinski odbor sestavil predlog za razna javna dela, ki ga bo predložil zaradi dode itve potrebnih denarnih sredstev vladnemu generalnemu komisariatu. Po potrebnih pojasnilih in pripombah pokrajinskega odbora in nekaterih svetovalcev, je pokrajinski svet soglasno odobril predlog za javna dela v skupnem znesku 938,5 milijonov lir. V okviru tega načrta namerava pokrajina na-praviti naslednja dela. popravilo in preureditev raznih naprav v umobolnici pri Sv. 1-vanu (200 miJ. lir); dozidanje enega nadstropja pokrajinske palače (120 mil. lir); gradnja treh otroških zavetišč (160 milijonov lir); postavitev počitniške kolonije za otroke ustanove »S. Laghi« (30 mil. lir); izpopolnitev otroškega vrtca za defektno deco v vili «Giu-.ia» (80 mil. lir); gradnja prvega dela novega sedeža u-metniške ustanove (200 mil. lir); gradnja sedeža zooprofi-laktične ustanove (10 milijonov lir); gradnja novega sedeža šolskega skrbništva (60 mil. lir);" ureditev ' ter asfaltiranje miljske ceste (12 mil. lir); popravilo ceste Mi.je -Sv Rok (10 mil.); valolom za zaščito ceste proti Debelemu rtiču (3 mil.); izravnavanje ovinka pri mostu čez Osap-ski potok (35 mil.); asfaltiranje in ureditev ceste, ki pelje v Komen (25 mil.); ureditev in asfaltiranje ceste med Vi.žovljami ir. Mavhinjami (15 mil.); ureditev in asfa.tiranje ceste v Bcljunec (5,5 mil.) ter ureditev ceste od Oreha do Mačkovelj (1Q mil. lir). Svetovalec Lucchesi je me 1 diskusijo o treh otroških zavetiščih poudaril, da bi morala velika podjetja prispevati svoj delež za ustanovitev otroških jasli kakor do.oča zakon. Predsednik mu je odgovoril, da predlagana dela v ta namen nimajo posebne zveze s tem vprašanjem, da pa se bo pokrajinska uprava zavzela za to vprašanje. Svetovalec Bazzaro je glede zavoda v vili «Giulia» pripomnil. da h; se morale izseliti od tam zasebne stranke, za katere bi bilo pač treba poskrbeti druga stanovanja. Svetovalec Postogna je priporoči., naj bi pokrajina poskrbela za ureditev nevarnih ovinkov na cesti od Sv. Roka do Campor ter zloglasnega 0-vinka pri Orehu. Njegov predlog, da bi pokrajina razširila ulico ob vhodu in izhodu v Milje, pa mu je predsednik odgovoril, da je to pač zadeva miljske občine. Predsednik pokrajine je nato obrazložil predlog pokrajinske uprave, naj bi ustanovili posebno nagrado pokrajinskim us.užbencem ob priliki 25-let-nega službovanja. Po krajši razpravi je pokrajinski svet sklenil, da pokrajinska uprava nagradi vsako leto z 1. maj zaslužne nameščence po 25 letih službovanja. Prav tako je pokrajinski svet soglasno odobril predlog o razdelitvi paketov za božične praznike nezakonskim otrokom, ki jih podpira pokrajinska uprava. Sledila je nato tajna %eja, na kateri so razpravlja.i o vprašanjih osebja. Sestanek q1avnega sveta nove Delavske zbornice IG L Jutri ob 18. uri bo v Ulici Zonta 2 sestanek glavnega sveta sindikatov nove Delavske zbornice GIL. Na dnevnem redu so sklepi o razdeljevanju članskih izkaznic za leto 1957. Delo razmejitvene komisije Mešana italijansko - jugoslovanska razmejitvena komisija je doslej zaključila svoje delo na sektorju od zaliva Sv. Jerneja do obmejnega prehoda pri Socerbu, kjer označujejo dokončno mejo med Italijo in Jugoslavijo manjši in večji kamni bele barve. V soboto je bil izročen italijanskim in jugoslovanskim obmejnim organom sektor meje, ki gre od škofijskega bloka do bloka pod Socerbom. Pre- daje so se z italijanske strani udeležili podpolkovnik Vi-glione, šef vzhodnega obmejnega področja dr. Andreassi in šef tržaškega obmejnega področja dr. Picerni, z jugoslovanske pa podpolkovnik Pacek ter major Ostoič. Pričakujejo,, da bo v kratkem dokončno urejena tudi meja na odseku socerbski blok - Pesek oziroma Krvavi potok. Vprašanje uslužbencev bivše ZVU Včeraj razgovori na vladnem komisariatu Včeraj so predstavniki sindikata uslužbencev vladnega generalnega komisariata razpravljali s funkcionarji tega komisariata o mezdnih in normativnih zahtevah uslužbencev bivše ZVU, zlasti pa o zahtevah delavcev. Razgovori se bodo naidaljevali v prihodnjih dneh v pričakovanju povratka dr. Palamare iz Rima. ZBOROVANJE UPOKOJENCEV S0CIALNE6A ZAVAROVAKJt UPOKOJENCI POD NOVEGA ZAKONA V Trstu se mora izboljšati zdravniška oskrba upokojencev ter se mora omogočiti stalnim upokojencem, da nadoknadijo zamujena leta starostnega zavarovanja V okviru dneva upokojencev so se v nedeljo zbrali v Kinu ob morju tudi tržaški upokojenci. Zborovanja, ki mu je predsedoval Ernesto Ra-dich, se je udeleži.o zelo velike število upokojencev, ki so napolnili kinodvorano do kraja. Prvi je spregovoril Al-ceo Lucchesi, funkcionar tržaškega odseka INCA in tajnik pokrajinskega sindikata CGIL. Lucchesi je obravnaval v svojem govoru predvsem krajevna vprašanja upokojencev, in sicer njihovo zdravniško oskrbe in vprašanje starostnega zavarovanja v primeri s tem zavarovanjem v tako imenovanih starih italijanskih pokrajinah. Glede zdravstvene oskrbe upokojencev je ugotovil, da ne uživajo enakih pravic kakor delavci, ki so še v delovnem razmerju. Tako priznava INAM upokojencem samo za 180 dni oskrbe z zdravili in 180 dni zdravljenja v bolnišnici na leto. namesto 180 dni zdravljenja v bolnišnici za vsako bolezen, kot ■ velja za ostale zavarovance. Upokojencem tudi ne priznavajo pravice do obiska specialistov na domu. Končno ne velja zanje sprejem v umobolnico v primeru um-1 stanek odbora FIATA. Spedi-ekih bolezni. terji si bodo ogledali tržaške Glede starostnega zavarova-' pristaniške naprave in žavelj. ZBOROVANJE ZDRUŽENJA ZA PRAVICO DO Sl ANO V ANJA ZA BLOKIRANJE SODNIH IZGONOV IN OMILITEV STANOVANJSKE STISKE Predstavniki sindikalnih organizacij, RP, PSDl, /V,SZ, PSI, Radikalne stranke m gibanja illnita, Popolare* obljubljajo svojo podporo V nedeljo dopoldne je bilo izgnani družini lahko zago- na Trgu Perugino javno zborovanje Združenja za pravico do stanovanja, na katerem so govorili o stanovanjskih izgonih. Na trgu se je zbralo veliko število ljudi, ki jim grozi stanovanjski izgon, ter drugih meščanov, meč katerimi je bila večina tistih, ki živijo v hudih stanovanjskih razmerah. Na zborovanju je govoril predsednik združenja in občinski svetovalec Tonel, ki je zborovalcem prikazal veliko stanovanjsko stisko in vprašanje krivični stanovanjskih izgonov, ki prizadenejo predvsem revne družine. Svetovalec Tonel je poudaril, da je združenje že večkrat zahtevalo pri vladnem komisarju zaporo izgonov ali pa vsaj njihovo izvajanje samo tedaj, ko dimi položili obračun svoiega delovanja PETI REDNI LETNI OBČNI ZBOR Društva slovenskih srednješolcev Predsednik začrtal smernice de.a za novo poslovno dobo Pozdravi predstavnikov SPZ, SHLP, SGKZ in Dijaške Matice V nedeljo je bil V. redni občni zbor Društva slovenskih srednješolcev, na katerem so dijaki položili obračun svojega preteklega delovanja. Tako je bi,lo iz tajniškega poročila razvidno, da je DSS v preteklem šolskem letu priredilo nekaj športnih srečanj z Goričani, pet predavateljskih večerov ter glasbeni in literarni večer. V nadaljevanju je dosedanji predsednik Silvij Tavčar zelo obširno poročal o nadvse važni nalogi, ki jo ima DSS na Tržaškem med dijaško mladino. Precej je prikazal današnji položaj na našem ozemlju in izrazil zeljo, da bi se študirajoča mladina bolj zanimala za socialna, politična in predvsem kulturna vprašanja. Dotaknil se je tudi vprašanja zastarelega šolskega sistema ter ostalih problemov dijaške mladine. Predsednik je tuidi začrtal smernice dela za novo poslovno dobo in poudarii predvsem to, da bo moralo DSS v bodoče popraviti pomanjkljivosti in bo moral novi odbor DSS, ki šteje danes približno 450 elanov, prirejati raznovrstne literarne, glasbene in predavateljske večere. Poleg tega bo moral skrbeti tuidi za zabavo, medtem ko je v načrtu tudi ustanovitev pevskega zbora, dramske in folklorne skupine. Predvsem pa bo v bodoče treba gojiti vse panoge športa. Sledile so volitve novega odbora. Ko je volilna komisija opravila svoje delo, ie bil za predsednika ponovno soglasno izvoljen Silvij Tavčar, za tajnika pa Marijan Ban. Po pozdravnih govorih predstavnice SPZ Tončke Čokove, predstavnice SHLP Jelke Grbec, odvetnika Angela Kukanje kot predstavnika SGKZ in odv. Karla Ferluge kot predstavnika Dijaške Matice, ki so voščili novoizvoljenemu odboru, da bi v bodoče še povečal svoje delovanje in pritegnil čim več slovenske študirajoče mladine v svoj krog ter jo pripravil, da bi sodelovala tudi po krajevnih prosvetnih društvih, je sledila diskusija, nato pa se je v imenu odbornikov zahvalil predstavnikom za -njih obisk in nato članom za zaupanje. O občnem zboru DSS bomo podrobneje poročali v naši nedeljski številki. L. A. tovijo stanovanje. Kljub vsem zahtevam do sedaj niso še ničesar ukrenili. Za vladnega komisarja, je dejal Tonel, je to vprašanje še vedno v proučevanju. Medtem pa so izgnali iz stanovanj že na stotine družin, ki so jih natrpali v skupne stanovanjske prostore, nekatere pa v hotele. Čeprav si je občina naložila stroške za plačevanje zasilnih stanovanj, je še vedno mnogo družin, ki so prisiljene živeti v najhujših stanovanjskih razmerah. Glede stanovanjske stiske je govornik povedal, da je bilo do sedaj vloženih pri komisiji za dodelitev stanovanja že nad 17.000 prošenj, kar pomeni, da je najmanj 50.000 ljudi brez stanovanja. Zidanje ljudskih stanovanj pa zelo počasi napreduje. Sedaj sezidajo samo 300 ljudskih stanovanj letno, s katerimi je nemogoče pričakovati, da bodo rešili stanovanjsko vprašanje. Zato mora vlada odločno poseči v to vprašanje z velikimi denarnimi nakazili. To je njena dolžnost, ker se v Rimu morajo zavedati, da je Trst v izrednem položaju, da je prišlo v naše mesto 50.000 ezulov, ki so popolnoma onemogočili, da se to vprašanje reši s sedanjimi denarnimi sredstvi, ki ne zadostujejo niti za čelno kritje najnujnejših potreb. Zato je predlagal, naj vladni komisariat izda odlok za re-kvizicijo praznih stanovanj v mestu in naj blokira stanovanjske izgone, dokler ne bo na razpolago dovolj stanovanj ali pa vsaj dovolj u-streznih zasilnih stanovanjskih prostorov. Predsednik združenja je zaključil svoj govor s pozivom oblastem, naj čimprej ukrenejo vse potrebno, da se vprašanje stanovanjskih izgonov reši v korist prizadetih čružin. Hkrati pa je pozval vse politične stranke, sindikalne organizacije in druge ustanove, naj podprejo akcijo združenja za dosego pravične rešitve stanovanjskih izgonov in za zathevo po zidanju ustreznega števila ljudskih stanovanj za rešitev stanovanjske stiske. Na zborovanju so govorili tudi predstavniki sindikalnih organizacij in političnih strank. Sindikalna predstavnika sta poudarila, ča bosta njuni organizaciji odločno zahtevali od oblasti ureditev stanovanjskih izgonov. Politični tajnik PSDI prof. Lon-za je obljubil, da bo njegova stranka začela z odločno akcijo, da podpre napore združenja in da se stanovanj- sko vprašanje in vprašanje stanovanjskih izgonov rešita na najboljši način. Predstavnik KP-TO, občinski svetovalec dr. Pogassti je dejal, ča je treba takoj storiti odločne ukrepe, če se hoče preprečiti na tisoče novih izgonov iz stanovanj. Obljubil je, da bo njihova skupina v občinskem svetu skupno z drugimi skupinami zahtevala od občinske uprave in vladnega komisariata resne ukrepe proti stanovanjskim izgonom. Tajnik združenja D’Agosto je na zborovanju prečital solidarnostno pismo, ki jim ga je poslal tržaki odbor Neodvisne socialistične zveze. V pismu je rečeno, da NSZ izraža svojo solidarnost družinam, ki jih izganjajo iz stanovanj in vsem tistim, ki so brez stanovanja in ki morajo živeti v obupnih stanovanjskih razmerah. «Tržaški neodvisni socialisti,« nadaljuje pismo, »podpirajo in bodo vedno podpirali delovanje združenja za pravico do stanovanja, za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja, da dobi vsak meščan ustrezno stanovanje.