/

Slovenski

H
'K
dr. Ivan Cii šak.
III.
Izdiilii in založila
Slovenska Matica.
V LJUBLJANI.
Natisnil Jožef Blaznik. 1810.


\
Opomba.
Tretji snopič, začetek II. dela, daje se pred drugim aiio-pičem na avetlo zato, ker vsi rokopisi za 2. snopič So niso došli Matici,


i\äro<lfio gospodi)rstvo.
(Spisal dr, Ivnn flrSak.)
Blov. štajer.

....




Uvod.
Knjige, ktere sem rabil pri spisovanji tega oddeil<a, so med drugimi posebno ie-le:
L Ein tveiies mid des Hevsogthwns Sfeienncirk, von Di'.
Fr. X. Hlubek, Gratz 1860. 2. Benckte der Grazer Handels- und Gewerbe - Kammer,
vom J. 1852 bis 1865. B. Wochenblatt der steierm. k. k. Landtoirthsliaf ta - Gesellschaft vom J. 1868^1867, und der steierische Landbote. 4. Die Landesvertretung von Steiermark von Dr. Carl v. Stremayr.
Atisiveis Uber den Bergiverkshesitz, das Personale der Bei-ffwerks' Produktion und ihres Geldwerthes in Sudsteiermark im Verwaltungsjahre 1868 f ieroSeno mi od g. hana Zuza.
G, Odgovmd na rasliČna p^^aSanja^ poslani mi od rodoljubov vsakega slovenskega okraja.
,,U pctu svojega obraza boS jel kruh".
1. MujK. S, 19.
I. Človek. — Rojen otrok je brez vse mo£i; Se nagiba nima, kakor divje živali, da bi si iskal živeža; le dobrotljiva roka njegovih starSev ga varuje pogibelji. — Pa brž ko je odraSčen, prekosi naravo okoli sebe; ako nima dobrih oči, da pregledava daljine, si jiii oboroži z očali in daljnogledi ter zaßne zvezde šteti; ako ne more Aiijati ko zajec, leteti ko ptica, si napravi železne pote, po kterih naganja železnega konja, krmijenega z vodenim aoparjem; ali se pa vsede na zračno ptico, ki si jo je sam naredil, in ki ga vzdigne v velike viSine, od koder 38 mu ljudje po zemlji zdijo ko mravlje okoli mravljaka.
— To in drugo izvira iz duSevriili moči človeških; duh je, ki ga posebno loči od živali. Ker se pa duh kaže posebej po jeziku, po govoru človeka, moramo tudi retii, da je jezik tista žlahna prikazen, ki loci človeka od neme živali. Jezik Je najžlahnejši pripomoCek naSe omike, naSe omikljivosti.
Važnost jezika se vidi pri veoih družtvih in pri posameznem Človeku, kakor tudi pri nemi živali. Stopimo v veliko glavno mesto, ])a vidimo, kako tii raest-njanom jezik lepo in gladko teče; pa tudi različnih izrazov imajo, mnogotere pojme več kakor pa ljudje u manjših mesticih ali ccl6 po deželi. Njih jezik postane tudi literaren, tei- upliv dela na ostale prebivalce države. — Ravno tako kakor njih jezik, je tudi njih duh bolj omikan in olikan; u duhu namreč se rodijo misli; za vsako misel pa moramo imeti posebno beaedo, da misel izrazimo; kjer je pa misel in duševnili podob, tam se nahajajo piilične besede; — in spet kjer 30 besede, tam se počasi razvija misel in podoba, ktero z besedo imenujemo. — Kdor postavim pozna le železo in cesto, Se vendar ne v6, daje železnih cest na svetu, dokler jih ni videl ali pa saj sli&al o njih. Beseda železnica pomnoži mahoma njegove mitsli, ter ga spet spravi na viso stopnjo omike.
Razloči nasproti temu človeka od drugih ljudi, daj ga v društvo samih žival, pa boS videl, kako bode njegov še tako zmožen duh zaostal v razvitku; malo ae bo ta nesrečni človek razločil od živali, s kterimi občuje. Njegov jezik ne bode nikakor razvit in njegov dul» ne bode sposoben poprijeti kakovo misel. Iz tega se vidi sila velika važnost jezika za človeško izobraženjc; ker pa omika in izobraženje daje moč črez naravo, ki nas obdaja, in ki ima služiti našim potrebam, se tudi vidi, daje jezik važen za človeško gospodarstvo sploh, da je važen za njegov materijalni blagor.
O tej prililti moramo dalje sklepati ter omeniti, kar je že vsaki častiti bralec sam našel, namreč da so tisti naši pravi prijatelji, kteri nam pomagajo naš jezik razvijati, da smo potem v stanu si v svoj prid obrniti vse tiste nauke, po kterih se težka pot do materijalnega blagora
polajea in okrajša. Sledi pa tudi na drugi strani iz tega, da tisti nikakor niso na6i pravi prijatelji, ki zaničujejo naš jčzik, dasiravno nam na drobno tolmačijo, kako ven-dar-le skrbijo za naš liasek in napredek. Kdor pravi, da rau je ležeGe na blagem našem st^injii pa zato le zaničuje naš lepoglasni slovenski jenik, ta mož je lažnivec, hinavec. Jezik se pa tem bolj lika in pili, čem bolj je čislan in v vrednosti med narodom samim. Treba je toraj, da se naš jezik rabi ne le v Šolali in nradnijali, temuß tudi v vseli druStvili, pri vsaki priliki. Omikanega človeka prepoznamo na njegovem omikanem jeziku. Zato mora vsakteri skrbeti za omikan jezik, ako .sploh hoče omikan imenovan biti I
Omika, razum človeku pomaga k bo gate t vu. Pajek že več ko tisoč in tisoč let sicer umetno, pa zmirom jednako prede svojo pajčino; ptica ravno tako že od nekinekdaj dela jednako svoje gnjezdo. — Lepa je pajčina, umetno je gnezdo; ali niti pajek, niti ptica nista za las zboljšala svojega dela, kar svet stoji in ga tudi ne bodeta. Človek pa svoje delo poprej od konca do kraja premisli, razvije svoje misli, osnuje podlage ter si prizadeva z najmanjšimi močmi v najkračjem času dovršiti najlepše delo, napredovaje v svojili iznajdbah dalje in dalje od dne do dne. Tu mu kaže omika pravi pot do blagosti. Skoz omiko postaja gospodar zvunanje, obdajoče ga neme narave.
Kazun jezika je pa tudi družtvo, združenje ljudi, veliko sredstvo do omike in blagosti. Pri nas družtva niso dosti razvita, kakor ae bere v posebnem oddelku o drnžtvih.
Če pa je oseba človeška razvitii, ako so družtva razvita, tudi raste pri posamnem človeku odgovornost za njegova dela; omikan človek si je bolj svest in zaveden svojih dolžnosti, kakor pa neomikan. Koder je pa čut odgovornosti razvita, onod je tudi nravno življenje lepo in čedno; čini človeka se vjemajo eden z drugim; tako omika pomaga tudi v duSevnem obziru dospeti na višjo stopnjo blagosti.
Pri narodnem gospodai'stvu pa ne smemo pozabiti, da človek naravne stvari okoli sebe sijreminja, bodi si
glede na njih mesto, a,li glede na njih zvunanjo obliko ali znotranjo sestavo. Reči same ostanejo večne in so od tistega časa, kadar jih je Bog stvaril; le njih podobo človek spreminja. Ako sežgem poleno, dobim nekaj pepela^ to ao tisti deli drevesa, ktcrc je drevo iz zemlje posrkalo; drugi deli pa zgorijo, spremenijo sc v zrak; to so spet tisti deli, ktere je drevo iz zraka posrkalo. Zračni pa zemeljski deli vkup so zgubili svojo prejšnjo podobo, ter sc zedinili, da so iičinili tako lopo drevo. — Človek torej ne more nič naravi dodati, nič jej proč vzeti, nobeden del narave ne more pokončati, le spremeniti ga z am ore, Človek sam se počasi, kolikor je telesen, spreobrne spet v to, kar je bil, v prah. — V gospodarstvu se sme torej reči, da je narava veliko bolj obstoječa, kakor pa človek, ter da se nam le zdi, kakor da bi človek mimo gledal, kako se vse okoli njega vrti.
II. Blago imenujemo vse naravne stvari in moči, ki ustrežejo kakovi človeški potrebi. Kar še danea blago ni, lahko postane jutri, ako ga človeško delo spreobrne tako, da obstoječi potrebi ustreže, ali pa ako sc izcimi kakova nova potreba, kteri je ta dosehmal pre-zirana stvar všeč. — Voda tako dolgo ni blago, dokler je ne potrebujemo, bodi si za mline, bodi si za žejo, kuho itd., ravno tako tudi zrak. — Pa tudi človeške duševne moči štejemo med blago, kakor tudi njegove telesne moči. Krepka roka rokodelca je vi'edna vsaki dan po 1, 2, 3 forinte ali Se več; njegovo delo se ravno tako kupuje, ko blago v štacuni; krasni glas prvega pevca na glediščnem odru ima tudi svojo visoko cono; dražje se plačuje od poslušalcev, kakor pa marsiktera druga z žulom pripravljena stvar. Ravno tako je tudi prebrisana glava umetnika veliko blago, s kteiim priskoči celemu človečanstvu.
Pa brž vidimo pri raznih blagih, da so nektera neobhodno potrebna, druga pa ne. Blaga prve vrste so posebno tiste stvari, ki nam zdržujejo naSe življenje. To je živež, oblačila, stanovanja itd. — Brez nekterih stvari pa že tudi lahko živimo, dasiravno ne tako prijetno; tu sem spada kinčanje, prstani, urice, zlatnine in srebemine vsake vrste razun denarja, ki ima spet poseben poaien.
RazloŽek med potrebnim in nepotrebnim blagom je jako važen. Potrebna blaga moramo imeti, naj veljajo kolikor hočejo; nepotrebna pa lahko brez Škode opustimo in ee jih odvadimo. Iz tega sledi, da se cena potrebnega blaga sila jako spreminja. Žito je v hudih letih po 5—, 10-, še večkrat dražje, kakor pa v dobrih letih, vagan pšenice se plačuje po Ö0 gld. namesto po 5 gld.; vsaki se namreč boji smrti od lakoto; prodal bo vse svoje re6i, posebno nepotrebna blaga, kakor zlatnine in srebrnine, prstane, medalje itd., ter si bo za to kosfiek kruha kupil.