« Neodvisna socialistič- na zveza nadalje poudarja, da podpira in bo podprla vsako akcijo za blokiranje stanovanjskih izgonov in poziva svoje člane in simpatizerje, naj ob vs'aki priložnosti podprejo zahteve brezdomcev. Nadalje so izrazili svojo solidarnost z brezdomci tudi predstavniki Radikalne stranke. PSI in Unita • Popolare. Poleg sindikalnih in političnih predstavnikov je zborovalce pozdravil tudi predstavnik 17 družin iz Ulice Ginna-stica. ki so bile 11 dni zabarikadirane v stavbi, iz katere so jih hoteli izgnati. Dejal je, da so oni kljubovali vsem pritiskom in da so s svojo borbo prisilili oblast, da jim je preskrbela vsaj zasilno stanovanje. nja je Lucchesi dejal, da medtem ko so v ostalih pokrajinah uvedli to zavarovanje že 1 julija 192C. so ga v Trstu in drugih novih pokrajinah uved.i šele 1-. marca 1926. Zaradi tega so tržaški delavci in nameščenci zgubili 6 let starostnega zavarovanja, kar bi morali nadoknaditi z doplačilom prispevkov za tista leta, ker to vpliva na višino pokojnin. Glede teh vprašanj so sprejeli dve resoluciji, ki ju bodo s pomočjo osrednjega vodstva Zveze upokojencev izročili pristojnim oblastem. Za Lucchesijem je spregovoril predsednik Zveze upokojencev CGIL Nazzareno Bus-chi, ki je znan strokovnjak za razna socia.no - zavarovalna vprašanja. V svojem govoru je obravnaval predvsem zahtevo po izboljšanju pokojnin in orisal zakonski načrt, ki so ga predložili levičarski parlamentarci italijanskemu parlamentu. Kot smo obširneje pisali v nedeljski številki, predvideva ta zakonski načrt med drugim tudi zvišanje minimalnih pokojnin od 3600 in od 500Q lir na 10.000 -ir na mesec, priznanje pokojnine starim delavcem, ki je sploh še ne dobivajo, spremembe določb glede pokojnin vdov upokojenih delavcev itd. Pri tem je Buschi dejal, da je v interesu vseh delavcev, torej tudi tistih, ki še delajo, da se pokojnine zboljšajo. Razen tega pa ima vlada tudi moralne obveznosti do upokojenih delavcev. Govornik je omenil tudi vprašanje državnega prispevka za pokojninski sk.ad, znižanje tega prispevka za 40 milijard v finančnem letu 1956-57, novi vladni zakonski načrt, ki bi še poslabšal položaj upokojencev itd. Končno sc sprejeli tudi resolucijo, ki jc je predlagal Nazzareno Buschi glede zahteve po zvišanju pokojnin, s čimer so podprli akcijo parlamentarcev, k’ so predložili parlamentu zadevni zakonski načrt. > Zasedanje FIATA Od 29. do 30. t.m. bo v Trstu zasedanje komisij FIATA — Mednarodne federacije združenj špediterjev — v kateri je vključenih 14 združenj različnih držav. Zasedanja se vrste 'vsako leto in je bilo zadnje lani v Antverp-nu- Tržasko zasedanje bo pod pokroviteljstvom nacionalne federacije špediterjev iz Rima organiziralo tržaško združenje v sodelovanju s Centrom za gospodarski razvoj. Na zasedanju bodo razpravljali o raznih vprašanjih, ki zanimajo špediterje, ob zaključku pa bo generalni se- sko industrijsko pristanišče. «Indiana» odplula V ladjedelnici Felszegy so v 'nedeljo dopoldne izročili prometu motorno ladjo »Indiana«, ki je že v nedeljo popoldne zapustila naše pristanišče in odplula na otvoritveno vožnjo proti Kanadi-»Indiana« ima 2650 bruto registrskih ton ter lahko sprejme 3800 ton tovora in 12 potnikov. Z dograditvijo te ladje se položaj ladjedelnice ni poslabšal, saj je upravi uspelo skleniti pogodbe za gradnjo 3 10-000-tonskih ladij in po vsej verjetnosti še ene — četrte enake ladje. Dve izmed omenjenih ladij so naročili i-talijamki in dve tuji brodarji. To naročilo predstavlja pomemben napredek omenjene ladjedelnice, saj so v njej do sedaj gradili le manjše ladje. S tem naročilom je v ladjedelnici Felszegy zagotovljeno delo do 1956. Vsa družina v bolnišnico zaradi zastrupitve z gobami Včeraj so se morali vsi člani družine Artelli s Scale Sante zateči v bolnišnico zaradi zastrupitve z gobami, ki £■0 jih sami nabrali v bližnjem gozdičku. Prva sta se zatekla po zdravniško pomoč 18-letna Valeria Artelli in 22-letni natakar Luciano Dona-del iz Verone, katera so morali pridržati: njo na 3, zdravniškem oddelku s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh, njega pa na opazovalnem oddelku, kjer menijo, da bo o-kreval v nekaj dneh. Ker je dekle izrazilo sum. da se verjetno tudi drugi člani družine počutijo slabo, so obvestili karabinjerje, ki so šli na mesto. Ker so ugotovili, da imajo tudi oetali želodčne krče, so jih naložili na avto in jih odpeljali v bolnišnico. Najhuje je z dekletovo materjo, Ester Erlochian por. Artelli, kajti zdravniki so si o njenem stanju pridržali prognozo, medtem ko so njeno 17-letno hčerko Tereso in 10-letnega sina sicer pridržali na tretjem zdravniškem oddelku, a s prognozo okrevanja v nekaj dneh. 20 minut po sprejemu Ar-tellijevih so morali pridržati na 3. zdravniškem oddelku tudi 60-letno Evfemijo Rojaz por. Beaco iz Kolonje, ki so ji prav tako ugotovili znake zaetrupljenja. Njena hči je bila mnenja, da je mati nabrala in tudi zaužila gobe in se s tem zastrupila. Ce ne bo kompli- SNG za Tržaško ozemlje DANES 23. oktobra 1956 ob 20.30 uri v kino dvorani v Skednju Rade Pregare: ŠAGRA V soboto 27. (in ne kot napovedano v sredo 24 ) oktebra ob 20.30 uri v Prosvetnem domu na Opčinah Rade Pregare ŠAGRA GOSTOVANJE PRVAKOV jugoslovanskega gledališča Marija Crnobori, Ljubi-ša Jovanovič, Mata Miloševič, Viktor Starič. V nedeljo, 28. oktobra ob 20.30 v Avditoriju v Trstu Bernard Shaw Filozofska komedija Koncertna uprizoritev dramskega kvarteta Radia - Beograd Novi odloki vladnega komisariata Včeraj je izšla 30. številk-. Uradnega vestnika vladnega generalnega komisariata, ki vsebuje devet odlokov. Tako odreja odlok št. 337, da z dnem njegove objave preneha delovati komisija za posojila, u-stanovljena dne 24. novembra 1954 ter da se njene funkcije prenesejo na upravni Odbor rotacijskega sklada. Odlok št. 338 razteguje na naše področje ministrski odlok o začasnem uvozu z nekaterimi spremembami; odlok 340 razteguje na naše področje ukrep medministrskega odbora za cene glede cene gorivnega olja; odlok 345 vsebuje predpise o uvozu blaga po pravilniku o valutah itd. Skupščina mesarjev Delavskih zadrug Stavka mesarjev Delavskih zadrug se je nadaljevala tudi v nedeljo in včeraj, čeprav ni imela včeraj nobenega učinka, ker so ob ponedeljkih vse mesnice zaprte. Včeraj dopoldne so se predstavniki sindikatov in Delavskih zadrug sestali in razpravljali o nastalem sporu. Predstavniki podjetja so pri tem postavili nekaj predlogov in protipredlo-gov, o katerih so razpravljala 00 VČERAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN P°«0KE Dne 21. in 22 oktobraU. L*_ je v Trstu rodilo 10 otrok. jl0 lo je 15 oseb. poroke pa n* n°UMRLI SO: e6T:letnir; no P &*ni- Marconi. 59-letn.i Sevi?L£na, 69-goj. 56-1 etni Pietro Coro™' letna Angelica GuraMi P? v^t, da. 72-letna Amalija F cfona 70-letna Vita Kelicita ^u. por. de Iulio, 59-letrvi Ser« .^j, pin, 61-letni Giuseppe 76-letni Jurij Borčič. . Caterina Venier por. te. 70-letni Frapc MthehC. letna Ines Lazzar por J ^^ letni Bruno Baviera. 67J%.,ftna ni i a De bevc vd. Samec. Luigia Willert vd. tVrnbeim. NOČNA SLUŽBA LEKABN V OKTOBRU INAM - Al Cammelio. red XX. septembra 4. ^ Trg Sv Jakoba 1: Sponnc Montorsino 9 (Rojan). vjeimett:. Trg Valmaura 10. Bar. Borzni trg 12; HarabagM v kovliah 111 Nicoll v Ske Ljudska prosveto PD »Ivan Ca^ar« obveš^ pevce, da bo pevsKa ^ šamega zbora danes oo • •HOE0®® Excelslor. 15.30: »Jokala tri«, S. Hayward K- h"Veli-Fenice. 14.30: »Aleksander ki«. R. Burton D Nazionale. 15.30: <‘Zo,nl)Maxwe‘l dira«. K. Moore L. jfjmtuu-Filooi ammatico. l6 00-..irtjn. ki in modeli«. D- * Levvis. *Giova"f7 Supercinema. 16.00. » vodja črnih tolp«, man. ste' Arcobaleno. 16.00: «Neb''TLiotie-bri», J. Cha.ncl.er, B. J. Astra Rojan. 16.00: »Nev« Gabin. S. Pampanmi. rr>ilti», Capitol. 16330: «Veseli tat» C. Webb. Cristallo. 16.00: ... C. Gerstaecher. G. Grattacielo. 16.00: »OmiešP^jj. modeli«. D. Martin, • . jo-Alabarda. 16.00: «Kot G. lje kakor prej«. R- n Šanders. s aikk Aristou. 16.00: «25 mlJT;?ljoietfl|1'' jo«, M. Thompson. Mia« prepov. . „ hrez P?" Armonia. 15.00: «Preriia g pet-stave«, G. Montgomerj. nett. Trkio«. Aurora. 16.00: »Berlin-Soederbaum, P. Muejl str>ja Garibaldi. 16.00: “Pr^pjcK, izgubljenih mož«. G. Pavton. ... H-N® Ideale. 16.0C: «Sven,gal>». T. Morgan. nolje«. Impero. 16.00: «RizhP .“T Martinelli, M. Auela ■ , p Italia. 16.00: »Sedem H- enega moža«. C. Harrison. »Tatic*«’ S. Marco. 16.00: «Talu ., Bourdin. F. Tozzi tVr»Il> Kino ob morju. 16.w. general«. C. JbersJr'SijiviJ,t. Moderno. 16.00: »Neukrotu,,^ »Veseli kacij, bi morala Beacova o-1 snoči na enotni skupščini me-krevati v 8 ali 1Q dneh. 1 sarjev. IZPRED KAZENSKEGA S0DISCA Z nedeljskega zborovanja, ki ga je priredilo Združenje za pravico do stanovanja Smrtna nesreča na delu Nesrečen padec nekega delavca v eni izmed mehaničnih delavnic Tržaškega arzenala je včeraj zakrivil smrtno nesrečo. Nekaj minut po 17. uri je namreč 54-letni Anton Grlica iz Istrske ulice 34 mazal z oljem stružnico, ki mu je služila za čiščenje velikega kovinskega bloka ladijskega krmila. Težki kovinbki blok je bil pritrjen na vodoravni o-si. ki se je vrtela in prav pod to os je Grlica med delom nerodno zdrsnil in padel; ko j'e bil na tleh, se je del krmila obrnil in moža stisnil ob tlak. Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč, vendar drugega izhoda ni bilo, kot moža poslati z vso hitrostjo v bolnišnico. Grlici po tam ugotovili hude udarce na glavi, na prsnem košu in na kolku. Ker so bili zdravniki mnenja, da ima tudi kostne poškodbe na kolku in zlomljeni obe nogi, so ga nujno poslali n* prvi kir. oddelek, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Kljpb zdravniški pomoči pa je Grlica 25 minut po 18- uri podlegel hudim poškodbam. S pridržano prognozo so morali malo po 17. uri sprejeti na prvem kir. oddelku tudi 17-letnega Pietra Dell’A-gnola s Korza, kateremu so ugotovili poleg majhne rane na čelu tudi lažji možgamki pretres kot posledico udarca v glavo. Mladeniča je spremil v bolnišnico 46-letni uradnik tržaške zastavljalnice, ki je povedal zdravnikom, da je Del-1’Agnolo med hojo po kletnih prostorih zastavljalnice u-daril z glavo ob železen drog. Zaradi amnestij bo bivši inšpektor odsedel namesto 6 let le 6 mesecev zapora SodišČB ga je obsodilo zaradi izsiljevanja in zlorabljanja službenega položaja tudi na dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb Pred kazenskim sodiščem je bila zanimiva razprava, pri kateri je bil v vlogi obtoženca bivši inšpektor civilne policije 45-letni Emilio Filippi, rojen v Pontecorvu in ki je prej stanoval v Konkonelski ulici. Filippi že nekaj let ni več pri policiji, kajti poveljstvo ga je odpustilo, ko je zvedelo o njegovem ne preveč P°7 štenem delovanju. Secaj bi se moral zagovarjati zaradi izsiljevanja, kar je zanj, ki je zlorabljal svoj položaj, kaj huda obtožba. Seveda ie mož ni predstavil sodišču, ki ga je končno obsodilo na 6 iet in 6 mesecev zapora in na 300.000 lir globe. Toda moza so rešile številne amnestije, zaradi česar je odpadlo 6 let zapora in celotna denarna kazen. To se pravi, da bi moral Filippi presedeti le še 6 mesecev. Vrhu tega pa ga je sodišče obsodilo tudi na dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb, kar je za moža morda najhujša, a upravičena kazen. Filippija je prijavil 38-let-ni Virgilio Cobelli iz Sonni-novega drevoreda že oktobra 1946, to je točno pred 10 leti in ga obtožil, da mu je izsilil uporabo njegovega avtomobila, posojilo 104 000 lir in podpis dveh menic po 25 tisoč lir- V prijavi je navedeno tuči, kako sta se spoznala in nadaljnji potek dogodka. Cobelli je leta 1946 našel nekaj avtomobilskih plaščev, katerih cene so se mu zdele zmerne. Zato je stopil v stik z direktorjem nekega specializiranega podjetja s sedežem v Drevoredu 20. septembra in ker je bilo vodstvo tvrdke pripravljeno skleniti kupčijo, je direktor izročil kot predujem Cobelliju 100Q lir. Tota kaj kmalu je Cobelli ugotovil, da blago ni imelo potrebnega dovoljenja za prodajo, zaradi česar je o zadevi obvestil direktorja podjetja in mu hotel istočasno vrniti predujem. Ta pa ponudbe ni hotel sprejeti ter je zahteval dvakratno povračilo, to je 2 tisoč lir. Seveda je dobil negativen odgovor in ker ni direktor našel drugega izhoda, je odšel na policijo in se pritožil. Tako je Cobelli stopil v stik z inšpektorjem Filippi-jem. Ta ga je namreč poklical na zagovor in med zasliševanjem je zvedel, da je v posesti avta »Balilla«. Tedaj se je v njem porodila ideja izsiljevanja. Dobro je namreč vedel, da se Cobelli boji policijskih organov in g® zato »ponižno in prijateljsko« naprosil, če bi mu popodil avto, c a bi se z ženo odpeljal v Portogruaro. Čeprav nerad, je Cobelli vseeno privolil, a kaj kmalu mu je bilo žal, kajti nepošteni inšpektor se je potem še večkrat obrnil nanj- 26. marca 1946 je bil Co-belli ponovno poklican pred 1'ilippija, ki ga je seveda prepričeval da je pravica na strani direktorja podjetja, ki se je ukvarjalo s prodajo plaščev. Sicer to ni mogel biti edini razlog za poziv, kajti mož je kaj kmaiu ugotovil, da mu Filippi skuša izsiliti denar. In res: inšpektor je hotel kar 104.000 lir. Cobelli je pogovor prekinil in dejal, da denarja ne ca, toda takoj zatem se je moral premisliti. Nesramni inšpektor mu je takoj zažugal in Cobelli je moral iz strahu pred nadaljnjimi nevšečnostmi kloniti. Možu je izročil, kar je zahteval in odšel. Nekaj dni kasneje pa je Filippi prišel h Cobelliju in zahteval, naj mu podpiše dve menici. Seveda je tudi tokrat izrabil svoj položaj in moža prisilil, da se je vdal njegovim zahtevam. Kmalu pa se je položaj spremenil: Cobelli se je naveličal izsiljevanja in je nklenil preiti v ofenzivo; stopil jc k Filippfju in kratko malo zahteval poravnavo dolgov. V nasprotnem primeru bi o zadevi obvestil policijskega su-perintendanta Ricciardellija. S to grožnjo je Cobelli končno prestrašil Filippija in ga prisilil, da mu je podpisal menice za odgovarjajočo dolž- "d3*ST Slade«. M. Stevens. Savona. 16.00: »Don J“ -rig|4* teli«. E. Flvnn. G. Lo^ #. Viale. 16.00: «Atomska č Quatermassa». B. D° Warner. ,n. »ZajčJ. Vittorio Veneto. 15.30. l.iervci«. A. Lualdi- • j ...lenghi. „twnM Beivedere. 15.30: »PO*11 zvoki«. . . c Marconi. 16.00: »U^-neit'«' bi se bil moral f*7irray. a Slanvvvck, F. Mac M^ji * Massimo. 16.00: »G ai}fRu*’jš 1 1UV, l Q ringu«, A. Murphy. ducat. Novo cine 16.00: «=fn Toren. G. M. Canale.^ f Ocleon. 16.00: «Smo korporali«. Toth viaWI*-Radio. 16.00: «Groza v » Ford. A. Wernon r0p». ' Venezia. 15.30: «Z?d";'‘n m Pidgeon, M. Lerab ■pred' Skedenj. 20.30: SNG «Sagro». < 195« TOREK, 23. oktobra TRST POSTAJA12.00 *£ 11.30 Lahki orkestru ^ V, davanje; 12.10 Za vaj*« 1 kaj; 12 45 V svetu kult Melodije iz film°vi,ina * po željah; 17.30 Jfo, 18.00 Beethoven: Konc za klavir in orR$£r- cert sopranistke ""vanj: ‘D;-18.50 Orkester Mantov^ vedex‘ lije; '* Klavirski duo: ““enSKe son: 20.30 Zbor SIove™T /rij -manije; 21.00 Benedetti^^p, set sekund ljubezni«. - »i d.,. . igr no vsoto. Menice bi zapadle 15. junija, a ker Filippi ni i-mel denarja ali pa ni hotel plačati, je zažugal Cobellije-vi ženi, češ naj mož pazi, kajti če bi dopustil, Ja bi menice zapadle, bi se mu lahko dogodilo kaj neprijetnega. Zgodilo se mu sicer ni nič takega, vendar denarja vseeno ni videl, pa cepiav mu je Filippi obljubil, da mu ga bo vrnil. Toda mož je odšel »na letni dopust«, kakor je sam rekel, v Neapelj, kjer bi prodal avto in povrnil dolgove. Toda po Filippijevem odhodu ni bilo več ne cuha ne sluha o njem, dokler ni Cobelli odšel osebno v Neapelj in ko je dolžnika r.ašel, ga je prijavil tamkajšnji kvesturi. Toda tudi tu je Filippi izšel kot zmagovalec; s pomočjo solz je dosegel ponovno odložitev poravnave dolga in ta £« je res dolgo zavlekla. Vseeno pa je prišel še v Trst in med prepirom, ki je nastal med dolžnikom in upnikom, jih je slednji celo dobil po glavi. Sedaj pa je Cobelli dobil nekaj zadoščenja: sodišče je Filippija obsodilo, vendar so ga amnestije rešile hujšega. Zanimivo je, da je bil Filippi že 1943. leta obsojen v Rimu zaradi tatvine na 2 leti zapora. Kako je prišel do takega mesta pri policiji, pa ni znano in se verjetno ne bo nikoli zvedelo. --------- Posledice padcev Med vožnjo s kolesom po cesti Sesljan-Devin je 34-let-na Cvetka Dolja por. Grassi iz Slivnega včeraj dopoldne nerodno padla in ker si je zlomila desno roko, se je popoldne zatekla v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Okrevala bo v 40 cneh. Na I. kir. oddelku pa so morali proti večeru sprejeti s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh 33-letnega Bruna Bensija iz Ul. Campanelle, ki je nedaleč od doma padel s svojo vespo. v treh dejanjih -radijskega odra: 23- TRST '• k^L' 14.30 Tržaška &- ka; 18.45 Spored za jgjra ^ Simfonični koncert. gi Toffolo. , kope« j«5 slovenjih Poročila 3.30 in 1! Poročila v ltalUan5‘ 23 00, !>>’ 12.30. 17.45 m 23 00. 5.00-6.15 Spored J* j.OO-m 6.15 Jutranja g'laSbaV25 °'t.V Spored iz Ljubjane. ;j za dobro jutro. V" c.porAurf.. Koledar: SO'-1 j-O e„ Ljubljane: 13.45 Tis«* e m f (Pira., »poreu i01,7 20 N*fLri' kestralne glasbe: ,1 baVna * «f-spodarstvo; 14.30 Za 7)dneIwt>' 14.40 Jugoslovanske p jz mi; 15.00-17.00 Spor^ liane; 17.00 Ritmi 10 17.25 Operne 19.3° ^ Spored iz L'ul7U?Li; kvartet Van Wood- ^ jg Spored iz Ljubljane, ne melodije. . sloveni^ v 327,1 m, 202,1 ®’ 6.00. g). Poročila oD ® |9,oO. 13 00 15 00 17.00 1 j Sl>V 5.00 Pester *1*!?r»njel/^4 8.50 Zadovoljni * kl igrajo: 9,30 Oopolda^j- N' ^ 10.30 Jezikovni l*«0. l5 Z*„8C zabavnem ritmu; PJT in žene: 11.30 Sol12$ ^ razne inEtr'if?if%arod telil slovenskih na in g p- — Danilo Ad*"1! Mihelčič: 12.403^l gj} za red m tarska suita: ba; 13.30 Od arlJLmš»itei;r<>',iiL Želeli ste - Gustav Mahler: P ne«i5« l8i, 17.10 Orkester jožuo.fK-d la; 18.00 Športni 1 ^ lO £ Iz solistične Sr novski koncert mornega zbora: 20J»„ 0*^ zorje« (posebna ojr^gi vu OZN): 21.30 v orkestri igrajo. . E1.H1V1 TI e« 17.30 Sfinga TV. po P^tjU ne: 20.30 Vesti: 11» živali; 21.30 »Ort. 0,1 MOTOGUZ/l: Moto«r,ctj>ri| fi> 7 nosilnostjo 35«Jf*' ka motorna lj»tt l stava. Okoristite “F C" ka motorna kole** ’-**te *e veri*f'v II*1 - p0?!- ‘ MASCOLI, F. Sey® mi. Pribor, vermut*. Automotodlesel - P°T-n 1*' OBISK PREDSTAVNIKOV EPI 1W DRLAVSKR ZBORNICE V AJDOVŠČINI Um SE V JUGOSLAVIJI V PRAKSI *resaičuje geslo: torarae delavcem Številna delegacija političnih in sindikalnih funkcionarjev je prisostvovala seji delavskega sveta podlagi 20. člena prati* ^ot^e^a sklicuje m zaseda-delavskega sveta v prosto-uprave podjetja. V skla-1 členom ]g pravil podjet. predlogam sledeči dnevni ita■ ji razProoo in sklepanje o .JetJu Posojila iz občinske-' »klada — din 4.500.000; 1 ra 'tviiiii razprava in sklepanje o "ji norm glede na nove proizvodnje za le- n>čne pogoje; ^j_J8epraoa in sklepanje o 'toi odstotka za premije: tor! ^or°č^c- finančnega sek-. ° o tifci r> ir i-ž dinamičnih •editoi,; w .r“2Prona in sklepanje o e Pik smernicah za sesta-, načrta '• 1957; ina' ^oro^° komisije za o-«ka sredstva (prodaja); ' PpraSanja in odgovori. *“e na važnost zasedanja da se ga gotovo in udeležite. Predsednik delavskega sveta: JANKO FIŠER bil. podlagi tega vabila je 1» d fre<^ ^-Pevi sklicana se-Sf e*avske“a sveta, katere so ,*int>0ln0^eV!*no uUeležili s vo’itvami izvoljeni ftavniki tekstilnih delav- 5,u d, ................ šip n elavcu dostikrat po Pez “ stvareh, ki so 'Plga^PPPe, ker nima ce-PreK'eda, toda člani s'1* iti ,„ka &'eta so bili nalogi ^PJih ° S“vorili o vseh vpra 'iudj. Vff.''k° jasnostjo ir. e' k se zavedajo svo-0 *0v°Pnesti. t(^k ». • - i dnevnega re- liL^Peo °r ' Se£ gospodarsko-P0,*a 'ektorja tov. Lob-•I tje ,tld je, da namerava Ij*8' jjj ZKraditi novo predil-en0 0 stala nekaj manj V treh„Jn,*’jardo lir. Vendar tp, .renPtno 1, ‘■“eslr,.Potrebni krediti din z» pri- j,?.®* svet Člani delav- h ' z a Sn poročilo poslu. 