—	Kaj je pa takrat začeti, če človek v sili nima nobenih nepotrebnih reči, da bi jih oddal? Tu vidimo spet, da je dobro imeti tudi shranjene nektere nepotrebne stvari. Dokler jih človek ne potrebuje, mu življenje skoz svoj blišč razvedrujejo; življenje mu delajo bolj prijetno; povzdigujejo ga pri sosedih. Kadar pa sila pride, mu ni treba iti od nemile do nedrage, ter zastavi ali proda svoje nepotrebne reči, dokler sila ne mine. — Iz tega sledi, kako lahko sodimo bogastvo celega naroda. Na višji stopnji blagosti je gotovo oni, ki ima zaslužek shranjen tudi v reČeh, ki niso neobhodno potrebne. V neobhodno potrebnih rečeh imaš, bi rekel, hranilnico, ki ti pomaga v sili iz zadrege.
Blaga se tudi Se po drugih uzrokih lahko razdelujejo; pa nam zadosti gornja razdelitev. Poprej pa ko se ločimo od blaga, poglejmo tudi njegov namen in konec.
Vse blago je zato, da služi človeku; skoz to pa tudi mora zginiti iz sveta; storilo je svojo dolžnost, ako je ustreglo kakovi človeški potrebi. Pa kteri so nasledki tega, da blago porabimo, ali kakor ptujci pravijo: konsumiramo?
—	Nasledek je spet ta, da namesto porabljenega blaga nastopi drugo novo blago na njegovo mesto. To novo blago je prvemu jednako ali pa ne; vendar služi spet kakovi človeški potrebi. Vsakdanje življenje naj nam to razjasne. Kmet si pridela v gorici vina. Nekaj ga popije, nekaj pa proda. Kar ga je popil, to mu je dajalo novo moč pri delu v gorici ali na polji, ali pa na cesti. Skoz to je bil v stanu boljše in več delati, kakor pa pri goh vodi. Njegovo delo je bilo toliko več vredno, kolikor je vina pri njem popil. — Na dnigi strani je pa dobil spet
stotakc za vino. Njegovi žuii pri grobanji in kopi so se koj spremenili v stotake, potem pa v vole, ki jih je kupil za nje. Zdaj so mu voli novo blago, ki je nastopilo namesto vina. Z voli spet dela, jih mesarju proda; ljudje jih pojedo in si pridobivajo z njih meHom novo moč za novo delo. — Kar se toraj imenuje potroha, ali kakor drugi pravijo, konsumcija, to je le sprememba blaga. V naravi se nifi nc potrosi; stvari le spreminjajo svojo zviinanjo obliko. Ali i50 v tej obliki pripravne za Človeške potrebe ali ne, to jc čisto drugo praSanje. Tako se spremeni seno, ki ga vol poj6, v rogove, kosti, kožo in meso itd., pa le v mali razmeri; največi de! sena ne ostane v volovem truplu, temuč se spremeni v gnoj. Ako toraj za-žgemo vola, najdemo z njegovim gnojem vred ravno tiste ostanke v pepelu, ktere daje pepel tistega sena, ki ga je pojel. Kar jc prišlo iz zraka v seno ali v vola, to spet gre nazaj v zrak; kar jc pa prišlo iz zemlje, to gre s pepelom ali gnojem spet nazaj v zemljo.
Kadar pa ktero reÖ zavoljo tega porabimo, da iz nje dobimo drugo novo reč z drugimi oblikami, pravimo tej prikazni prerojenje, ali r ep r o d u k c i j a, zavoljo tega ker se konsumcija le v ta namen dola, da se novi pridelki prirodijo, da se stare oblike v nje prerodijo. Tu na stropu imam 100 centov dobrega sena; pa kaj mi pomaga, ker moj želodec ni zmožen ga prebavati; mojemu želodcu je volovsko meso bolj všeč. Odločil bom toraj, da naj rajši vol to seno pojnaj ga spremeni v meso; potem bom si rajši vola zaklal, ter njegovo meso povžil. V njegovem mesu pa vživam dele imega sena, ki v prvi obliki ni bilo za-me. Konsumcija sena je toraj nameravala reprodukcijo mesa. Meso pa spet Človeka zmožnega stori k vsaktcremu delu, kterega se je privadil.
Reprodukcija je za ndrodno gospodarstvo ali blagar-stvo sila važna. Skoz reprodukcijo človek spreminja mrtvo stvar narave, da mora spremeniti svojo obliko, celo svojo sestavo v one oblike in sestave, ktere sc človeku ravno zdaj prilegajo. — Skoz reprodukcijo kaže človek, kaže narod, ali v<5; si v prid in hasen obračati naravne stvari okoli sebe; na voljo mu je dano jih tudi tako pustiti kakoi-
so; on jib tudi lahko kotisiimira brez vse reprodul<cije; üikim trošivcem pa pravimo, da so siapravij ivci. Nsi-rodni gospodar toraj jako pazi na to, da ne pijančujeS, da nobene reči nc potrosiš zastonj, tenmč da vsaka reč skoz svojo premembo daje novo reč, ktera skos svoje lastnosti prejSnjc prekosi ter bolj zdatno služi človeškim potrebam, ko prva.
Žalibože pa moramo v tem obziru obstati, da naš narod slovenski ne trosi le zato, da bi skoz potrolio ustvarjal nove stvari; nima še naš narod tiste vednosti, pa tudi nc tiste krepke, trdne volje, ktera je k umnemu gospodarstvu neobhodno potrebna. Vednosti je treba, da mrtve reči spreminjamo po najkrajši poti v prHidniee, ugodniše; volje, krepke volje je treba, da pridelkov ne zapravimo brez reprodukcije. Zato pa tudi närodni gospodar večkrat povzdiguje svoj glas, ter kliče: dajte nam dobrih šol; povzdignite narod na višjo stopnjo omike; Ic takrat je mogoče pričakovati veči blagostan celega naroda.
III. Potreba. — Brž ko človek odraste, se pri njem začnejo različne potrebe razvijati, ktere si mora sam pomiriti. — Išče si blaga, da bi zadostil raznim potrebam; ako pa še kakove potrebo ne čuti v svojem srcu, pa se zbudi J brž ko vidi blago, ktero bi jej ustreglo. Česar človek še vidil ni, tega tudi nc želi in ne potrebuje; brž pa ko je prepoznal kakovo blago, ga koj poželi in ne miruje, dokler ga ni pridobil („ignoti nulla cupido"). — Se ve da si nekteri trdovratneži in starokopitneži to tudi tako razlagajo, da nimajo nobene želje do novih reči, da ostanejo pri starem, kakor dosohmal; da torej ne potrebujejo nobenega nauka, nobenega spodbiijenja, za nove reči jim ni nič. — Pa v njih se no odlikuje človeška narava; ta je drugače; misel teh ljudi je ravno nasprotna. ,,Komaj se je zbrani! človek vetra in hudega vremena, [ta že hoče imeti lepo stanovanje; komaj da se je oblekel, pa se hoče že tudi kinčiti; komaj je ustregel telesnim potrebam, p;i žf> njegov duh požfliijc po vednostih, umetnosti!) brez konca i» kraja" (ßastiat, Harmonies).
Videli smo, da je blago potrebno aH ne; pa moi'anin •spet prasati, kaj je potreba, ako hočemo blaga razločiti,
Potrebe so, kakor smo slišali, neobhodne, kterim moramo UBtreßi; ali pa obhodne, ktere lahko zadušimo, kterim ni treba ustreči. Iz tega sledi, da človek ima lahko veliko potreb, Ako ima tudi a čim ustreči vsem potrebam, je srečen; ako pa nima s čim, je pa boljše, da takih potreb nima, da jih sploh ne pozna.
Divji Hunci, postavim, so razsajali po slovenskih krajih, jezdarili ao, djali so sirovo meso na sedlo, se vsedli gori, jaharili in ob enem meso umečili in sparili. Kuhanega mesa, kakor ga mi zdaj imamo, ee niso poznali; ker ga poznali niso, ga niso poželeli in ne potrebovali. Pred 1000 leti cesarji in kralji še niso imeli na mizi žlic, vilic, okrož-nikov itd., ampak so jedli svoje proste jedi čisto naravno z roko, česar delavec dandanašnji v še tako borni bajtici ne stori. Njih oblačila so bila sila prosta. — Še pred 300 leti je angleški kralj imel le en par svilnatih nogovic, ktere je ob posebnih priložnostih posojeval svojemu ministru, ki takih imel ni.
Nasproti temu pa poglejte, kako lepo, okusno se danes jedi pripravljajo, kako je miza celö prostega kmeta lepo snažna in pokrita, kako cel6 nevesta angleškega delavca ima po nektere pare svilnatih nogovic; kako sploh angleški delavci danes boljše živijo, kakor pa marsikteri kralj pred 500 leti. Ako še pristavim, da tiste reči, ki niso neobhodno potrebne, postajajo zmirom cenejše, se moramo čuditi človeškemu napredku v zadnjih stoletjih. Vsaki dan nam prinese novo iznajdbo, nova sredstva, kako si polajsamo svoje življenje. Pri takih okolnostih je jasno, da potrebe ne ostajajo zmirom jednake, ter da se spreminjajo od leta do leta, Žlahtijo se zmirom bolj in človeka zmirom na viSo stopnjo omike spravljajo.
Kako se potrebe spremenjujejo, nam kaže moda vsakega časa in kraja. Letos nosijo okrogle klobuke, drugo leto pa visoke, spičaste, nizke, z ozkimi ali Širokimi krajci itd. Pa vsaki hoče le takov klobuk imeti, kakov je modin ali v nosnji, da si ravno še morebiti ima dober klobuk od lanskega leta.
Kakor pa napredujemo glede na oblačila, jed in stanovanje, tako tudi zastran pijače, vina, piva, čaja itd.