4'*PJiim Zan'PPanjem. Z nič t,l|Po zPP'manjem pa ga 0 itj, ,.sll'Jali tudi mi, ki 1 to prijetno čast, da sme se vsaj enkrat, čeprav samo kot opazovalci, poglobili v upravljanje neke tovarne. V zvezi - gradnjo novega oddelka je predsednik delavskega 'sveta povedal, da je direktor tov Klemenjšček v Beogradu, da se pogovori v zvezi s predvideno gradnjo. Člani delavskega sveta so predlog za posojilo sprejeli in s tem izdali pooblastilo. Delavski svet ima namreč približno enako moč kot pri nas občinski svet brez njegovega pooblastila so direktorji 'n šefi sektorjev brez moči. Takoj pri prvi točki se je razvila diskusija, v katero so posegli tudi gostje iz Gorice. Neposredna demokracija, katero v praksi izvajajo v jugoslovanskem javnem življenju, je napravila na goriško delegacijo močan vtis, zato ni bilo nič čudnega, če so tovariši iz federacije KPI in iz Delavske zbornice postavili več vprašanj, na katera so jim prisotni radi odgovorili. Tudi o znižanju norm je bila diskusija živahna. Napovedali so povprečno znižanje za 4,6 odst. Na nekaterih artiklih jo bodo znižali samo za 1 odst. na drugih pa do 9 odst. Norme morajo obvezno revidirati vsaj vsakih 6 mesecev ter jih je treba prilagoditi pogojem proizvodnje. Tokrat so jih znižali, ker so bile previsoke za premajhno j frekvenco v toku. Delavci se zavedajo, da bode z znižanjem norme laže dosegli in presegli proizvodnjo stopnjo, ki je označena s «100», in se jim bodo plače zvišale ob znižanju delovnega ritmi. Faradi števi.nih vprašanj c-pazovalcev je prišlo tudi do obravnavanja stvari, ki se niso strogo nanašala na točke dnevnega reda. Predstavnica lekstilnih delavk je vprašala, kako je s plačevanjem ženske de.ovne sile. Pojasnili so ji, da se ne delu razlika po spolu. Tako moški kot ženska i-mata za enako delo enako plačilo. To pomeni, da prejme delavka, ki kakor moški upravlja v tovarni štiri kratke tekstilne stroje, ob koncu meseca enako plačo kot moški. «Pri nas v podgorski tekstilni tovarni — je dejala tovarišica Seličeva —• pa prejmejo žene za enako delo kot za 24 odst. manjšo plačo kot moški*. Delavski sve* je dalje spre-;el predlog, da se del dobička izplača z; premije. Pre-miranje pospešuje prizadevanje delavcev, da se proizvodnja veča. Izplačuje se nova-toijem, delavcem, ki prekoračijo normo ker s tem pripomorejo, da bo dosežen plan tovarne. Največ zanimanja je vladalo /a plan proizvodnje za prihodnje leto. Poročilo je podal član upravnega odbora, tcv. Kepa, k' je obenem tehnični vodja. Povedal je, da bc letošnji plan dosežen z okoli 95 odst., ker je bila slaba elektrika Plan prihodnjega leta r.aj bi bil tak km letos. 7, nekoliko večjim naporom. z boljšim izkoriščanjem strojnega parka in z odpravo subjektivnih vzrokov bo letošnji plan prihodnje leto dosežen Tovariš tehnični vodja, ki f ozna vsak delček tovarne kot svoj žep saj nam je pri ogledu tovarne povedal veliko novosti, s katerimi smo napolnili beležko, je potem prikazal možnosti za izvoz. Predvidoma bo šlo v inozemstvo 75 odst. proizvodnje. Čeprav je pzdjetje mlado, se je v svetu lepo uveljavilo. Svoje proizvode prodaja po posrednikih v Afriko. Proizvodnjo bo treba prilagoditi tudi povpraševaniu na domačem tržišču. Delavski svet je potrdil, da se plan za leto 1957 izdela na podlagi letošnjega Med obiskom smo si ogledali tudi tovarno. Vstopili smo skozi imbalažni oddelek. Stene so poslikane s freskami slikarja Klemčiča. V manjših prostorih pripravljajo «0-snove« za naoaljnje snovanje, barvajo križne navitke, škro-bi.10 bombaž da je bolj gladek, vtikajo vodila za nitke (velike »osnove«, so sestavljene tudi iz 2.800 nitk, od katerih ima vsaka svoje vodilo). Glavni proizvodni proces je v veliki dvorani, kjer od C. do 22. ure neprestano brni 24(i tkalnih strojev, ki povzročajo tak ropot, da se je prej mogoče sporazumeti z gibi rok kot z govorjenjem. Delavke iz podgorske tekstilne tovarne, ki je bila članica delegacije, se je takoj znašla. Stopila je k stroju, ki se je pravkar ustavil, ker se je nitka stekla. Zamenjala je vreteno in čolniček je zopet dirjal iz kraj'- v kraj. Pokazali so nam tudi tkalni stroj, ki g» imenujejo «re-volver*. S'.už’ za večbarvno tkanino. Nekatero 50 napravili tudi doma. Povečini 1-mnjo navadne ozke stroje, ne. kaj pa je tud; airokih za tkanje zimskih rjuh. Povprečno izdela vsak stroj na dan oko- li 30 metrov tkanine. Po ogledu tovarne in seji delavskega sveta; ki je bila za marsikaterega člana delegacije prijetno doživetje, se je pokrajinski tajnik KPI tov. Poletto zahvalil za lep sprejem. Dejal je aa so z obmejnim prometom omogočeni stiki ki bodo najbolje vplivali na obojestransko razumevanje. «Mi smo izredno presenečeni nad čudovitim izkustvom v neposredni demokraciji 111 nad sodelovanjem med delavci in tehniki Enakopravnost žena je zajamčena v dejanjih. Na vaši seji delavskega sveta ste razpravljali o bistvenih stvareh, ki se tičejo proizvodnje, pri nas pa delavec ne ve niti za približen dobiček gospodarja; kadar je to izvedel, je dosegel že veliko. Pri nas delavci ne razpravljajo o tem, kolikšna naj bo norma. Omejiti se moramo sa- mo na to, da branimo nekatere pravice, k. jih je deloda-ja'ec priznal s podpisom, ki p« jih skuša kratiti«. Člani delavskega sveta so v prostorih restavracije Planika pripravili zakusko. Tudi tukaj se je ob petju slovenskih in italijanskih partizanskih pesmi razvila živahna diskusija. Sklepala so se prijateljstva ljud', ki se v različnih pogojih v dveh državah borijo za novo družbo: v Jugoslaviji so na tei poti napravili velik korak, ki je omogočil delavcem uresničitev njihove dolgoletne težnje po aktivnem sodelovanju pri vodstvu tovarne; pri nas v Italiji pa bo izkustvo socialistične demokracije, ki se je uveljavilo v sosedni socialistični državi, odprlo delavskemu razredu in vsemu delovnemu ljudstvu nove možnosti borbe proti vsemogočnosti monopolov in kapitalistov. G. V. Grace Kelly-Ranieri na obisku pri predsedniku Eisenho-wer}u — Na tiskovni konferenci pa Je izjavila, da ne bo šla na volitve, ker hoče ostati nevtralna Kako je mednarodni razvoj vplival na atlantski pakt Razvoj mednarodne politike 1 krepilo v svetu gibanje za v zadnjih dveh letih je vpli- miroljubno reševanje medna-val na atlantski pakt na dva rodnih sporov. Vse to je mo- načina. Predvsem je zmanjšal pomen atlantskega pakta kot vojaške zveze, z druge strani pa so se v tem obdobju med članicami atlantskega pakta pojavila nova nesoglasja. zaradi česar je prišlo med njimi do zmanjšanja notranje povezave. Kot vojaška zveza je bil a-tlantski pakt osnovan na predpostavkah o nevarnosti, ki bi naj pretila miru v svetu in predvsem v Evropi. To nevarnost je tedaj atlantski pakt videl v zaostritvi ideoloških nasprotij med zahodnim in vzhodnim bičkom v mednarodnih napetih razmerah, v strahu pred napadom in v perspektivi nove vojne, ki naj bijo bila pripravljala SZ. Toda te predpostavke se v poznejšem mednarodnem razdobju niso uresničile. Prišlo je do popuščanja napetosti, do zmanjšanja vojne nevarnosti do sprememb v sovjetski politiki. Prišlo je do medsebojnih stikov med zapadnim in vzhodnim blokom in do izraza obojestranskih želja, da se z mednarodnimi razgovori rešijo vsa odprta vprašanja. Ob tem se je hkrati še bolj o- DR0BNE SLIKE IZ PREDVOLILNE KAMPANJE ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE V ZDA «Življenje se začenja pri 65. letih» in «klub republikanskih jajčastih glav» Slika Grace Kelly ob Eisenhowerju kot volilna propaganda - Marlon Brando pa bo skupno s Frankom Sinatro glasoval za demokrate * Eisenhovrer ne bere le kriminalistične literature, ampak tudi resno čtivo Se dobrih deset dni in sto milijonov Američanov bo šlo :ra volitve. Sicer pa ni res, da jih bo šlo vseh sto mili- industrialec Kelly vnet pristaš demokratov. Tudi vprašanja na tiskovni konferenci se niso omejevala na obisk za- jonov, ker ima nekaj več kot j koncev Ranieri Eisenhowerju, sto milijonov Američanov e | pač pa so si druga za drugo volilno pravico, pač pa je sledila vprašanja v zvezi z verjetno, da jih bo šlo to bodočimi volitvami. Neki no-pot na volitve več, kot jih vinar je «gospo Ranieri« celo je šlo pri zadnjih predsedniških volitvah leta 1952. In ker loči Američane do volitev le tel- dobrih deset dni, so vo-ciite.ji obeh ameriških strank napeli vse siie, da bi si pridobili naklonjenost večine teh potencialnih volivcev. Ker pa SO Američan, Američani, bi bile nemogoče od njih pričakovati, da b' v volilni kampanji ne izkoristili nekaj tipično amerikih načinov zn p-idobivanje glasov. Pred kratkim sta bila v ZDA na obisku tudi princ Ra-meri in njegova mlada gospa Grace Kelly. Ker gre tu zi vladarja pa čeprav neznatne državice in za njegovo gospo, je jasno, da ju je sprejel tudi sam predsednnt ZDA Eisenhetver. Čeprav ima predsednik Eisenhower mno-p.n dela s svojimi državniškimi posli in z volilno kampanjo, jima je posvetil precej časa, da bi se z njima pogovoril. Po takem sprejemu je nujna tudi tiskovna konferenca katere se vedno udeleži večje število novinarjev. Ker smo pa v vzdušju volilne kampanje ,mora tudi ta kur-‘uazni obisk služiti v vo.ilne namene. Novinarji republikanskega tiska so zato izkoristili obisk «gospe Ranieri« — bivše filmske igralke Kel-ly — za propagandno sredstvo za svojo stranko — za republikance in že med tiskovno konferenco so se domenili, da bodo objavili sliko Eisenhowerja ob «lepi, plavi Kel.y». Pri tem jih pa ni nič motilo dejstvo, da je oče Grace Kelly-Ranieri ameriški vprašal, ali bo volila za demokrate ali za republikance Toda Grace danes ni le Kel-!y ampak tudi ali še bolj Ranieri, pa čeprav je ohranila ameriško državljanstvo. In zato sploh ne bo šla na volitve, ker hoče kot «gospa Ranieri« biti nevtralna. Na smolo tega preveč vnetega republikanca se ni hotela izjasniti niti za to, katera stranica ji je bolj pri srcu. Ko so novinarji demokratskega ameriškega tiska uvideli, da bi fotografija Eisen-howerja ob plavolasi bivši filmski igralki mogla pritegni-t1 republikancem kak glas, so skušali najti protisredstvo in nekdo je že predlagal, naj bi ooklicali iz Londona znano fTmsko igralko Marylin Monroe ki je baje vroč pristaš demokratov In tako bi «lepa in fizično bogata« blondinka Marylin Monroe ob Ste-vensonu služila za protiutež »gospej Ranieri« ob Eisenho-vverju. Temu prenaglemu presojanju je sledilo treznejše mnenje drugih novinarjev — demokratov, češ da si Eisen-hovver ne bo mnogo opomogel - sliko Grace Kelly in zato je predlog za volilni polet to stranka «ljudi z jajčastimi glavami«, češ da so med demokrati mnogi razumniki, to se pravi plesati in bledikasti ljudje, ki so pravi kontrast tipičnega Amerikanca, ki da je športni, razgiban in na-sp'oh življenjski človek; Pa temtakem b; moral vsak pošten Američan glasovati za republikance. Stevensonu ta označba pretiranega ((razumništva« ni bila neprijetna. Nasprotno! S tem se je on in z njim vsa demokratična stranka tudi ponašal. Republikanci so pač uvideli svojo napako, pa čeprav z zamudo. K temu jih je prisilile tudi dejansko stanje v ZDA. kjer je kulturno življenje v zadnjih časih mnogo bolj cenjeno kot imenujejo «starejši državljani« umaknejo iz Severa zaradi blage klime, ki vlada v teh dveh zveznih državah. Da bi si pridobil njihovo naklonjenost, jim je naštel vrsto obljub in jih poveličeval v deveta hebesa. Skratka, hotel je reči; da je demokratična stranka, stranka «starejših državljanov«. Teda mož se le uštel, ker