Gospodarski pi-idelki se žlahtnojši prideJujejo, ker tudi imajo Blužiti žlahtaejlim potrebam.
Ni mi treba omeniti, da ima človek tudi škodljivih potreb. Slabe navade, ki so mu postale železna srajca, mora s casoni vendar opustiti, škodljive potrebe iztrebiti, ter krepkovoljno vpeljati pameten red v svoje življenje. Tu je pa spet treba prijaznega poduka, temeljitega odgo-jenja, in trde, možate volje. Človek mora v stanu biti odreči se potrebi, ktera oskrunjava krasno človeško bitje.
IV. Kapital se no razločuje precej od blaga eploh. Edini razloček je ta, da zvunajne stvari takrat postanejo kapital, kadar jih človek začne obračati v svoj hasen. Dokler mu nikakor ne služijo, še niso za njega kapital. — Vsi pripomočki toraj, a kterimi se našim potrebam ustreže, ali s kterimi druge stvari lahko tako spremenimo, da našim potrebam služijo, vsi ti zvunajni naravni pripomočki BO kapital, naj si bodo naravine stvari ali naravine moči.
Med kapitale v obče toraj štejemo postavim zemljo, vinograd; hišo, živino, seme itd. Vinograd nam daje obresti skoz svoje vino; hišo rabimo za stanovanje, da nam ni treba po ptujih hišah stanovati in za stanovanje plačevati; živina nam daje zdaj delo, zdaj živež, pa tudi dobiček; seme spravimo v zemljo, da po o—lOkrat več jednakcga zrnja iz nje dobimo.
Da so nekteri liraji, nekterc dežele od Boga še bolj obdarjene s kapitalom, tudi lahko spoznamo. Tu je lepe rude, ki živi celo deželo, tam so rodovitni hribi, na kterih se prideluje žlahtna vinska kapljica; tam so spet rodovitne njive in dobri travniki, kteri pospešujejo važno živinorejo. Angležko kraljestvo zahvaluje svoj napredek in blagostan posebno premogu, kterega zemlja obilo krije; francozka dežela razvaža po celem svetu najžlahtnejša vina, — Pa tudi naša slovenska štajarska dežela ima veliko naravinega kapitala v sebi; tCi vidimo gorice, ki se nam zdijo nalašč za vinograde stvarjene; tam ravna polja, velikanske loge; ondi med hribi za goro pa spet bogato rudo, ktero vzdi-guje stotina delavcev iz globočine zemlje; — celi lepi slov. Stajer pa prekriva krasno južno podnebje, v ktereiu
dozori vinskfi kapljica, kukor kjerkoli dmgod na svetu; kjer tufli sinokve rodijo, kakor riii vroči la6ki zemlji.
To jc pa le nd J3o}<a v naravo, v natiiro položen kapital, ktcroga so niora človek s celo inofijo, s prebrisano glavo polastiti; leiir)ljniin ljudem narava nič uoče prepustiti; tirja, da se človek začne ž njo ponknSati, ter da jej zdaj skoz svojo naravno moč, zdaj »koz umetno moč, t. j. sko» mašine ali stroje vzame, česar dobrovoljno dati noče. Do-brovoljno pa narava nične daje raziin ovscta, divjih jagod, sirovega listja. — Ako pa hočemo kraljevati nad naravo, t. j., ako naj nam koristi kapital, ki nam ga ponuja, ki ga ima v svojih nedrih, moramo biti pridni, moramo pa tudi napredovati v vednostih, da se lažje polastimo blaga, ki ga le vzdigniti imamo.
Ali žalibože moramo priznati, da pri nas ta naravni kapital še nima take vrednosti, kakor jo zasluži, kakor bi jo imel v bolj omikanih deželah. Zadržkov in vzrokov je temu dosti in nahajali jih bodemo v tem spisu dovolj. — Te besedice naj bodo dosti o naravnem blagu in kapitalu slov. Stajerja.
Natorni kapital je del tako imenovanega stalnega, obstojeiSega kapitala. Razun tega pa imamo tudi premakljivi, trošivni kapital. — To je tisti kapital, kterega moramo v roke vzeti in ga potrošiti, da si kaj pridelamo, da naravni kapital obračamo v svoj prid, da obstoječi kapital ne ostane mrtev. Kdor postavim ima 1') oralov goric, mora v roke vzeti okoli GOO gld. za obdelovanje, za sajenje, branje, za posodo itd. — Ako tega tro-šivnega ali premakljivega kapitala nima, da bi ga v gorico vteknil, mu gorica ne bo toliko nesla, kakor bi mu drugače pri dobrem delu lahko nesla. Za.stonj bo mu toraj iežal dober del naravnega kapitala. — Ako aem se izučil šivati, moram imeti tudi orodje za to; usnjar mora imeti priprave za svoje delo, drugače obrt ne bode sposno napredovala. — Premakljivi kapital je j ako važen, bolj, kakor si naši slovenski kmetje mislijo. Treba je toraj gledati, da se precej denarja vtakne v njive, gorice, travnike, gnoj, živino itd., da potem vlečemo ohile obresti od naravnega kapitala, — Dokler toraj nimamo dosti denarja,
(lil bi to zemljo dobro obdelovali, ki jo imamo, ne smemo mitiliti, du bi si drnge Še poleg kupili; premakljivi kapital, ki se nam kaže v obliki denarja, je duša ne le posameznemu gospodarstvu, temuč tudi gospodarstvu celih narodov.
Kako pa se stoječi ali pa tudi premakljivi kapital pripravlja?
Da zmirom bogatejši postajamo, je dvojno potrebnci. Prvič moramo pri vsakem podv/etji nekaj ])ridobiti, to je, naSe delo mora biti speäno, da nam zmirom nekaj priostaja ("jrez stroške, ki nam jih je produkcija kakovc reči vzela. Ako, postavim, kupim vole za 250 gld., pa jih eno leto redim, in jih potem prodam za 2ö0 gld., sem malo speano, bi rekel pod zgubo redil. Unih 2,50 gld. bi mi moralo dati že samih obresti najmanj 1Ö gld.; kje je potem moj trud, seno, hlapec itd.? Ako pa črez leto dobim 300gld., sem že nekaj pridobil. Ako sem pazljiv, delaven in priden, ne hodom le pri volih spe&no delal, temuč tudi na njivi, na travniku, v gorici. Vsako leto bo mi toraj priostajalo nekaj denarja, kterega potem lahko obi'nem po svoji volji.
Zato pa je potrebna še druga, ako ima kapital rasti, ta pa je tako važna kakor prva; namreč: obračajrao naše dobißke tako, da iz njih spet dobivamo nove pridelke, nove kapitale. Ako unih 50 gld., ki sem jih pridobil pri vol^h, počasi zaigram, ali zapijem, ne more rasti moj kapital ; ako pa za nje kupim kravo ali ako v najem vzamem ti-avnik itd., bom si pridobil spet novih pridelkov, novega kapitala; tako bo moje premoženje raälo od dne do dne; in kadar bo dolžnost od mene tirjala storiti kaj za družino, za narod, za državo, bom vendar imel kaj v roke vzeti. To pa jo le mogoče, koder je varčnost razvita; varčni in pametni moramo biti ter nikakor ne smemo črez nedeljo zapraviti to, kar smo si s krvavimi žuli zaslužili čroz teden. — Varčnost pa se spet mora navaditi in naučiti že od mladih let, že v šolali bi se morala učiti; ravno tako bi imela družtva skrbeti za razvijanje varčnosti. Posebno koristne so tu hranilnice, ki močnu vabijo k varčnosti skoz svoje stalne in haaljive naprave.
Ali naa slov. Štajer se v tem obziru ne moro hvaliti. Kapital tu ne raste, kakor bi lahko rasel; tu pa tam je narod naS preveÖ lahkomiseln, rad broz vsake sile potroši Bvoje zaslužke; v zadregi pa mora ponižno prosit hoditi k svojim gospodom, to je, k tistim, ki so bolj varčni in pridni, ki toraj so v stanu tudi drugim v sili ua pomof; priti s kakim posojilom, se vd da le za velike obresti. — Tako potem le nekteri bogatijo in se mastijo a ptu-jimi žuli.
V. Delo. — SkoK delo dajemo vrednost takim rečžm, ki je Se dosehmal za človeka imele niso; ali jo pa povišujemo, kader jo že nahajamo. Kamen leži v zemlji brez vse haani; vzdignemo ga ter nam služi za aid. Tu pa je njegova vrednost Se precej mala. Pride podobar, ter izreže iz tega kamena lepo podobo; njegovo umetnost občudujejo ogledalci ter hvalijo podobarja, kije prostemu kamenu vlil tako življenje. Kamen ima pa zdaj sila veliko večo vrednost ko prej.
Delati se toraj pravi: zvunanje naravne stvari tako spreobraöati, da nam liasek dajejo.
To spreobračanje naravnih stvari pa tirja natanCno vednost njih lastnosti. Kdor pozna lastnosti lesa, bo lažje kaj prida iz njega naredil, kakor pa tisti, ki jih ne pozna. Zato nas naravoslovje uči lastnosti naravinih stvari, da se jih lažje polastujemo. Sledi pa iz tega, da delavec mora tudi imeti nekaj potrebnih naravoslovnih vednosti, ako hoöe spešno delati. — Kmet bi moral vedeti najpoglavitniSe lastnosti zemlje, gnoja, rastlin itd.; vinčav bi moral na tenko vedeti lastnosti trjsa, glestanje grozda, upliv gnoja itd., ako hofie gorico umno obdelavati. Vidimo pa, kako tudi domače delo tirja vednosti in omike. — Kdor Vam toraj obeta vednosti in omike, Vam hoče po-lajsati težka dela, da brž in z manjšimi stroški pridela vate svoje pridelke, ter zmirom bogatejši postajate. VaSi prijatelji 30 toraj tisti, ki Vam skrbijo za dobre šole, za omiko VaSega lepega jezika, za razširanje lepih knjižic v domačem jeziku, ktere lahko prebira vsaki Šolski otrok.