imajo republikanci glede tega najmočnejšo karto v rokah; Saj je njihov predsednik Eiser.hawer zares v letih in na nekem volilnem zborovanju, kjer se je e-den demokratskih govornikov anavduševal« nad «starejšiml držav.jani« mu je neki star republikanec ki je bil po ie-tih star odgovoril; «Ni potreb pred leti, k( je bilo bistvo j _ da bi vam vsiljevali gc- «scosobnosti'> prakticizem. Da bi republikanci odgovorili na ta zgrešen udarec, so sami začeli ustanavljati «klub jajčastih glav za Ikeja«, Da bi jim to uspelo, so celo na primeren način vrgli geslo, češ da Eisenhovver ne bere več navadnega kriminalističnega čtiva in znanih lahkih romanov, ampak da se ukvarja u Čitanjem izredno resnega čtiva iz zgodovinske in politične literature. Objavili si celo sezname tovrstnega resnega čtiva, ki naj bi ga bil prebral Eisenhovver. Se več! Eisenhovver gre baje bolj redko v kino in če mu kak film ugaja, si baje naroči vse čtivo, ki je v zvezi s filmom, da bi ga podrobneje proučil. Sedaj so prišle na dan Marylin Monroe iz Londona vltudl yesti da Eisenhovver Nevv York tudi propadel Boomerang je orožje avstralskega porekla, toda tokrat je prišlo do izraza tudi v ZDA. Pa ne gre tu neposredno za ukrivljen kos lesa, ampak za zgrešeno volilno taktiko republikancev. Pred štirimi leti so republikanci zatrjevali za demokrate, da je Nemški zdrave k VVerner Formann Je dobil, skupno z dvema ameriškima zdravnikoma, Nobelovo nagrado za medi cino. Iznašel je srčni kateter (gumijasto cevko, ki skozi veno na roki doseže srce) spodarske obljube demokrati Svoje zaupanje v «stardjše državljane« in v njihovo živ- ljenjsko silo kažemo s tem da je naš glavni kandidat n« predsedniških volitvah človes s 66 leti in je v enem samem .etu kar dvakrat okreval po bolezni«. Jasno, da e s lem mislil na Eisenhovverja. Da je ta demokratska volilna poteza bila zgrešena, je pokazal tudi primer na nekem volilnem zborovanju v Floridi. Ko je tu demokratski govornik prikazal svoje dvome v EisenhoWerjevo sposoo-nest, da b; mogel vzdržati štiriletne napore, ki jih terja predsedniško mesto, se je med skupino «str,rej.ših državljanov« takoj dvignil nekdo, ki je ob splošnem odobravanju večine «starcjših državljanov« govorniku zabrusil; «Ike se počuti zelo dobro, kot se počutimo dobro tudi mi. Življenje se začenja pri 65. letih. ralo nujno vplivati tudi na atlantski pakt kot vojaško organizacijo zapadnega bloka. Kakšen je vzročni odnos med temi pojavi in atlantskim paktom je vprašanje, na katerega bi lahko odgovorila globlja analiza dogodkov. Danes pa je verjetno bolj važno ugotoviti dejstvo, da atlantski pakt ni več tak mednarodni politični činitelj, kakršen je bil v času hladne vojne, ker se je njegov politični pomen zelo zmanjša! Popuščanje v mednarodni napetosti ni vplivalo le na cilje in metode atlantskega pakta kot celote, ampak tudi na notranje odnose med članicami. Medsebojna nasprotja. In enakosti in enakopravnosti sta pravni načeli, ki sta odvisni od materialnih pogojev, od vpliva in možnosti, ki jih imajo posamezni člani v okviru pakta in izven pakta. In prav v teh pogojih so se med člani pakta razvili različni odnoai. ZDA n pr so imele poseben položaj; nosile so glavno breme materialnega deleža, dale so največ strokovnega in tehničnega osebja in imele največjo mednarodno avtoriteto, zaradi tega pa so imele tudi največji vpliv v paktu samem. Hkrati pa so ZDA razen tega pakta organizirale tudi vrsto drugih zvez, v katerih so prav tako imele odločilen vpliv. Zato je atlantski pakt predstavljal za posamezne njene člane osnovni in edini pakt, za ZDA pa je bil le eden izmed ki so v času hladne vojne le j številnih paktov Od tod iz-tlela, so se začela sedaj bolj bajata torej v atlantskem pak- . _ . „ l ♦ i , /L,« ifect- flnnrtna A loneTtTn odkrito odražati. Razlika v težnjah med posameznimi silami je čedalje bolj izrazita in razlik je vedno več. Ze danes je seznam vprašanj, kjer med članicami atlantskega pakta ni soglasja izredno dolg. Kitajska, Srednji vzhod, Ciper, Alžir, Suez itd. so primeri, ki kažejo da je med članicami atlantskega pakta mnogo razlik. K tem nesporazumom je pripomogel tudi dinamični razvoj mednarodnih dogodkov in pa enostranskost organizacije atlantskega pakta sama. Kljub lepim željam, da bi od tu dve vrsti članstva. Članstvo malih in članstvo velikih sil. Za male sile je atlantski pakt sredstvo varnosti, za velike sile pa le sredstvo njihove politike v širšem, svetovnem merilu. Ta položaj v začasnem obdobju potencialne nevarnosti ni nič kaj posebnega in nesprejemljivega. Toda s spremembo razmer je neenakost prišla bolj do izraza in male države so postale podrejene, drugorazredne članice. Na nedavni konferenci za tisk pred sestankom varnostnega sveta, kjer naj bi se raz- njega napravili instrument za|pravljal sueški spor, je Dulles široko mednarodno sodelova- [ rekel, da je atlantski pakt ponje je pakt ostal le vojaška i seben pakt za zaščito določe-organizacija, kjer se je «ohra-:neSa področja. Po tem paktu nitev miru« dojela le enostran- obstajajo določene skupne ob- sko. Dejavnost atlantskega pakta se je izražala izključ- veznosti vseh članic, obveznosti, ki jih bodo ZDA tudi spo- no pri organiziranju vojaških štovale. Izven tega področja priprav za primer vojne in|Pa da obstajajo tudi drugi pro- ______________ lito m i rl a IzoJnrilt nmnriilra ni o. še to z določeno predpostavko, da prihaja nevarnost le z enega konca. Atlantski pakt pa ni polagal nikake pozornosti drugim odprtim vprašanjem, v katerih je prišlo do trenja v interesih samih članov atlantskega pakta. In ta trenja bi lahko bila privedla v nevarnost celo sam svetovni mir. Atlantski pakt se je torej zanimal za zunanje dogodke, ni se pa menil zi to, kaj se dogaja znotraj. Pri- hlemi, do katerih ameriška gledišča niso enaka z gledišči nekaterih drugih atlantskih sil. Kot primer j'e navedel vprašanje kolonializma, pri čemer se je verjetno nanašal na Alžir, Suez in Srednji vzhod. Obstoj teh razlik je očitno dejstvo, ki ima širši pomen, kot bi se na prvi pogled moglo zdeti, kajti zunanja politika vsake dežele tvori celoto in se ne more ločiti na mera Cipra in Sueza sta to J določene sekcije, na določene pomanjkljivost atlantskega | predele. Očitno je namreč, da pakta jasno pokazala. Zaradi; spore v politični dejavnosti, ki tega je pakt nekako ostal iz-1 nastajajo iz različnega doje-ven sedanjega mednarodnega j manja različnih interesov in dejanskega življenja, na togih j perspektiv, ne moremo ločiti pozicijah hladne vojne. Ta; jz okvira njihovih medseboj-enostranskost je bila mordajnih odnosov. Vse to kaže to-v prvem času opravičljiva, ni I rej, da je atlantski pakt prišel pa mogla biti trajna gibalna sila in osnova za skupnost. Glede tega bi lahko rekli, da je bil pakt v protislovju s samim seboj. Zamišljen je bil kot trajna organizacija, njegovi cilj pa je bil le začasen — le za obdobje povojni političnih razmer. Atlantski pakt je bil zamišljen in organiziran kot posebna vojaška zveza na določenem prostoru Evrope in severnega Atlantika. Postavljen je bil na načelu enakosti in enakopravnosti članic. Poznejši razvoj pa je v ta sistem vnesel določene motnje. Nače- Charles Poietti je Američan-! ga je na njegovo prisego vda-italijanskega porekla. L. 1942 j nosti italijanski republiki in času svojega okrevanja letos najraje poslušal klasično glasbo od Bacha do Brahmsa in ne kake lahke glasbe. Toda vsa ta gonja po «in-telektualiziranju« republikam skega vodstva in stranke nima kdo ve kakšnega uspeha. Za demokrate je znano, da so na njihovi strani kot aktivni poborniki John Steinbach, Herman Vouk in drugi vidni ameriški pisatelji. Za republikance pa bi kaj takega ne megli reči in zato jim je skrajno težko skrpati skupaj njihov «kluh jajčastih glav« Isto velja celo za filmske zvezde in zvezdnike, saj so se za demokrate izrekli Humphrey Bogart, Laureen Baccall, Henry Fonda, Frank Sinatra in — kot višek — v zadnjem času celo Marlon Brando. Republikanci pa so med vidnimi pridobili na svojo stran le Jagne Mans-field, ki pa je že zdavnaj v zatonu in za katero je neki član pripravljalnega odbora «kluba republikanskih jajčastih glav« izjavil, da po svojih umskih sposobnostih ni preveč primerna za v vodstvo kluba. Ce pa je Stevensonu uspelo pobiti zaničljivo označbo da so demokrati «stranka jajčastih glav«, je napravil republikancem zelo uspešno reklamo s tem, da se je prenaglil s svojim geslom, da je in Rimom v zvezi z Južnim je bil nekaj mesecev guverner newyorške države, nato pa so ga postavili za šefa ERP Ko so zavezniki prišli v Italijo, je bi.' Poietti vojak, in so ga postavili za guvernerja Rima. Vršil je tudi neke druge važne funkcije v osvobojeni Italiji. Danes je visok funkcionar družbe za e-lektrično energijo države New York. Okrog Polettija se sedaj dogaja nekaj neprijetnega. Italijanski uvoznik Remo Cade-marton ga toži v zvezi z dve. r.ia trgovskima operacijama v vrednosti ve' milijonov dolarjev. Omenjeni uvoznik je s Polettijem sklenil dogovor za nabavo velike količine tobaka za ita.iianski monopol, v vrednosti osmih mil’jonov dolarjev, ali pet milijard lir. Poietti je ime) pri tem 1 mi-cjon 800.000 dolarjev dobička Od tega bi, po dogovoru, Ca-demartori moral dobiti 350.000 (klarjev, medtem ko mu 'e Poietti dal je 220.000 dolarjev. V nekem drugem poslu, v zvezi z lokomotivami za Zahodno Nemčijo, ki je znašal ICO milijonov dolarjev, je Poietti plačal uvozniku le 18 milijonov lir in ga tako ponovno še boli ((prikrajšal«. Podobnih sporov je v poslovnem svetu zelo mnogo; a pri tem je značilno, da se pri tem omenja Poietti, ki je o-kupacijo Italije posebno zelo dobro izkoristil. Samo pri tobaku, ki ga je dobavljal Italiji. je zasluži' nič manj kot 1 800.000 dolariev!! V Napetost med Rimom in Dunajem V poslednjem času je zavladala napetost med Dunajem gs pozval, na' ne podpira več južnotirolsko ljudsko stranko v njenih zahtevah. Papežev ukaz je prišel po protestu italijanske vlade ob priliki protiitalijanske dejavnosti juž-notirolske duhovščine. V tem primeru pa je papež ignorira) avstrijske klerikalce in posta, vil v nevarnost svoj ugled v Avstriji. Nova ulična imena v Posarju povsem neoporečen. Teodora-ni je bil ranjen štirikrat v desno roko, Almirante pa trikrat prav tako v desno roko. Po sedmi ram so zdravniki prekinili dvoboj. Po italijanskem zakonu je dvoboj prepovedan. Sedaj bosta oba morala odgovarjat pred sodiščem zaradi kršitve zakona. Obnovljeni italijanski fašizem pa bo še nadalje imel dve struji: na čelu prve bo voditelj s stremi ranami, na čelu druge pa voditelj s štirimi ranami na desni roki. v globljo krizo, ki se odraža atlantsko | tudi v tem, da pojenjuje interes zanj. In v tem moramo iskati vzroke za gibanje, ki teži za tem, da bi prišlo do preosno-ve v paktu, do