Delo žlahti človeka, ter ostri njegov razum in nje govo pamet. Pri delu mora vsaki delavec že za naprej
premisliti celo osnovo in razpeljavo, da pride do zaželenega konca. Skoz delo toraj vadi svoje telo, postaja trdnejši in zdravejsi; skoz delo vadi svoj um; skoz delo postaja delavec ne samo bogatejši, temuß tudi nravniSi.
Kaj pa je bolj Se za celi narod, da je delnina, dnina (Tagelohn) nizka ali visoka? Po drugih deželah injajo delavci vsaki dan včasi po trikrat veče plačilo kakor pri uas. Posebno po angležkih fužinah je delnina sila visoka proti naSi. — Pa nasproti temu angležki delavec petlu-at veß opravi na dan, kakor pa naš. Zato pa tudi boljše živi, se boljše obla<M, in si tudi nekaj od svojega zaslužka lahko prihrani za stare dni. Pri nas je res plačilo manjše, vendar je delo dražje, kakor na angležkcm; zato, ker je slabo, ker nagi delavci niso tako krepki, niti tako za delo omikani kakor tam.— >Ja slov. Htajerju je pravih delavcev, ki bi samo od delnine živeli, malo. Vsaki kmet je skoraj sam svoj gospod, sam svoj hlapec, pa tudi sam svoj delavec. Ako pa je vendar o večih delih treba delavca na polje ali v gorico, ali k popravljanju stanovanja itd,, vidi vsaki, kako brezredno prihajajo na delo, kako le na videz delajo, samo da ura prejdc, kako veselo motiko vržejo na stran, kadar zaželena ura bije, ki jih ptujega dela resi, dasi-ravno Se sohiee visoko na nebti sije. Na svoje malo plačilo se izgovjirjajo, na ktero le takrat nekaj pozabijo, ako si žule precej z vinora lahko zalivajo. Pri takem delu trpi gospodar, ker se mu ne opravi o pravom času in le površno ; trpijo pa tudi delavci, ki si ne zaslužijo toliko, kolikor bi si pri zvestem delu lahko zaslužili. Umni gospodarji toraj umnim dclavcem plačujejo pošteno delnino, pa od njih tirjajo tudi pošteno in zvesto delo.
Pri delu pomaga človeku več reči; posebno pa orodje in stroji na eni strani; razdeljenje in zlaganje dela na uni strani.
Skoz orodje dosežemo povišanje naših tejeanili moči. Namesto da bi koga ali kaj udaril a pestjo, si naredim kladvo; namesto da bi stvari moral grizti s svojimi zobmi, ai jih razrežem z nožem, ki scui ga nalašč zato iznašel; namesto da bi juho jemal z roko iz sklede, sem si zmislii žlico, ki mi služi namesto roke. Orodje navadoma z rokami
vodimo, ga navadno v rolcah držimo. — Stroji so žc vcči ko orodj«; le onod sc lahko vpeljujejo, koder je delo zmirom bolj e n o m e r n o, e n o 1 i ö n o, kakor, postavim, pri tkanji, žaganji, tiskanji itd. — Pri strojili iščemo odno-ličnega gibanja; koder to niogoöe ni, tam se tudi stroji ali maSiiie ne morejo vpeljavati. Pri poljedelstvu je delo Bila različno; zato se tu jako težko rnaäine rabijo. -Koder pa je drugod mogoče bilo, vpeljevati stroje, onod so zmirom bili sila velika dobrota celim närodoin. Kar se prideluje % maSino, je zmirom boljai kup, kakor pa rokodelsko delo. Delo na strojih je tudi veliko bolj lično, prijetno in lepo, kakor pa drago. Nektera dela se sploh ne bi mogla narediti brez strojev. — Ker stroji ljudem jemljejo enolično delo in gibanje, oprostujejo zato človeški narod robstva; stroji so prevzeli to nalogo, da so postali robovi človeka. Le en primer poglejmo. — Če se dauas knjiga tiska skoz tiskalnico, ki jo vodi 5 mož, se k lOiini stavci na en dan toliko natiska, da bi pred .WO leti treba bilo najmanj 200.000 do 300.000 ljudi, da bi to knjigo bili v tem času spisali. Tu se vidi, koliko rok se je oprostilo jednolißiiega, duhomornega spisavanja in prepisavanja. — Tudi zgodovina potrjuje resnice oprostilne lastnosti strojev. V zadnjih časih atinskili je 400.000 robov moralo shfžiti 20.000 mestjanom; vsaki niestjan je toraj imel okoli 20 sužnjev ali robov. — Ravuo tako so pri Rimcih sužnji morali dela opravljati, ki jih dandanašnji pri nas opravljajo mašine. — Se vž da ravno takrat, kadar se kakova nova maäijia vpelje, nektcri delavci postanejo sirote, ker zavoljo maSine ob delo pridejo; pa ta stan ne trpi dolgo; delavec brž najde drugega dela in mašina vendar začne širiti svoj blagoslov.
Pri nas žalibože ni precej strojev najti; pri večih mestih, okoli Celja, v Mariboru jih je šc precej, vendar veliko premalo za naše kraje. Treba je podvzetnih mož, ki bodo povzdignili rokodelstvo, z rokodelstvom pa tudi poljedelstvo. CelA pa za poljedelstvo skoraj nikjer na slov, ^tajerji nimajo pripravnih maSin.
Drugi pripomoček zdatnega dela je pa raadeljenje, pa združenje dela. — To se godi tako, da izmed ve5
delavcev vsaki le en del kakovega, pridelka dovi-ši, drugi del spet svojemu tovarSu prepusti. Razdelijo se u delo; potem pa svoje posamezne pridelke spet združijo, da dobijo zaželeno stvar. Deset delavcev bi na dan napravilo 300 Sivanjk, ko bi vsaki delavec za-se zvrSil celo Sivanjko od konca do kraja; ako pa se razdelijo u delo, pa jih na dan napravijo lidiko .W.OfX) sivanjk. Vidite tu razloček. Pri razdeljenem delu pa mora en delavec 15.000 givanjkam glavice natekniiti. Da napravijo karte za igro, se tako razdelijo u delo, da namesto enega imajo 70 razUßnili del. Pri takem razdeljenji dela pa je tudi mogoče, da 30 delavcev zdaj lahko naredi 16.000 kart. Ko bi vsaki za-se dovršil celo karto, bi komaj ^00 kart za-se dovršil.
Zgodovina celih iiarodov tudi tukaj kaže, da se omika in svoboda Siri z razdeljenjem dela.
U starih llomerovih pesmih heremo, da so kraljice zdaj kuhale, zdaj prale, tkale itd. Tu še delo ni bilo razdeljeno med gospodo in dekle. — Nekaj pred Kristovini rojstvom Se u liimu ni bilo nobenih pekov; vsaki mestjan si je moral doma speßi svoj kruh. Poglejmo pa zdaj, kako je vse razdeljeno; pri urah vsaki mali delec ima svojega posebnega delavca, več ko 100 del se mora zložiti, da se napravi ura.
Pri nas Slovencih še razdeljenje dela tudi ni precej razširjeno. Kmet si sam dela svoj voz, svoje Škornje, svoje ohladilo, si sam peče svoj knih, sam mele svoje zrnje itd. — To pa ima te nasledke, da u nobeni vrsti ne more kaj prida opraviti; ni dober kolar, niti vozar, niti pek, niti krojač itd. Časa zmirom zgubi, dokler eno delo odloži pa se spet drugemu privadi. Tako se u nobenem izuriti ne more.
Iz občnega oddelka nilrodnega gospodarstva bi še marsiktero lahko povedali; pa prostora tu ni za to. Le o jedni prikazni še moramo kaj omeniti, ki je dandanaäiiji tako važna, to je;
VI. DrŽava.
ölovok je sam za-se slaba stvar; v družbi z drugimi ljudmi pa je sila močen. Njegov prirojen nagon ga sili k družtvu; združiti se, je jijegova prva potreba, potem je
Blov, ŠtJijer.	2
kos ustreči tuili drugitn poti-ebani. Naruvni nagon k druženju cimi oLitelji ali rodLine. Rodbine so podlage družtcv, podlage države.
Dasiravno pa človek združenje in občenje z drugiiui želi, vend.ir si sam dela veliko zaprek in si je sam kriv, ako slab ostaja , ali ako se sam slabi. Njegova kratka pamet mu ne da stopiti na pravi pot. Zato je pa neka druga oblast potrebna, ki sebičnežu pravi, da je zdi-užen je ljudi tudi njemu na haaon, in da toraj on ne sme zadržavati napredka. — Ljudje postavim najprej potrebujejo potov, da hodijo eden k drugemu. Dokler se sami domači poznajo, 5e hodijo peš do eden drugega. Kadar pa se obsevanje eiri tudi v drugo, malo daljše kraje, je že treba konja, da nas tje zapelje, da nam od tistod blago prinese itd.
Zdaj pa se že tisti precej Laha, ki ima konja; misli, da ga bo marsikdo moral naprositi, da mu kaj pripelje iz tuje dežele. Vsi veščani so zdaj odvisni od nekterih mož, ki })iago prevažajo. To pride našim prebivalcem j ako drago. Želijo si zboljšanje svojega stanii. Pridejo nekteri prijatelji teb kmetov, pa pravijo da bi za-nje bil velik hasek, ko bi se razpeljala železnica ßrcz te kraje; rasel bi napredek, zemlja in zemeljski pridelki bi dobili večo ceno; blago bi boljši kup se še iz daljših krajev kupovalo, kakor dosihmal. Naštevajo jim Se več dobičkov nove železnice. Ali vkanili so ae ti prijatli; nimajo dobrih poslušalcev. Najprej pride uni, ki si je dosihmal marsikteri ki-ajcar zaslužil s svojim konjem ter se železnici zoper-atavlja, misleč, da bi potem ob zaslužek priSol. Za njim pa pridejo tudi cel6 kmetje, ki so dosihmal največ trpeli in blago najdražje kupovali ter se tudi zoper8tavlja.jo železnici rekoč: da nočejo odstopiti zemlje, črcz ktero bi se imelo sinje razpeljavati, ter da nikdo nima pravice brez njihovega dovoljenja voziti se črez njihovo zemljo. Tem se družijo tudi rokodelci, ki se bojijo zgubiti delo in tako mrmrajo vsi zoper novo narcdbo, ki ima biti na korist celi deželi. Ko pa ne bi bilo neke j edine oblasti, ki bi stopila med to nezadovoljno drhal, ter ji rekla in zapove-daia, da se tod železnica upeljati mora, se po prebivalcih samili tudi nikdar ne bi u te kraje upcljala- Ta najvišja
oblast odpravlja toraj skoz svojo moß vse zadržke, ki se ustavljajo obGnemu napredku.