preosnove, ki naj ta proces zaustavi ali celo eliminira. V ta namen se govori o preorientaciji atlantskega pakta iz vojaškega pakta v širšo vojaško zvezo, v kateri se bodo njegove članice lahko bliže in ožje povezovale in pogosteje posvetovale o kakršnem koli problemu mednarodne politike. To je posebna težnja manjših držav članic pakta. S tem se posebno u-kvarja «odbor treh modrih«, ki mora proučiti problem reforme atlantskega pakta. Ideja o razširitvi vsebine atlantskega pakta se je pojavila že leta 1951, ko je bil prav tako u-stanovljen poseben odbor, ki je imel nalogo proučiti dotedanje uspehe in nove možnosti za razširjenje dejavnosti o-tlantskega pakta izven vojaških področij. Ta iniciativa je ostala brez rezultata, ker je ((nevarnost pred novo svetovno vojno« zadušila «širše težnje« posameznih članic. Danes so sicer pogoji za razširjenje dejavnosti nekoliko boljši, hkrati pa je mnogo teže prebroditi nasprotja med interesi posameznih držav članic. Naloga «treh modrih« bo torej težka. Zato bi niti njihovi «modrosti» ne mogli zaupati, da jim bo spelo zavreti proces, ki je izraz neizpodbitnega razvoja dogodkov. danes udoba starejših ljudi« in da je treba polagati večjo pozornost uprav ljudem iznad 65 let starosti. Ta njegova poteza, ali, kot so jo imenoval1 »filozofija geriatrije« je zares zelo ponesrečena. Steven-son se je namreč spomnil, da živi v ZDA sorazmerno veliko število ljudi, ki so starejši od 65 let. Teh ljudi io posebno mnogo v Kaliforniji in Floridi, kamor se stari Američani ali kot jih vljudno Tirolom. Nemci v Južnem Ti rplu se pritožujejo, da italijanska vlada ne spoštuje sporazuma De Gasperi-Gruber o avtonomiji te dežele. Bilo je osirih napadov s te in z one strani. Rim obtožuje Avstrijo, da razpihuje iredentizem v Južnem Tirolu, celo z namero da si ga priključi. Papež je v svoji poletni rezidenci " Castel Gandalfu sprejel knezonadškofa iz Bres-sanonea, Gargitterja- Opozoril Prvega januarja 1957 bo Posarje priključeno Zahodni Nemčiji. Nemci v Posarju, zlasti oni, ki ta dogodek nestrpno čakajo, se živo pripravljajo za ta dan. V posarskih mestih spreminjajo imena u->ic in jim dajejo izrazito nem. šk. značaj. Toda dogaja se še nekaj drugega. Ne zadošča, da so ulična imena nemška. V mestu Dillinger je Beethovnova ulica postala Bismarkova ulica, Goethejeva ulica je postala Ulica pruskega generala Roo-na Heynejevo ulico pa so posvetili maršalu Woltheju, mtdtem ko si je Bachovo ulico pridržal Scharnhorst. Očitno je, da ne gre le za ger-mrnizacijo uličnih imen v Po. sarju, ampak za nekaj drugega. Poudarja se militarizem, a hkrati tudi napadalnost do Francije. Dvoboj neofašističnih voditeljev Giorgio Almirante je voditelj neofašistične stranke MSI, član italijanskega parlamenta in direktor dnevnika iste struje «Secolo dTtalia«. Vani Teo. derani je prav tako neofašist. hkrati pa nečak Benita Mussolinija in direktor lista «L’As-so di bastoni*. Med obema ne obstajajo dobri odnošaji in vzajemno se v svojih listih napadata in prerekata kdo ho večji fašist in kdo je zvestejši Mussoliniju. Med obema je prišlo do pravega »viteškega« dvoboja. Dvobojevala sta se 11. oktobra na Mon*e di Levi, v bližini Rima. Imela sta po vseh pred. piših vsak svoje priče in je bil dvoboj s formalne plati ZDRAVNIŠKI KOTIČEK TETANUS Tetanus je obolenje, ki je znano že iz davnih časov. Sporadično se bolezen pojavlja po celem svetu, najbolj pogosto tam, kjer so sanitarne razmere nezadostne, zlasti še v Južni Afriki, Indiji in na Kitajskem. Njegov povzročitelj je bacil, ki ima značilno obliko kija. V razširjenem koncu bacila je tros, ki je izredno odporen in se zaradi tega o-hram virulenten izredno dolgo časa v zemlji, v odpadkih živine, zlasti konj ter v zaprašenih krajih (pajčevina). Deluje tako, da se ustali na rani, od koder preide r'rup, ki ga proizvaja, v telo in povzroči značilno bolezen. Strup gre po živcih v mozeg in v možgane. Razen tetanusa, ki nastane po inficiranju ran (takemu tetanusu pravimo travmatičen tetanus), poznamo še tetanus pri porodnicah (nastane zaradi infekcije ran pri porodu) ter tetanus pri novorojenčkih. Za tetanusom obolijo najbolj pogosto novorojenčki, redkeje otroci in odrasli. Inkubaeija traja štiri dni do več tednov. Potek je tem lažji, čim dalje časa traja in-kubacija. BoVzen se prične tako da dooi bolnik v obrazu malenkostne krče in da zelo težko odpira usta. Pozneje se kiči razširijo po vsem obrazu, ki dobi izraz kot maska, tudi zobje so krčevito stisnjeni. Zaradi mišičnih krčev v požiralniku bolnik težko požira ali pa sploh ne more požirati. Slednjič se krči razširijo na vse truplo in okončine. Zaradi krčev prsnih mišic bolnik težko diha, trebuh je trd, noge in roke so iztegnjene. Krči se ponavljajo vsako minuto in povzročajo bolniku hude bolečine. Telesna toplota je nekoliko povišana, na-vadnjo se menjava med 37 do 39, le pri močno izraženem tetanusu naraste nad 40 st. Bolezen poteka dokaj različno; včasih umrje bolnik ze drugi ali tretji dan, včasih se pa vleče polezen delj časa. Proti koncu postajajo krči vedno hujši in dihanje je vedno bolj otežkočeno, bolnik izgubi zavest in se zaduši. Ako se bolezen obrne na bolje, krči polagoma pojenjajo in bolnik ozdravi brez vsakršnih posledic. Vedeti pa moramo. da se bolezen le redko javlja v milejši obliki. Tetanus je v 80 odst. smrten, pri p .rodnicah in novorojenčkih os se konča vselej s smrtjo. Zoper tetanus je edini u-spešni pripomoček serum, ki ga vbrizgamo bolniku pod kožo. Najuspešneje pa deluje se-rum, ce ga vbrizgamo zaščitno, takoj ko se je L*ovek ranil in se je rana onesnažila s prstjo itd. 4 — 23. oktobra MUti i— ZAHTEVA TRŽIŠKE DELAVSKE ZBORNICE Tržie nai s svoio ni fisrfififinn li poti nfKtanp IIL.IU HUJ U UVUJU Ul pristanišče goričke i Jul uuullu |l in videmsk ugu |J U 0 i u IIu ie pokrajine Uprava državnih železnic naj pristanišče prizna z vsemi posledicami ter uvede »jadransko tarifo« za železniški promet v tržiško pristanišče Tržič ima preveč posrečeno lego, da ne bi mogel postati predvsem za goriško pa tudi videmsko pokrajino važno pristanišče, ki bi lahko z nekoliko popravila povsem zadoščalo potrebam nekaterih tovarn in trgovini omenjenih pokrajin. Delavska zbornica iz Tržiča je ugotovila, da je mogoče z danimi možnostmi izkoristiti piistanišče. Zato je za vprašanje zainteresirala goriško in videmsko trgovinsko zbornico, goriškega prefekta, pokrajinsko oblast: in županstvo ter svetovalce v Tržiču, Da bi se pričelo vprašanje praktično reševati, je Delavska zbornica že pred meseci poslala trgovinski zbornici v Gorici predioge, ki jih ustanova ni hotela upoštevati. Sindikalna organizacija pa ni odnehala in je za vprašanje zainteresirala razne ustanove in predstavnike oblasti. Po drugi svetovni vojni je tržiško pristanišče le delno <>-hranilo svoj značaj, ki mu ga je vtisnila Furlanija, pred vojno, ko so s? pristanišča posluževale tudi tržiške tovarne. Družba Adria - Solvay ie uvažala sol in premog, izvažala pa sodo. Tržaška oljarna, ki so jo zcprli leta 1950, je uvažala oljnice, izvažala pa tropine. Skoz' tržiško pristanišče so svoj čas izvažali fur-.ansko seno v kolonije, žito pa v južne kraje, uvažali pa so cement ir, drugo. Z ukinitviio obratovanja v oljarni ter z uporabo tekočih goriv v Solvav se je občutno zmanjšala važnost tržiškega pristanišča. Nekaj časa je služilo za tranzi* lesa, potem pa jo odpadlo zaradi birokratskih ovir in konkurence Trsta. Kljub vsem oviram tehničnega in organizacijskega značaja, se je promet v pristanišču zadnje čase povečal. Na-tovarjajo ž'to ki ga kmetijski konzorciji pošiljajo v južno I-talijo razkladajo železo, ki prihaja iz Španije za tovarno papirja v Tolmezzu raztovarjajo dalje kanadsk' les za omenjeno tovarno ter sardinsko plutovino za Jugos.a-viio in Avstrijo. Tudi drugi trgovci in indu-Stiijci so spoznali, da se pristanišče splačr izkoriščati. Na žalost pa so se kmalu premislili, ne morda zarad' tega. ker bi bilo pristanišče preobremenjeno, ampak zato, ker zaradi neprimerne opreme narastejo prevozni stroški. V Tržiču imajo pristaniško poveljstvo, carino, pristaniški družbo ter druge urade in ustanove, ki pripisujejo trži-škemu pristanišču veliko važnost. Toda kaj velja vse to Če za državne železnice tržiško pristaniške «Porto Rosega» ni pristanišče zaradi česar vagoni niso oproščeni plačevanja pristojbin prvih 72 ur, ampak samo 24 ur. Trst ima posebne tranzitne Železniške tarife (jadranska tarifa) za Avstrijo. Za Tržič, ki je dopolnilno pristanišče tržaškega pristanišča ter je ob železnici, ki veže Trst s Trbižem. ne velja «jadranska tarifa«. Pred nekaj leti so pomol S'olvay podaljšali za 50 m, niso pa ga podaljšali za preostalih 50 m čeprav je bi.o podaljšanje z načrtom predvideno. Z izvedbo načrta bi lahko ob pomolu pristajale največje ladje, ker je morje na tem kraju globoko 10 m. Ze več le' se govori, da bodo iz pristanišča odstranil' mine in strelivo, vendar doslej tega ni napravila še nobena oblast. Prišel je čas, da se s premagovanjem birokrat- skih ovir to delo opravi. Potrebno je zgraditi tir po pomolu. Kdoi bi se vprašal kje naj se dobijo finančna sredstva, naj ve, da se najde denar za manj produktivne naprave, zato ga ne to težko najt, za to delo. Ker imajo trgovci in indu-strijci goriške in videmske pokrajine trgovinske stike z južno Italijo, kjer kupujejo južno sadje in kamor prodajajo les, lesne izdelke itd., naj se zahteva od ministrstva za t-povinsko mornarico, da motorni ladji cliužbe «Tirrenia». ki štirinajstdnevno vozita na progi okoli Italije in pristajati, v Benetkah in Trstu, pristajata tudi v tržiškem pristanišču. Delavska zbornica izraža u-panje, da se bodo zainteresirani krogi pobrigali, da bo vprašanje zadovoljivo rešeno v gospodarsko korist Tržiča- visok tovornik, ki je vozil proti mestu. Velišček je pade. na tla, od koder so ga us'užbenci Zelenega križa odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Tu bo Velišček ostal nekaj dni na zdravljenju; pri padcu se je namreč precej hudo ranil v čelo. Padec z motociklom V nedeljo ob 23. uri se je ponesrečil v Steverjanu s svojim motorčkom 40-letni Ivan Makuc iz Gorice. Pri padcu se je precej udaril v desno nogo in si j.: najbrž zlomil. Odpeljali so ga v bo.nišnico Brigata Pavia kjer bo ostal nekaj časa. - Seja občinskega sveta Na sinočnH seji občinskega sveta so ra nravljali o občinskem proračunu za prihodnje leto, ki ga morajo svetovalci odobriti pred iztekom svojega mandata Tiskovna konferenca pri KP1 Pos^nci KPl predložili v parlamentu zakonski osnutek o prosti coni Včeraj popoldne ob 14.,*J0 se je na sedežu goriške ledera-cije KPl vrš:.a tiskovna konferenca, na kateri so bil: prisotni novinarji seznanjeni /. zakonskim osnutkom o prost’ coni, ki so ga pred dnevi predložili v italijanskem parlamentu poslanci KPl. Kot znano je dosedanji zakon, s koterim upravljajo v Goric*, pred 8 leti ustanovljeno prosto cono, veljaven do konca lega leta. V zvezi s tem je geriška federacija KPl skupno z ekonomskim oddelkom KPl in poslancem Scoccima-rom pripravila zakonski osnutek, s katerim bi bi.e v večji meri zajamčene pravice m in-teiesi prebivalstva Goriške od ergana, ki se je v vseh le-:ih obstoja pokazal le kot organ goriških monopolistov in katerega upravljanje v nobenem oziru ni odgovarjalo interesom gc riškega gospodarstva, za sanacijo katerega ie bil pravzaprav ustanovljen. BALETNA S11I.A SNG — Trst Goriški oddelek Slovenske narodno gledališče v Trstu pričenja z novembrom 1956 baletno šolo tudi na Goriškem za otroke do 10 let starosti in za mladino od 10 do 14 let; poseben oddelek tudi za mladino od 14, leta naprej. šolo bo vodil izkušeni tržaški koreograf Adri-jan Villes. Vpisovanje do 30. oktobra v kavarni Bratuž v Gorici. il~. :.: = 'Slijjs; : .... m SIL y !"P rC~~' 6. KOLO A LIGA REZULTATI * Atalanca-Palermo 1-1 *Fiorentina-Bolof na 2-1 »Genoa-Padova 1-1 Udtne6e-*JoveBtus 3-2 *Lanerossi-N»poli »-o •Milan-lDter 1-1 Torino-*Roma 2-» •Spal-Lazio 1-1 »Trlestina-Sampdoria 1-1 LESTVICA Sampdoria 6 3 3 • 14 S 9 Napoti C 3 3 • Iti S 9 Fiorentina S 3 2 1 12 7 I Juventus f 2 3 1 Iti i 7 Torino 6 3 1 2 7 3 7 H cip a S 2 3 1 1» t 7 Milan C 3 1 2 9 19 7 Inter e 1 4 1 S 5 9 G eno« s 1 4 1 5 S 6 Triestma c 2 2 2 C C « Palermo f 2 ! 3 6 i 3 Udinese f 1 3 2 9 12 5 Padova 6 1 3 2 1 12 5 Ataiaata C 2 1 3 4 7 5 Spal 6 2 1 3 2 7 3 Bologna 6 1 2 3 1 9 4 Lacerossi C 1 2 3 5 S 4 Lazio 6 1 1 4 i 19 3 Edy Campagnoli danes v Gorici Danes zvečer bo znana televizijska napovedovalka Edy Campagnoli botrovala večeru diletantov, k' se bodo predstavni ob 21. uri v dvorani goriškega Telovadnega društva. Najboljši posamezni pevci in godci kakor tudi skupine bodo lahko nastopil Občni zbor PD «1. Trinko» V nedeljo je bil v Vidmu drugi letni občni zbor prosvetnega društva beneških Slovencev «lvan Trinko». Poročilo o zboru bomo objavili v jutrišnji .Številki. DK2UKNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesarr v Ul. Carducci 12, telefon 22-68. — KINO — »Popotnik«, C. naših CORSO. .17.00: Chaplin. VERDI. 14,30: «Heroj dni«, A. Sordi. VITTORIA. 17.00: »Najlepši dnevi«, Antonella Lualdi, Franco Ihterlenghi. CENTRALE. 17.00: «Pred potopom«, M. Vlad. MODERNO. 17.00: »Zapravljivec«. Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu; 0.15 (D), 6 (A), 6.57 (A), 7.40 (D), 8.11 (A), 840 (D), 10.54 (D), 14 (A) 15 48 (A), 16.57 (DD), 18.18 (A), 20 (A), 21.24 (D), 23.28 (D)**. Proti Vidmu; 4.40 (DD)*, pozneje na zaključnem tekmo- 5.22 (A). 6-39 (A), 7-57 (A), vanju diletantov v Milanu. Vnele so se saie Včeraj so se vnele saje v dimniku stanovanja Luigija Stecchija v Ul. Sv. Gabrijela št. 35. Gasilci, ki so prihite.i na kraj, so ogenj kmalu pogasili. Ker pa je pri tem zgo-:elo tudi dva metra poda, je žilo 20.000 lir škode. Prometna nesreča v Drevoredu XX. septembra V nedeljo zvečer, ko se je vračal proti domu 32-letni Sergij Velišček iz Steverja-ng je nenadoma trčil vanj 9.06 (DD). 936 (D). 10.55 (A), 13.03 (D). 14.01 (A), 15.53 (A), 17.26 (D), 1908 (A). 20.02 (D). 21.25 (A), 2256 (A). PRIHODI: Iz Trsta; 5.19 (A), 6.35 (A), 7.53 (A). 9.04 (DD), 9.34 (D), 10.51 (A), 13.02 (D), 13.57 (A). 15.46 (A), 17.24 (A), 19.05 (A). 1958 (A), 21.20 (A), 22.54 (A). Iz Vidma; 0.14 (D), 4.22 (D)*, 5.58 (A), 6.55 (A), 7.39 (D), 8.09 (A), 838 (D), 1052 (D), 13.58. (A). 15.47 (Ah 15.56 (DD), 18.15 (A), 19.59 (A), 21.22 (D). 23.26 (D)**. * V veljavi od 28. junija do 9. septembra; ** vozi samo ob delavnikih in praznikih do 9. septembra. PRIHODNJO NEDELJO: Bologna-Palermo, Fiorentina-Milan, Inter - Lanerossi, Ju-ventus-Torino, Lazio-Atalanta, Padova-Napoli, Sampdoria-Ge-rioa, Triestina-Roma, Utimese-Spal. B LIGA REZULTATI »Alessandria-Cagliari 1-1 *Catania-Messina 1-» »Modena-Ccmo 2-1 »Novara-Marzotto 1-1 •Parma-Brescia 0-0 •Pru Patna-Legnano 2-1 Verona-*Samhened«t:iese 2-« •Simmecihal M-Venezia 3-1 ♦Taranto-Bari 3-1 LESTVICA Verona 6 4 2 0 12 9 10 Alesaandria € 3 3 e 11 t 9 Simmenthal 6 3 2 1 t 2 t Catar.ia 4 3 1 2 u t 7 Cagliari 9 2 3 1 5 4 7 Messina S 3 1 2 5 4 7 Taranto 6 3 1 2 9 9 7 Venezia 4 3 0 3 12 7 4 Brescia 4 1 4 1 s s 6 Mod en a 6 2 2 2 7 7 4 Pro Patria 6 2 2 2 t 19 t Bari 6 2 2 2 5 i f Como 4 1 3 2 4 S 5 Parma 4 1 3 2 2 4 3 Novara 4 1 3 2 2 7 5 Sambened. 4 1 2 3 3 4 4 Marzotto 4 0 3 3 4 19 3 Legnano 6 • 1 5 2 9 1 ZMAGOVITI STOLPEC 1 1 X, 2 X X, 2 1 X, 1 1 X X ■Zmagovalci s 13 točkami prejmejo po 25,918.000 lir, zmagovalci z 12 točkami pa po 747.000 lir. V Trstu je 12 igralcev doseglo 12 točk. ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO POKAMA IGRATRIESTINE preit! oslabljeni Sampdorli Kljub temu, da Je ves drugi polčas Igrala Samp-doria z devetimi igrale! in Improviziranim vratarjem, Je 4' pred koncem zasluženo Izenačila samo S AH Aljehinov memorial v Moskvi MOSKVA. 22. — V nadaljevanju Aljehinovega memoriala so bili v 7. kolu doseženi naslednji izidi: Pachman - Go-lombek 1:0, Tajmanov - Stahl-berg remi, Keres - Bronstein remi. Botvinik - Najdorf prek. v remi poziciji, Gligorič - Un-zicker prek. z boljšimi izgle-di za Gligoriča, Smislov - Co-kaltea prek. z gotovo zmago Smislov.i, IJhlmann - Padew-ski prekinjeno v boljšem položaju za Uhlmanna. Partija Sliwa-Szabo je bila odložena. Izidi v 8. kolu pa so bili naslednji: Unzicker - Botvi- nik remi, Bronstein - Golom-bek 1:0. Uhlmann - Najdorf 0:1, Padervski - Keres remi, Pachman - Smislov remi. Tajmanov - Gligorič remi, Stahl- Zelo je že oguljen izrek, da je žoga okrogla, 'oda tokrat res ni mogoče mimo njega. Le kdo bi računal z možnostjo, da bosta Udinese in Torino zmagala na tujih igriščih in proti — vsaj na papirju — boljšim nasprotnikom. In vendar se je zgodilo tako, da sta Juventus in Roma zapustila igrišče poražena; Udinese, tista, ki je komaj teden tega doživela na lastnem igrišču poraz proti Triestini, in Torino, katerega je ista usoda doletela proti istemu nasprotniku še teden prej, pa sta požela dve nepričakovani a povsem zasluženi in tudi jasni zmagi. Udinese je dominirala bolj kot kaže rezultat 3:2. saj je voldila že s 3:1, čeprav je nastopila z rezervnim srednjim krilcem. Torinov 2:0 pa niti ne potrebuje komentarja razen seveda ugotovitve, da je bil to prvi letošnji poraz rimske enajstorice. Poln 'zkupiček so na lastnih tleh požele Atalanta na račun Palerma, Fiorentina proti Bologni ter Lazio proti Spalu. z. bolj ali manj predvidenim neodločenim rezulta tom, pa so se končala -reča-nja med Genoo in Padovo (1:1). Lanerossijem in Napo-lijem (0:0), Milanom in In-terjem (1:1; ter Triestino in Sampdorio (1:1). Značilna za vsa ta poslednja srečanja je bila razmeroma slaba igra domačih enajstoric in pa neštete zapravljene priložnosti. Tako sta biii na tekmi Milan -Inter zastreljani dve enajstmetrovki (po ena na vsaki strani). Fosledica neodločenih rezultatov v Vicenzi in v Trstu pa je bila, da se je Fiorentina nevarno približala vodečima Sampdorii in Napoli-ju in s tem pokazala, da so bila preuranjena pesimistična predvidevanja na njen račun. Tekma v Trstu je privabila na stadion pri Sv. Soboti letošnje rekordno število gledalcev, ki so okrepili klavrno finančno bilanco Triestine s čeidno vsotico 6 in pol milijona lir. Toda če primerjamo to vsoto z onim, kar so zanjo gledalci lahko videli na igrišču posebno v drugem polčasu. potem so imeli skoraj prav tisti razočarani navijači, ki so s stopnišč očitali domačim igralcem tatvino. Toliko pričakovan nastop Sampdorie v Trstu se je po zaslugi domačega moštva spremenil namreč v eno najslabših tekem. Pravzaprav si je težko razložiti kako je mogoče, da neko moštvo A lige igra v tako skrajno izmenični formi kot je to primer pri Triestini. Zadnji dve nedelji tako uspešna je tokrat popolnoma Odpovedala in to v okoliščinah, ki ne dopuščajo nobenega izgovarjanja in opravičevanja. Ne izvesti v celih 45 minutah niti enega napada proti nasprotniku, ki je sicer res na čelu lestvice, ki pa je prisiljen igrati le z desetimi možmi in improviziranim vratarjem v vratih, je skrajno porazno ne samo iz atletskih temveč tudi iz moralnih vidi- čeprav je bil drugi polčas ves njen. V igralcih samih, v pomanjkanju njihovega tehničnega znanja, v pomanjkanju kondicije, volje, itd.? V trenerju. ki določa taktiko od tekme do tekme? Na račun Pasinatija so v zadnjem času začeli leteti hudi očitki v zvezi z njegovimi tendencami k zaprti igri. Toda menftno, da je Pasinati vsaj v tokratnem primeru brez krivde. Krivi so igralci, ki niso bili sposobni igrati ofenzivno, čeprav je bilo 'ogično tudi poslednjemu laiku na stadionu, da bi vsaj vsak dru- gi strel na vrata obsedel v mreži, katero je zaradi po- škodbe Bardellija sicer čuval Firmam, odlični centerfor, toda neizkušen in nepraktičen kot varuh svetišča. Poglavje zase je bil predvsem napad domačih. Potem ko se je v prvem polčasu tu in tam še spustil v napad, se v drugem polčasu takorekoč ni pomaknil preko sredine igrišča. Fopolnoma sta odpovedala Szoke in Brighenti, brez moči je bil sicer atletski Petris. enako Renosto. Cazza-niga je popustil pljuča v prvem polčasu in iz njegove funkcije povezovalca med sred njo in prednjo vrsto ni bilo nič. V takem položaju so se halfi nujno pomaknili nazaj in skušah zadrzati igro vsaj čimbolj oddaljeno od doma čega kazenskega prostora. In priznati je treba, da če bi ne bilo Ferrarija, Petagne in Tu-lissija. potem pa še Bellonija in Brunazzija, bi bil rezultat vse drugačen, seveda v korist Sampdorie, ki je ves drugi polčas staino napadala predvsem po levem krilu preko vedno nevarnega Tortula. medtem ko je nazaj pomaknjeni Ocwirk, ki sicer ni imel naj- berg - Siiwa prek. v boljšem položaju za Stahlberga Co-I^ov. In vendar gre za igralce, kaltea - Szabo prek. v bolj- šem položaju za Cokalteo. OLIMPIJSKE VESTI TORGAU, 22. — Cehoslovak Emil Zatopek bo na olimpiadi nastopil na 10.000 m in v maratonskem teku. Zatopek je izjavil: «Tudi če ne bom imel pomembno besedo v teku na 10.000, bom nastopil.