Tej naj visi oblasti pravimo vlada. Vsi vladani ljudje skup pa so skoz to vlado, dasiravno posiloma, združeni, da mora eden kaj popustiti, ako prihaja v prid vsem ali sti) mnogoterim drugim. Združeni ljudje delajo toraj dru-ŽHVo, ali državo.
Koder koli je toraj praSanjo, kako je mogoče povzdigniti blagor iu napi-edek vseli državljanov ali saj mnogih državljanov, mora so vlada gibati, ter vse zadržke posiloma odstraniti, ako z dobrega ne gre. — Ker je postavim to sila velika dobrota, da imamo denar, ki velja ne le u Mariboru, temuö tudi u Ptujem, u Brežicah, u Ljubljani celo zvunaj Avstrije u ptujih državah, je morala vlada si jjridržati pravico denar delati, pa tudi pravico siliti vsakega, da ga spozna za pravi denar. Ko bi viäaki trg imel svoj denar, kam bi prišli za pet ran Božjih! — Ko bi treba bilo braniti svojo zemljo zoper zvunanjega sovražnika, bi tudi vsaki priganjal le svojega soseda, naj gre v boj se bojevat za svoj dora. Med tem prepirom pa bi že sovražnik prišel pred vrata. Tu spet stopi vlada na oder ter pravi, da vsaki mora nekako pomoči braniti dom svoj in tudi celo ilružtvo, celo državo, eden s pestjo, drugi z mošnjo. — Veliko veliko je takih naprav, kjer mora vlada govoriti in delati za vse u imenu vseli, dasiravno zoper željo in voljo posameznih aebičnežev, kterili pogled ne sega dalje ko črez njih prag,
U tem pa je tudi obznamljevano celo delovanje državne vlade; ona stori svojo dolžnost do celega, ako le zadržke družtvenega občevanja odpravlja in odstranuje. Več ji ni treba storiti, več tudi ne sme storiti; ko bi se u druge stvari utikala, njeno delovanje no liasne več, temuč le škodi.
Po tem razlaganji bi se skoraj zdelo, kakor da bi zagovarjali državno centralizacijo. Pa tega nočemo storiti in tudi ne moremo. Da pa bolj ja.=ino vidimo razločke med centralizacijo in decentralizacijo, naj obojno na kratko razložimo.
Centralizacija spodbija vsako osebno razvijanje; jedna, najvišja glava hoče saum za vse misliti, za vse skrbeti, za
2*
vse delati itd. Vsi drugi pa, ker vidijo da jim ni mogoße razvijati svojih moči, obneinorejo poßasi, nimajo nobenega vesolja se truditi ter zaostajajo v svojem duScvnem in bla-gornem razvitku. — Zgodovina nam kaiže, da so države propadle, brž ko so vladarji zaeeli celo ndrodno moö centralizirati ter le v eno roko spravljati.
Decentralizacija pa nasproti temu krepi posamezne ljudi, posamezne narode; sieer nie positivnega ne dela; le samo dovoljuje, da si posamezni ljudje, kakor tudi eeJi narodi sami postiljajo, misleč si, kakor si bodo postlal!, tako bodejo ležali. In ravno skoz to daje ljudem in narodom priložnost, da razvijajo svoje moči, da se napenjajo, kolikor je koli mogoče, da pridejo na višjo stopinjo blagostanja. Ker je vsakemu človeku in narodu na voljo dano, ravnati in skrbeti si po svoji previdnosti in pameti, je zavoljo tega tudi odgovornost posameznih veča; nobeden se ne more izgovarjati, da je po zapovelji vlade tako ravnal, ampak ravno vladi mora odgovor dati, ako je zoper blagor svojega bližnjega kaj i^očel.
Državna centralizacija je smrt narodnega blagostanja; državna decentralizacija pa kliče vse spijoče närodne moči in kreposti na dan, da ae naravno razvijajo v prid in liasen posamezne osebe in celih narodov. Skoz centralizacijo raste eno mesto, glavno mesto, ki vleče vse najviše oblasti, vse bogatstvo itd. na se; vsa druga mesta pa morajo hirati. Skoz decentralizacijo pa rastejo mesta po deželi; vsaka kronovina ima svoje lepo, dasiravno no jedino glavno mesto, iz kterega se omika Siri po kronovini. U centralizirani francozki državi jo pregovor: Vsi fi-ancozi so v Parizu. Nasproti temu se v angleški, belgiski, S vaj carski državi razvijajo kronovinc in posamezna mesta v blagor cele države.
Tako tudi učijo učitelji nArodnega gospodarstva na najvišjih učilnicah v Beču,"') pa žalibože, da se sami ne držijo svojih naukov v njihovih nasledkih ter vendar za-
*) Dr, A. E. Fr. SehUffle, ki ga je naäa vlada iz nemškega na Dunaj pokliijahi, pravi v svoji „Nationalükonomie" stran 2C!):
Staatliche Centralisation im volkswirtliscliaftlichcn Leljen ist vom Uebel und ertödtiit den innersten Quell der Nfit.ionaikraft,
govarjajo pri drugih prilikah dualize m, ki ni druga ko dvojni centralizem. U politiki pravimo mi decentralizaciji tudi f e d e r a 1 i z e m, to jCj prosto, naravno združenje narodov pod eno vlado. Centralist podira narode in njih blagostanje; federalist podpira narode in njih blagostanje. Zatrle so Kserksovo armado gi-ake države, dokler so še bile federalno zjedinjene; zatrla je pa peščica domačih sovražnikov vse te grške države, ko so bile centralizirane. Koder namreč raste blagor, bogatstvo, onod se ljudje ne dajo tako podjarmiti; koder pa doma v borni bajtici vlada revščina, nevednost, nemarnost, nesnaga, nepravičnost, onod so žalostne politične zadeve; država ne more se obraniti sovražnika , ker med nai-odi nima nobene moči. — Omika in vednost daje veči blagor, veči blagor daje večo družtveno važnost in večo politiäko prostost in svobodo; veča politi-ška svoboda pa spet daje večo priliko omikati se, učiti ae, ter skrbeti si za pozvišenje blagostanja. — Državno, ali družtveno življenje je namreč organično, kakor življenje poj edinega človeka, poj edinega drevesa.
Iz občnih naukov bi se marsikaj bilo povedati; pa za ta uvod naj bo dosti; prestopimo k posebnim oddelkom. — Ne zabimo pa namena „Slov. Štajer-a", da ima podu če vati. — Ako toraj nekteri oddelki ne bi že zdaj bili do konca udelani, je pomisliti, da je ziskavanje jako težavno, in da nove sestavke lahko priobčujemo u „nadaljevanji" Slov. Štajera. — Preiskavati ima namreč vsaki izmed nas še dosti; vsako leto, vsaki den kaže nove prikazni, ki se imajo opazovati, zapisovati, ter priobčevati narodu. Iz vsake prikazni se moramo mi, se mora tudi nai narod kaj učiti. Tako bodemo spoznavali naSo lepo slovensko deželo, ter tim bolj ljubili našo milo domovino, ktero je Stvarnik tako obilno obdaril z raznimi darovi.
den Geist der Unternehmung und der Selbsthilfe, sie belastet den Staat mit einer Aufgabe und Verantwortlichkeit, welcher er nicht gewachsen ist. Die wirthschaftliche Centralisation sammelt die ganze Kraft in ein Organ, und entkräftet alle anderen. Die ge-gentheilige Richtung ist die Decentralisation, das Selfgoverumen t, wie es in England und in den vereinigteu Staateft herrscht.
IX. Statistične raziuoro prebivalcev.
lokteri bralci so navajeni, številke le sumljivo pregledovati; jim kaj nenpajo; vendar številke kažejo, kakov je svet, ne pak kakov bi imel biti. Kadar je svet pokvarjen, nas števila strašijo; ali zmiroiri nahajamo v števililt tudi tolažbo, da človeško dnižtvo zmirom napreduje, da se okolnosti človeškega življenja zmirom boljšajo. Zato poglejmo bistro le vsako prikazen, naj nam kaže dobro ali hudo; navadimo so uzrokov iskati vsa-kej prikazni, da hude nasledke odvrnemo in si dober napredek zagotovimo. — Od zaöetka tega oddelka pa moram postaviti štiri številke, ki zadevajo razmere cele avstrijske države. — Ko bi namreß kdo k meni stopil in me prašal; Povej mi dar, koliko ljudi bo letos obešenih ali saj vsploh k smrti obsojenih? mu sicer ne bi laliko na tenko odgovoril, pa rekel bi mu:
Leta I85r>ega jc bilo k smrti obsojenih 122, v	» v }) ;; » 123,
1) 1858 „ „ „ „ „ 122, ,, 1859 ,, „ „ ,, ,, 119, Iz tega bi pa sklepal, da jih bo gotovo 121 ali 122 tudi letos obsojenih, in lahko bi kaj stavil, da se za tri obeSenee zmotil nisem.
Tako se števila ponavljajo pri tistih prikaznih, ktere ne odvisijo od Ölove&ke volje, postavim, da se vsako leto skora;] jcdnako število pisem vrže v nabirnico pri pošti, ki nimajo nobenega napisa; ponavljajo se pa tudi onod, koder človek sam po svoji volji ravna, kjer se čisto prosto odloČi, postavim, pri ženitvi.
Zaupljivo poglejmo toraj številke, ktere nam bodo kazale no le gibanje človeškega življenja na Štajarskem, temuč tudi napredek gospodarstva na Slovenskem, kolikor je vsploh mogoče bilo ziskati in sestaviti statistične obrazce.
Po sodnijskih okrogih sc prebivalci na slovenskem Štajeru tako-le razdelijo po številu leta 1857:
o		Število	o —; 1	Ti
■p •ca	Soduijski okrogi.	prebivalcev	-3 =3 cc d 1	rS ^ C
	Brežca........	15.839	3-4	4.658
2	Celje.........	32.868	7-4	4.441
3	Gornjigrad.......	13.762	8-8	1.563
4	Konjice........	22.003	6-9	3.181
5	Kozje ........	18.554	4-5	4.123
6	LaSko........	15.718	5-1	3.081
7	Liitmerk.......	11.861	30	3.953
8	Marbeg........	13.968	5-9	2.367
9	Maribor........	45.835	12-0	3.819
10	Orrauž ... .....	17.735	4-0	4.433
11	Pt^j.........	44.462	10-6| 4.194	
12	Radgona (gornja) ....	12.299	2-5| 4.918	
13	Rogatec........	11.851	2-7	4.389
14	Selnica........	9.080	2-4	3.783
15	Slovenska Bistrica ....	17..581	ö'O	3.516
If3	Slovenski Gradec ....	12.936	4-7	2.752
17	Št. Lenart.......	17.007	3-6	4.724
18	Š-Marje........	18.168	3-4	5.343
IJ)	ŠoStanj........	10.732	3-7	2.900
20	Vransko ........	10.039	3-2	3.137
	Vkup na Slov, Stajcru .	372.296	102.8	3.621
	Vkup na celem Štajeru .	1,010.076	390.0	2.589
X	tt	i
Ker se letos prebivalci avstrijske države spet Štejejo, bomo imeli priliko v nadaljevanji Blov. Štajcrja prioböiti nas zadevajoče številke. Tit se moramo še starega soStc-vanja držati.
Dostavimo še tu spregled probivalccv lavantinske kneževine po šematizmu I. 1870.
Spregled prebivalcev po
		Lokalije		Kaplaiiijc	
	»	(D rj		Ö	
Dekauije	S a !S5	S	. fl ce w	tu	o , ä cd m
		m O)	0 "-C o cfi Ö Gi	m v	Ö 0) ffl
		Ö	fl 1	S	a
1, Maribor.....	10	I		13	
2. Stari trg ....	9	4	-	5	1
3. Sv. Barbara v Holozah	5	—	-	7	—
4. Celje......	8	—	-	7	1
Ö. Kozje.....	9	5	-	6	—
6. Braslovče ....	6	2	-	7	—
7. Sv. Jiirij v Sčavi .	7	1	-	11	1
8. Konjice.....	8	6	—	8	1
9. Velika Nedelja . .	6	3	-	6	—
10. Jarenina ....	4	2	-	4	1
11. Hoße......	4	1	-	4	3
12. Šent-Lenart . . .	8	_	-	9	—
13. Marbeg.....	5	3	—	3	—
14. S-Marje.....	10	—	-	12	1
15. Š-Martin ....	5	3	-	5	—
16. Nova cerkva . . .	7	1	-	9	—
17. Gornji grad . . .	8	3	—	8	—
18. Ptiij......	9	—	—	12	—
19. Rogatec.....	8	1	—	6	3
20. Vuzenica ....	4	2	—	2	1
21. Laško.....	7	5	—	7	3
22. Videm.....	12	1	-	12	2
23. Slovenska Bistrica .	9	1	—	10	—
24. Cirkovce ....	6	—	-	5	2
Duhovni zvunaj škofije .					
Vkup .	174	45	—	178	20
dekanijah lavantinske škofije.
BenelicMe			'S	g	g	.S	jd	£	
			£ fc			.S g	(0 p.		©
a? C d) En	ei c^g a 'TTI g s	M O H *> O	Ii		S		> g •p-S	M Qj « fi-	%>
U a				duh. v dru-		n TJ D			
	s		>03	gih službah					Mh
„			24	21	1	6	52	29	30.299
_	1	__	18	_	—	—	18	36	15.782
—	_	_	12	-	_	—	12	23	14.563
—	_	_	15	3	10	3	31	29	20.576
—	_	_	20	_	—	3	23	43	20.206
_	1		15	_	_	2	17	24	13.267
_	__	—	19	-_	1	—	20	19	26.632
--		_	22	—	—	—	22	34	21.502
-	.—_	_	15	—	—	1	16	11	18.506
-	—	—	10	—	2	3	15	9	13.304
_	_	_	9	—	_	2	11	19	11.761
-	—	1	18	—	—	5	23	11	17.010
_	_	__	11	_	—	1	12	20	9.765
_	—	,__	22	—	—	2	24	39	23.629
_	1	_	13	—	—	1	14	24	10.322
__	—	_	17	—	—	1	18	18	15.480
-	1	—	19	—	4	2	25	35	15.082
2	—	—	23	—	1	3	27	16	25.480
_	—	—	15	1	—	_	16	27	17.716
_	—	—	8	—	—	__	8	17	7.330
—	—	—.	19	—.	—	2	21	38	21.460
—	—	—	25	—	5	2	32	66	29.700
—.	—	1	21	_	_	1	22	28	20.359
—	—	—	11	—	—	1	12	14	12.690
—	—	—	—	3	—	12	15	—	—
2	4	2	401	28	24	53	506	629	432.421
[z tega prt^gledii sledi, dii pri niis ni dosti podžiip-nikov, ker je dvajset lueat praznih. Skortij moremo tožiti, da je premalo duhovnikov v iiaSi kneževini. — Pride namreč poprok 1 duhoven na 854 prebivalcev.
Primerimo s tem druge dežele. Najgostojsi so duhovni v papeževi deželi; tam jo že med 33 prebivalci 1 duhoven. — Ü celi Italiji poprok pa pride na 151 prebivalcev 1 duhoven, na Španjskcm stoji poleg 1 didiovnoga 301 posvetnih, v Avstriji 498, na Angležkem 853, na ju-trnem Pruskem pa 1971 ljudi. Slovenski Stajor toraj pride koj poleg Angležkega, kar se tiče razmerja dušnih pastirjev s prebivalci. To razmerje toraj pri nas ni dosti ugodno; po celi Evropi vsploh pride 1 duhovnik na 382 prebivalcev.
Gostost prebivalcev je jako važna. Družtva se veliko lažje izcimijo, skoz družtva raste moč, in kjer je moč velika, se tudi v udrodnogospodarskem obziru, postavim zastran cest, šol itd. lahko veliko stoi'i. Izobraženost je tam veliko veča, kjer so gosti ljudje, kakor pa onod, koder so le redki; pa Se te redke ljudi ločijo večkrat visoke gore, neprehodne planine.
Gostost prebivalcev je pa jako različna ne le v isti deželi, terauč tudi pri različnih državah. U Evropi vidimo, da je gostost proti zahodu iiajveča, in proti jutru najmanjša. Na Angležkem, BelgiSkera je ljudstvo jako gosto; je pa tiuli bolj omikano, kakor na Poljskem aU Ruskem, kjer je 6e precej redko, — Na slovenskem Štajeru je ljudstvo veliko bolj gosto, kakor pa na nemškem Wtajeru; celo na celem Štajerskem pride le 2589 prebivalcev na 1 itirjaško miljo (10.000 oralov), na slovenskem Štajeru pa že 3()2l prebivalcev.
Pojedini okraji med seboj so jako različni, Bregati in planinasti gomjegraski okraj je najslabeje obljuden; tam na 1 atir. miljo pridejo le 1503 prebivalci; brž za tem okrajem pride tudi planinasti okraj marbeSki, v kterem je 237Ü prebivalcev na vsaki milji; Slovenski Gradec in SoStanj potem sledita; vsploli zapadni Štajer ima malo prebivalcev.
Najbolj gosti so pa prebivalci v šmarskeni okraju, kjer jili je 5343 na 1 štir. milji, tu so Se bolj gosti kakor
pa, na Angležkem, kjer jili je öUU poprek na 1 milji. Za šmarskim okrajem pride potem brž gornja Eadgona (4918), Sent Lenart (4742) in Brežca (4658). Na slovenskem Štajeru so Ijudj*^ vsploh tako gosti, kakor postavim na Francoskem, kjer jili pritlc na 1 štir. miljo 3750; v avsti-ijski di-žavi poprek pa jih pride nekaj več kakor na Štajerskem, namreč 2964 na vsako miljo; po celi Avstriji so ljudje na priliko tako redki kakor v šošttinjskem oki-aju.
Ko bi Štajersko bilo samo za-se, bila bi to tolika država, kakor je na priliko grčka ali badenska država; ko bi pa pogledali vse Slovence, jih moremo primeriti virtemberški kraljevini, ker vsi Slovenci na Stajarskem in Kranjskem in drugod so v številu veči kakor pa vsi Šta-jarci. — Ako toraj premišljavamo, ali je ta ali uni zavod primeren za nas Slovence, ne smemo misliti, da nas je premalo za to, ampak moremo zmirom pred očmi imeti, da skoz združevanje moči rastejo.
Leta 1857ega so bili ti prebivalci na celem Stajarskem v 20 mestih, 9ü trgih, 3419 vaseh in 177.601 hišah; vseh obitelj, rodbin (familj) bilo je 204,811, t-ako da na vsako obitelj pride okoli pet dus. — Leta 1810 so bile te razmere dnigaöe; bilo je le 791.513 prebivalcev in živeli so v 157.623 obiteljah ali familijah, takrat so pojedine obitelje več duš štele, kakor pa dandanašnji. — Na slov. Štajera pa je bilo 1. 1855 vkvip 7 mest, 9 predmestij, 33 trgov, 1598 vasi, 73.795 hiS in 80.567 obitelj. Te števila kažejo, da na slov. Stajeru ne živi toliko ljudi pod eno streho, kakor pa na nemškem Stajeru, ker ne pride pet duš na eno obitelj.