« ki stalno trenirajo, ki je to njihov poklic, za katerega so plačevanj. Postavlja se vprašanje, kje so'vzroki za tako igro Triestine v drugem polčasu nedeljske tekme? V naspro*niku prav gotovo ne, saj Sampdoria kljub slovitim imenom v svojih vrstah ni pokazala tega, kar se je od nje pričakovalo. ZAKLJUČNA KOLESARSKA DIRKA SEZONE DARRIGADE TIK PRED C0PPIJEM ZMAGOVALEC DIRKE PO LOMBARDIJI V končni klasifikaciji za pokal Desgrange-Colombo prvi De Bruyne MILAN, 22. — V zaključni kolesarski dirki letošnje sezone, v dirki po Lombardiji, je zmagal Francoz Ar.dfe Darri-gade. ki je 240 km dolgo prc-go prevozil v času 6.14’20” s povprečno hitrostjo 38.468 km na uro. Darrigade je svojo zmago izbojeval v zaključnem sprintu na oirkališču Vigorelli v Milanu, medtem ko je skoraj vso progo bil protagonist dirke Coppi skupno z mladim Ronchimiem. Coppijeva zmaga se je zdela ze gotova, posebno kc je skupno z Ron-chinijem prvi prevozil čez prelaz Ghisallo z minuto prednosti pred zasledovalno skupino v kateri so bili Couvreur, Bo-bet, Debruyne, Bouvet in For nara, in nekaj za njimi Ma-gni, ki je nato v spustu še enkrat potrdil svoje izredne sposobnosti in dohitel skupi- no pred seboj. Ni pa mogel dohiteti Coppija in Ronchini-ja, ki sta bila sicer zelo u-trujena, a sta vendar vzdržala napad. Toda v tem se je iz glavnine odtrgal Darrigade in potegnil za seboj se druge dohitel Magnija in nato vsi skupaj vodeča Coppija in Ronchinija. V skupini so nato vsi vozili do Milana, kjer je prvi zavozil na dirkališče Vlaejen. za njim pa Van Loy in drugi. Na prvem ovinku sta potegnila Magnl in Coppi ki je bil prvi še deset metrov pred ciljem. Tedaj pa je kot strehca zletel naprej Darrigade in v nezadržnem sprintu odvzel izpred nosa zmago Coppiju. Ta dirka je obenem veljala tudi kot zadnja za tekmovanje Desgrange - Colombo, v katerem je zmagal Belgijec De Bruyne pred Ockersom, ki NA STADIONU COLOMBES V PARIZU Francija-SZ 2:1 Sovjetski vratar Jašin najboljši na igrišču PARIZ, 21. — Francoska nogometna reprezentanca se ie včeraj pred več kot 60.000 gledalci na stadionu Colombes rehabilitiiala za poraz proti Madžarski. Premagala je odlično reprezentanco Sovjetske zveze z rezultatom 2:1 (0:0). Goli so bili doseženi v naslednjem vrstnem redu: v i’ drugega polčasa Tellechea (F.) v 7’ Vincent (F.), v 19’ Isajev (SZ). Francija: Remetter; Kaelbel. Marche; Louis, ,Jonquet, Marcel; Grillet, Mekloufi, Cisovv-ski, Piantoni. Vincent. Sovjetska zveza: Jašin: Ti-šenko. Ogonkov: Paramonov, Bašianskin. Netto; Tatušin. Isajev, Strelcov, Salnikov. Ryikin. Tekma je bila v prvem polčasu počasna, vendar so Fran-cozi imeli več od igre. Njihovi napadi so bili pogostejši in vedno plod prodorov. Toda streli francoskih napadalcev so se redno zaustavljali pri odličnem sovjetskem vratarju Jašinu, ki je s svojimi paiadami doživljal a-plavze »pri odprti sceni«. Nasprotno so Rusi napadali počasneje in masovno, tako da je imela čvrsta francoska o-bramba vedno dovolj časa, da se je taktično razpostavila in napade zaustavljala; v kolikor pa jih ni, je to opravil vratar Remetter, ki sicer ni briljiral kot njegov sovjetski kolega, a je vendar branil dobro. Pač pa so se sovjetski igralci odlikovali kot posamezniki z odlično tehniko in mojstrskim obvladanjem žoge. Skratka manjkala j;m je le potrebna hitrost in ko si bodo pridobili to ter modernizirali svojo kolektivno igro, bodo postali ekipa, ki je ne bo mogoče zlepa premagati. V drugem polčasu so prišli Francozi v vodstvo že v prvi minuti po zaslugi novinca Tellechea, ki je sredi prvega polčasa zamenjal poškodovanega Marcela na mestu levega halfa. Razliko je povišal v 7’ Vincent, zmanjšal pa jo je s solo akcijo Isaev v 19’. Sovjeti so poslej zaman poskušali izenačiti ker so Francozi pojačali obrambo. To je bil po nedavnem porazu Madžarski drugi poraz Sovjetske zveze od 1. 1952. Lani sta v Moskvi obe reprezentanci igrali neodločeno. pa je medtem umrl za posledicami padca s kolesom. Vrstni red dirke po Lombardiji je bil naslednji:' 1. Darrigade Andre 6.14’20”; 2. Coppi (Carpano-Coppi); 3. Magni (Nivea-Fuchs); 3. Albam; 6. Monti; 7. Decock; *. Bobet; 9. Ronchini; 10. De Bruyne; 11. VanAvermaet; 12. Forestier; 13. Couvreur; 14. Maule; 15. Vlaeyen; 16. Van Cauter; 17. Fornara; 18. Polo. vsi s časom zmagovalca; 19-Bouvet z zaostankom 1'9”; 20. Negro 4’3”. boljšega dne, imel ▼ rc4t»®l vajeti vsega napada. Ves ta čas so domači dvakrat prodrl pred zmernega Fermanija v vrat* * obakrat je Szoke na naravno« otročji način zapravil stoodstotni priložnosti. S tem kar smo Povedall_. tudi izčrpana kronika nut. če izvzamemo seveda opis dveh edinih go ov me. Prvega je dosegel ze 4’ prvega P°‘časa Njegov ostri strel z ie . ni je zadel v želodec Vicm J-kateri se je zgrudil na Od njego se je žoga odbd> Cazzanigi. ki )0 J« *£, brez oklevanja nemočnega BardelM* nazaj novno mimo mrežo. Izenačenje je viselo v 2 ves drugi polčas, toda o ga je prišlo šele 4 VJe . cem. Ocwirk je odlično ral žogo na krilo. kjer^J ^ konč zogo na -a ^»or- njo startal vedno pozorn * tul in jo s skoraj same ne črte poslal ostro pro tom. žoga je zadela v ni drog in se odbila ^ žo. Banalni, tu ki J« budno čuval svoja sveti«« , r bil premagan. ^ Gostje so bili z doseže« golom zadovaljni, ker »o ^ čo dejstva, id a _ so '?ra 1 devetimi možmi in imP ^ ranim vratarjem, dosegli kot so sami upali. . » » _ gre- BRATISLAVA. 21. . Čanje B-reprezentanc _ je in Češkoslovaške J pr. čalo neodločeno 1:1 ' • -vi gol je dosegel v 1 za C SR, izenačil P* j"vre, drugega polčasa - Tekmo je gledalo 30. dalcev. # * * STOCKHOLM, M- in metna tekma med »odi0" Dansko se je končala n^^ čeno 1:1. Za Dansko je T gel gol levo krilo Hanes^. 28’ prvega polčasa. ^ sko pa desna zveza v 37’ drugega polčasa. v oasovoroi i»re0n® STANISLAV REN*° 1ti TUka Tiskarski zavod ZTT * predvaja danes 23. t. m. i začetkom ob 1*. url VVarner Bros dramatičen film: Igraj-.): FRANK LOVE JO Y JO AN vsaj v tehničnem pogledu ne, OOOOOOOOOOOOOGOGOOGClf.7GOC.G.V.OiJOC;OOOOOOOOGOOOOO.>OOOOCOOOOOOGOOOOGOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODo00 IJ*6 r--------- IVAN BRATKO 45. TELESKOP Prostost Bili so že več sto metrov od kampa. Tekli niso več, pač pa so naglo hodili. Vse naokrog so bile ntzke, prijazne brajde. In trte na ravnini, ki so razpete med murvami bile kakor temne zavese. Prvotno razburjenje se je uneslo. Tudi Marijanu je odleglo. Potem pa se za hip ni mogel znajti, ali so sanje ali je res: te brajde, ta nočni vonj drevja in trav, ta vonj Furlanije, tako različen od vonja kampa. — Ozrl se je nazaj: v smeri proti kampu je bilo vse mirno, kakor da se ni nič zgodilo, tudi streljali niso več, samo močni sij je plaval nad barakami. «Hitreje!» mu je šepnil črt. Spet so tekli. Komaj da so videli brajde in nasade breskev In murv, kopajoče se v mesečini. Vse tako lepo in mimo. Marijanu pa je spet tolklo srce. Na široko je odpiral usta in hlastal po nočnem zraku. «£e bi tega zraka ne bilo, bi ne vzdrzal.« Zdaj so naglo korakali. Crt se je malce ustavil, počakal je Ljuba; »Madona, Peter je ostal notri!« »Kaj veš, morda so pozneje ušli!» «Imam malo upanja!« »Kateri je bil Peter?« »Morda trinajsti — — — sami so se zvrstili tam zadaj!« »Da bi bil vsaj deveti!« »O, tudi če bi bil deseti, bi bilo v redu!« »A če si deveti ne bi upal ven?« «Peter bi ga zadavil, samo da bi si utrl pot!« de Črt, trdno prepričan o tem, kar je rekel. Molčala sta. Čez čas reče Ljubo: »Pa nahrbtniki so ostali notri!« »Kakšna Skoda!« «Ob Gatovega sem zadel!« «Jaz tudi. Zakaj, vraga, ga nisem potegnil ven!« Hodili so naglo in brez oddiha. Marijan se je držal za srce: še vedno mu je tolklo in žeja ga je mučila. Segel je pod trs in otipal droben grozd. Skoraj zrele, črnikaste, majhne jagode so ga osvežile. Potem je spet in spet kradoma, segal pod trs. če ni takoj zagrabil grozda, je hitel kar naprej, zakaj za tipanje in iskanje ni bilo časa. Dušan, ki je hodil spredaj z Igorjem, ga je počakal. «Zakaj si pr! luknji tako šumel?« «Saj so drugi tudi!« «Zakaj si pa ti ?» «2ivci,» vzdihne Marijan. «Vraga živci, strahopetnost!« Marijan je obmolknil. Nenadne spremembe, prostranstvo in vonj pokrajine ga je prevzel; zdaj pa ga je očitek potlačil. Preskočili so visok lesen plot in zavili v koruzno njivo, šli so v gosjem redu. Koruza je bila za glavo višja od Ljuba in Dušana, ki sta bila največja v šestorici. Utirali so si pot skoznjo z rokami. Koruza je močno šumela, rezali so jo razigrani. Zopet sadovnjaki in travniki z vrstami murv. «Stoj!« šepne Igor. »Cesta!« Vležejo.se v travo in se splazijo za majhen nasip, onstran katerega je cesta. Gledajo nanjo: ogromna je in široka, črna. Navadili so se prašnih sentinel in stez. Ob njej so veliki drogovi z belimi izolatorji, na desni pa temna veličina daljno- voda, ki seka cesto. Zaslišijo brnenje motorja in od daleč zagledajo dolge luči, ki švigajo po travnikih in med drevjem. «Avto!« Naraščajoči hrup kamiona je strahoten. Voju se zazdi, da slepeče luči vozila silijo naravnost vanje in da bodo osvetlile vse, da, tudi nje. Prihulijo se k tlom, čisto k tlom. Kamion zdrvi mimo. Luči se poženejo daleč naprej; čez čas je spet vse mirno. • «Nas že iščejo!« šepne nekdo. »Saj sploh ne vedo, da smo ušli,« hoče odgovoriti Igor, a se premisli: «Ni važno, da zdaj govorimo o tem!« V presledkih po nekaj minut se drug za drugim poženejo čez cesto. Igor in Dušan hodita prva. Ne govorita. Igor misli na Pola, Petra, Lojzeta in druge, ki so ostali. Jih bodo odkrili? Pola, ki leži pri vhodu v rov, bodo prav gotovo. Je še kdo ušel za nami in morda zavil proti murvam? Ko so padli streli, je deveti lahko vse zadržal, če on ni šel ven, ni mogel nihče preko njega. Toda ko so se vrnili v klet, so se lahko zbrali. Lahko so premislili, da na komandi še ne vedo za rov in da je mitraljezec zato streljal, ker se je ustrašil ob misli, da se mu nekdo od zunaj približuje. Lahko pa, da je fante potrlo in zbegalo. Mladi so. Pa če so alpinci sli v koruzo in odkrili rov? Ne. Tega niso napravili. Igorja je zabolelo nekaj: toliko truda in časa smo vložili v teleskop-------------če nas je samo osem ušlo, je to še uspeh? Spet zaslišijo brnenje motorjev. Igor in Dušan se za hip ustavita. Nekje daleč na levi so. Pa tudi z desne vznemirjajo noč. Spet naglo gresta. Njune oči iščejo begajočih luči reflektorjev. »še pol ure ni, odkar smo pobegnili, pa so že razposlali motorizirane patrulje. Toda ne za nami, ker ne vedo za nas pobeg, temveč iz previdnosti, da bi vedeli, kaj se godi v bližini kampa.« premišlja Igor, naglas pa reče: »Napada partizanov se bojijo. To je.» Dušan prikima. Igor ve: Kmalu bodo spoznali svojo zmoto. Najtežje je še pred nami. Udar — to je pol zmage. Napeli bodo vse, da nas polovijo. Oficirje so spomladi ujeli do zadnjega. c«!° osem, kar nas je ušlo, ne smejo dobiti v roke. Morda ' j^je dobro, da smo se ločili od Gata in Štefana. Sama se . 40 prebila, če se eni skupini kaj zgodi, bo vsaj druga P ,ft gf® cilja. Ne gre samo za nas in za nase glave, za uspe*1 in za njihov poraz, če nas ne dobijo, to je zmaga- Iz noči zraste pred njimi temna velika gmota. Vedn ^of so ji. Tu in tam se zasveti kaka luč: mirna, slabotna, majhna zvezda. To niso reflektorji. Počasi se izluščijo p0<* obrisi hiš in vaškega zvonika, črt in Dušan se s*cl°uepiefl!t živo mejo jelš, črt razgrne suknjič. Dušan prižge z in Igor razgrne specialko. V velikem loku se Gredo skoraj naravnost proti vzhodu: tam je dom ^ $0 javka. Tam so partizani, čim prej tja, to je rešitev. ^l0\s^et