Vsako leto se več ljudi narodi, kakor jih papomrje; zavoljo tega mora število prebivalcev zmirom rasti; le v nekterih neugodnih, lakotnih letih se število prebivalcev zmanjša; pa prihodnje leto si spet tako pomore, da sploh število raste kakor po navadi. Leta 1848. se jc Število zmanjšalo za 16,382 duš; leta 1857. se je pa pomnožilo za 4132 duš. Spremembe prebivalcev so jako različne, zanimive in važne; zdaj je hudo leto krivo, da se jih v prihodnjem letu manj porodi in da jih več ponujc; potem pride vojska, ktera jemlje najkrepkeje junake v
boj, kjer jili na tisoße pokosi iiemiJi nieČ; potem pa tudi obiskujejo inarsiktere bolezni naše kraje, kakor iz g. dr. Vosnjakovega spisa vidimo. Ali narokov preraikiivanja Števila prebivalcev ne moremo s številkami dokazati, ker tu je trebil velikih števil, postavim od cele avstrijske države, treba je tudi natenčnih vsestranskih podatkov, da se uzroki pretehtajo, kakor eden odvisi od drugega; za-stran okoleßin slov. Štajera pa to zanimivo preiskavaiije ni bilo mogofie, ker se dosilimal od kojih 20—40 let sem niso na tenko pobh-ala števila, dotikajoča se prebivalcev in dmgih gospodarskih prikazni.
Na slovenskem Stajeni »o le 3 mesta, Maribor, Celje in Ptuj, ki imajo črez 2000 prebivalcev; koliko ljudi pa živi vsploh v mestah, koliko v ti-gih in koliko v posameznih hišah, ni bilo mogoče izvedeti. Pa že iz tega kar vemo o mestah, sledi da žalibože nimamo nič velikih središč na slovenskem Štajerju; v zadnjih letih si je Maribor pomogel skoz svojo lego in pa trgovino ter skoz to, da je ondi ravno razpotje železnic, tako da šteje zdaj nad 13.000 duš. Nam štajarakim Slovencem mora res Maribor u duševnem in ndrodno-gospodarskem obziru veljati za središče našega gibanja.
Na Laškem nahajamo sila veliko mest, na ßuakem pa sila malo; cel6 na soseškem Ogerskem je malo ljudi v mestih; raztrošeni so po poljih; na slovenskem Stajarskem je pa ta razmera skoraj taka, kakor v nemških državah; imamo primerno število prebivalcev v mestih, trgiJi in vaseh ; le želeti bi bilo, da bi mesta sama se bolj krepčala skoz nArod, da bi namreč bogateji slovenski korenjaki šli v poznejih letih v mesta, ter tako zabranili tujcem naseljevanje v naša mesta, ter njih potujčevanje. — Meatjansko življenje namreč veliko bolj olikuje človeka, kakor pa življenje na kmetih; človek pride večkrat v dotiko s človekom, združenje posameznih moči je lažje mogoče ko na deželi, in vsploh navadoma le mesta koraka,] o naprej, za njimi včasi sopiha kmetovalec, včasi pa jih čisto zgubi iz oči. — Pri nas je toraj razmera med deželo in mesti še kaj prilična, le tesneja še mora zveza med obema postati; rekel bi cel6, da mesta sama morajo za pomnožeaje
mestjiinov skoz: cleželane skrbeti. So v6 da ue smemo gledati na Angležko. Tam je polovica ljudi v mestili, polovica pa na deželi; na Slovenskem pa je še le vsaki 15ti (ilovek v mestu. O tej prililvi se ne morem zdržati že tu povedati, da je le skoz v e č ü o b r t n o s t in trgovino mogoße, ljudstvo v mestih pomnožiti. Ako pa nimamo meatjanov, je tudi zastonj misliti na prilične veöe zavode, postavim veče äole, obrtniška, produktivna družtva itd.
Leta 1857. je bilo ljudstvo na alovenslieni Štajerju tako med različne stanove razdeleno, bilo je:
544 duhovnov, 1214 uradnikov, 2044 vojakov, 522 učenjakov, 83 pravnikov, 199 zdi-avnikov, 56.282 kmetovalcev, 1886 hiänih posestnikov, 3512 obrtnikov in fuži-narjev, 219 ti'govcev, 304 brodarjev in ribarjev, 115.325 pomagaöev pri poljedelstvu, 7825 pomagačev pri obi-tniitvu, 511 pomagačev pri trgovini, 5206 dragih, služabnikov, 15.806 prostih delavcev.
Primerimo a temi številkami tudi graške razmere, pa bomo videli, kako nenaravno je ljudstvo razdeljeno. Mesto Gradec ima več uradnikov, ko celi slovenski Štajar, namreč 1693, veß pravnikov (88), ravno toliko zdi'avnikov, več hišnih posestnikov (2189) in več trgovcev (252).
Namesto da bi uradniki bili bliže ljudstva, kteremu imajo streči, so koncentrirani in zbrani v glavnem mestu; namesto, da bi trgovci bili razširjeni po deželi, so zbrani v Gradcu; tam je tudi pol toliko obrtnikov, kakor na slovenskem Štajerju in pol toliko učenjakov. — Ako je toraj za Gradec hasljivo, da tako raste , da ima toliko obrtnikov, toliko inteligencije, pa za druge kraje to ni dobro, kteri od Gradca ne dobivajo druga kakor različne postave, in kteri niso v nobeni dotiki z glavnim Stajarskim mestom. — Zato je treba iz närodno - gospodarskega stališča gledati, da mi Slovenci si sčasoma tu na slovenskem Štajerju napravimo središče zmirom veče in veče, da ne bo zaostiilo za nemškim srcdiščein, kar se tiče obrtnosti, inteligencije, vsploh narodno-gospodarskega življenja; to središče pa bode v Mariboru, kakor nam že zdaj okolnosti slovenskega občenja kažejo. — O Gradcu 5e to pristavim, da. je liini bilo I. ]855 le vojakov, toraj ;ikrat
i>i .'in j ko 11 a slovenskem Š t a j e r j u. — To razmero, ta števila kažejo vendar nektere uzroke slabega napredovanja pri nas.
Koliko je pa otrok, ali raladenčev, ali starčkov na slov. Htajarju? Tudi na to praianje ae dd precej na tenko odgovoriti, ker tudi te razmere si stalne ostanejo; le posebne okolnosti jih premaknejo, kterih pa navadoma ni.
Leta 18.'j5 ao bile te-le razmere:
	Na slov.		Na nemškem	
Starost ljudi.	Štajerju		V Btajerju	
	možki	ženske	možki	ženske
Med porodom in 14. letom	58854	55446	90703	85959
14. „ 24. „	33367	40255	53923	66174
„ 24. „ 40. „	40975	48607	68552	80066
40. „ 60. „	38484	41545	68674	69050
nad 60 let......	11426	1174.3	23059	23214
Vkup .	183106	197596	304911	32446.3
Neoženjenili možkili je na slov. Stajarju 119415, ožo-njenih 56416, vdovcev pa 7275. — Žensk je neomoženili l'29.S18, omoženih 56546, vdov pa 123^3.
Med statistične razmere spada tudi število hudodelcev. V obCe moremo reči, da se nekterih hudodelstev pri nas skoraj celö niö ne pripeti, ali saj jako redko. 'J'ako ni nobenega izdajstva, upora (ali pvmta), izdelavanja papirnatega denarja ali javnih obveznic itd. ali denarja sploh, dvoboja, dvojnega zakona; in sicer od leta 1845. do 1849. ne. — Največ hudodelstev se zgodi skoz umor, raz-bojniStvo, kradenje, ropanje in goljufijo. — Vsploh pa pride 132 hudodelstev manj na Štajarskem, kakor pa v celi Avstriji na isto število ljudi. — Število hudodelstev spričuje stopinjo omiko näroda in njegovo blagost.
Poročenih je navadno na celem Staj erju vsako leto t)810 parov, tako da na 146 prebivalcev že pride 1 poroka. Največ roožkili, dober tretji del, se oženi med 30. in 40.
letom, In najinanj po 50. letu, namreč komaj blizo 20. del, nad 60. letom pa izmed 100 ženinov le eden.
Vsaka petdeseta poroka je bila 'l nevestami, ki so Lite več ko 50 let stare, tretji del ženiliov teli starih nevest je tudi že Lil atar črcz 50 let; 19 ženiliov pa jo bilo že črez 60 let starih; te i)oroke so toraj veCidel le zato skle-njuTU!, da eden drugenm na starost pomaga.
Pri vsaki peti poroki je bil Sienih So le 24 let star ali pa Se manj. Polovica teb mladih ženiliov pa je ^'zela neveste, ki so bilo ercz 24 let stare. Uzrok teniu je posebno ta, ker so kmečki fantje želeli se kmalu oženiti, da 80 se potem lažje oprostili vojaškega stanu.
Skoraj tretji del vseli nevest jo bilo 24 do HO let starih; v najlepšem času pa, namreč med 20. in 40. letom, se jih je omožilo več ko trije deli; vsaka deseta nevesta je bila spod 20 let stara, in skoraj ravno toliko jih je bilo med 40. in 50. letom; vsaka petdeseta nevesta je pa bila črez 50 let stara; možila sc je toraj le zato, da se mož in žena na starost eden drugega podpirata.
Na celem Štajarskem se vsako leto poprek narodi 34.(553 otrok; 858 se jih. pa mrtvili porodi.
Na 29 ali 30 ljudi že pride vsako leto cn porod, porodi so pri nas redkeji, kakor na izhodnih krajih, pa gos tej i kakor na zapadnih in nemških krajih.
Kakor po celi Avstriji, tako se tudi na Štajai-skem narodi vsako leto 5"/o več dečkov, kakor deklic; 10<') deklic ima že 105 dečlcov na strani. Pa potem se kmalu ta prikazen spreobrne; od tili 10Ö dečkov jih do 30. ali 40. leta več pomrje, ko deklic, tako da vendar najdemo v vsaki deželi več oseb ženskega spola, ko možkega. — Uzroki teh prikazni so jako zanimivi, ali ne spadajo sem.
Pri vsakem 83. porodu so bili dvojčki rojeni, vsaki 3850. porod pa so bili trojčki.
Vsaki tretji otrok je bil nezakonski; ta razmera je tudi skoraj jednaka v celi Avstriji. U nektei-üi deželah pa je več nezakonskih otrok kakor zakonskih, po drugod pa manj. V Gradcu je vsaki di-ugi otrok že nezakonski; proti izhodu na HrvaŠkem, Srbskem, pa so nezakonski otroci redkejši, ker ho tam ženitve gostejfie.
Razmere umrljivosti nam kažejo, koliko let bo vsaki izmed naa ae živel, to je pravzaprav verjetnost življenj a.
Izmed 1Ü0 novorojeiiili:				
Do konca	jih porarje	jih ostane živili	kteri bodo stari postali let	ki toraj äe im^o pričakovati let življenja
1, mesca		87.U,	37.«o	37.,«
3. „	Ö.J9	82.3,	39.ßu	39.
6. „		78.40	42.4,	41.«,
1. leta	4-63	73.„	44.6«	
2. „	4.9S	68.,,	47.,,	45.,,
5, „		63.3«	51.«.	46.,,
10. „	3.ni	59.„		44.30
15. „		57.,,		40.,,
20. „		55.fi,-,		37-sg
25. „	2.4.	53.,,		
30. „	9 ^■311		60.,4	30.,,
35. „	^T.a	48..-JO	61.,,	26.,,
40. „		45.,,	63-61	23.«,
45. „		41.,r		20.,,
50. „			66.93	16.83
55. „		32.54	69.3,	14.36
60. „		27.0,	71.74	11.74
65. „		20.3,	74.«,	9-S7
70. „		14.«o	76.,3	Ö-ä3
75. „		7.88	79.60	4.eo
80. „	^••laa		83.15	3.,5
85. „	2*240	'•307	88.,,	
90. „		0.378	93.3g	3.38
95. „	0.853	O-imi	97.,,	
100. „		0.02'J	101.00	1 '00
črez 100 let	O-oan	0'OUO		
Dragi ßitatelj, ki si še le 20 let star, inias še pred seboj 37 let, 4 mesce in 20 tini Kivljenja; ti pa, ki si že 40krat pozdi-avljal pomladansko solnce, boš se živci 2S let, 7 mescev in 9 dni. Tako vsaki bralec lahko po štajarskih razmerah izbere, koliko se ima časa delati, dokler prirle noč.
So ve da te številke niso tako stalne in zanesljive, ko drugi račun na tabli; ta račun gre namreč ta]to-le:
Seatejem vse tiste ljudi enega kraja, ki so ravno 75 let stari; takih je 10. Potem pogledam, kedaj so pomrli In vidim, da je eden živel še 10 let, drugI 8, uni po 7, G, 5, 4, 3, 2, 1, 1 loto; vsi sknpej so Se živeh 46 let; ako razdelim teli 4(i lot med une 751etne starčke, pridejo
6	O Iii
na vsakega Se 4-G leta; ™ letajo pa ^ ali 7-2
mescev, ^ mescev pa je ^^^ — ^ 6 dni. Potem
računu bo vsaki 75letni p op rek star 79 lef, 7 mescev in () dni.
Še drugi račun pa kaže verjetnost dolgosti življenja; ondi prerajtam, kedaj bo polovica vseh 76]otnih že odmrla; 5 jih že odmrje po 4tem letn; toraj tiuli ta račun kaže, da je verjetno, dabo 751etni Slovenec79 let star.
Ta tablica je jako važna še v drugih obzirih. Vidimo namreč, da vsaki osmi otrok že v prvem meacii svojega življenja umrje; več ko 4ti del (20.2^"/o) P^ umrje že v prvem letu. Po petih letih se jih je že preselila več ko tretjina v boljši svet	'—
Najmanj pomirajo med 10. in 15. letom.
V 31. letu je že polovica vseli rojencev pomrla; od une polovice pa do 50. leta počasi, potem pa naglo pomirajo. V 62em letu je še le 4ti del vseh na svetu; iamed 1000 rojenih postanejo blizo 4 osebo 90 let stare. — Vidimo tudi, da v pi-vem mescu toliko ljudi umrje, ko v sledečih 11 mescih vkup; in v prvem letu toliko, kolikor v sledečih 38 letih.
Kdor je 45 do 50 let star, se mora ravno tako na smrt pripraviti, ko otrok med 2. in 6. letom; umrljivost je pri obojih skoraj enaka. HujSa pa postane o<l HO do 55 leta; tu pomii-ajo ravno tako, kakor niroei v prvem mescu.
eiov. Štajer.
■Srednja dolgost življenja na Htajarskem, tako pre-račuiijeiia, kakor amo gori kazali, znaäa za vsakega prebivalca 32 let, 11 mesccv in 8 dni.
Kar se tiče prevaganja porodov nad mrliöi, kažejo zapiski; da namesto ato mrlißev nastopi koj 109 novorojencev, tako da ae ljudstvo vsako leto množi; kakor pa smo gori videli, so tudi leta, kadar mrliöi prevagajo porode, posebno v kužnih in lakotnih lotihj zato vsploh število, gled^ na rmioga leta, le po raalem raste, morebiti le za 1 do 27o poprek.
Gori smo videli, da se več dečkov narodi, kakor pa deklic, da pa jo vendar več oseb ženskega spola na svetu, kakor pa možkega- Pri umrljivosti si moremo to prikazen razložiti; ko namreč do 6. leta umrje 100 deklic, ob enem tiuli umrje 123 dečkov; toraj pomrje v prvih letih Strti (lel več fantov ko deklic. Od 5. do 8. leta umrje le 10, od 8. do leta pa 7'dečkov več kakor deklic. Od 13. leta do 18. pa dekleta gostejše pomirajo ko dečki, od 19. do 21. ])a spet sjjet dečki za 29%; ženske šc le začnejo bolj pogosto ko možje mnirati od 59. do 71. leta; tu pride na 100 možkih mrličcv že 125 do 137 ženskih.
Tudi tu bi bilo znamenito, uzroke teh čudapolnih stalnih prikazni pretehtavati; pa ta preiskava spada drugam; veselimo se, ki smo nevarna leta prešli, in pazimo na na5e zdravje, ki smo v nevarnih letih.
Po letnih časih so umrljivost tako razdeli, da jih v letnih mescih juniju, juliju in avgustu, najmanj, namreč le peti del (20"/o) vseh mrličev umrje; največ jili pa umrje v spomladi v marcu, aprilu in majniku, blizo tretjidel{307o), v septembru, oktobru in novembru jih pomrje 23 od sto, v decembru, januariju in februariju pa 27 od sto.
»Števila o človeških zadevah so najbolj zanesljiva, ker j ill vlada po krstnih in smrtnih knjigah zbira in sestavlja. Zato tudi ž njimi lahko računimo. Kar pa smo zastran Štajera vsploh našli, to velja tudi za slov. Staj er, ker razmere niso precej različne. V teh številih pa se tudi vidi, da je Stvarnik človeškemu koscu, smrti, odmeril določne pote, po ktei-ili ima obiskati zdaj otroka v zibelji, zdaj nade-]>oluega mladenča, zdaj sivobradatega starčka!
X. Produkcija.
Stopi z menoj, častiti bi-alec, na krasno donačko goro. Ogledavamo si laže milo naäo slovensko domovino.
Pa vedi, da se lata reč laliko od veö strani pregleduje in pretehtava. Iz lepega spisa g. prof. Šumana si izvedel, kako visoko nad morjem stojimo, in kako se ta gora obnaša proti drugim goram; g. Ivan Zuža so te peljali noter u zemljo, u globoke jame, in ao ti pokazali kosti naše lepe zemlje, na kterih se ta gora veličastno vzdiguje proti ne-besom; g. prof. Majciger so ti povedali, da razgled odtod ni zmirom tako jasen, kakor zdaj; da se ta gora veökrat pokriva z nevarnim belim klobukom, ter straSi mirne prebivalce po dolinah; obračali so tvojo oko na modro nebo, razprostirajočo se nad naŠo domovino; g. dr. Ipavec ao pa utrgali nježno rožico, in kazali, kako rodovitna jo naSa zemlja, ki tako mnogoličnim cvetlicam in različnim živa-licam daje veselo življenje. — Jaz te pa spomnim na to, da je naš Stvarnik vse te lepote vstvaril za Človeka, da pomiri svoje potrebe; slovenski Štajer je stvarjen za Slovenca, kakor A merika za Amerikanca, da ai tukaj pošteno kruh služi, tor napreduje u svoji omiki, in u svojem blagostanji. — Praaam toraj: Kaj je donaCka gora vredna za življenje Človeško, kaj dopri-nasa, da zadostimo vsakdanjim našim potrebam, kaj pomeni u ndrodnem gospodarstvu una lepa ravnica, kaj una voda, ki se po njej vije, ko srebrni pas?
Ker so pa vinogradi rodovitnisi, ko travnik, travniki pa rodovitnisi, ko njive, njivo pa spet bolj ko spaaniki, aato nam je treba vedeti, kako je zemlja razdeljena med prebivalce, koliko je vaeh njiv, travnikov itd. — Dasiravno se te razmere zmirom spreminjajo z napredkom gospoda:'-atva, vendar je podiičljiva ta-ie tablica:
Orali rodovitne
0 kraj i	njive	travniki	vinogradi
1. Brežea ....	8.G11	5.053	2.346
2. Celje.....	14.443	12.760	2.184
3. Gornji^rtid . . .	5.191	5.048	112
4. Konjice ....	10. ■541	7.479	1.404
5. Kozjf! ....	8.C27	7.680	1.G71
6. Laško ....	8.424	5.756	1.096
7. Lutmcrk	n.392	5.262	1.125
8. Marbeg ....		4.336	
9. Maribor ....	24.070	12.609	8.359
10. (;)viiiuž ....	12.263	4.837	3.230
11. Ptuj.....	30.822	15.183	5.281
12. Radgona gornja .	6.7ri8	4,834	2.668
l.-J. liogatec ....	4.0.53	3.724	1.318
14. Selnica ....	3.975	3.419	834
15. H lov. Bistrica. .	7.925	8.259	r.272
16. Slov. Gradec . .	7.782	5.288	—
17. Št. Lenart . . .	9.217	7.097	2.174
18.	Šmarje .... 19.	SoStanj ....	7.269	6.171	2.123
	5.494	4.087	704
20. Vnitiako . . .	5.513	3.680	285
Slov. Staj er ....	199.54]	132.462	38.186
Nemški Ötajer . . .	333.211	294.314	16.469
zemlje, in sicer:
spaeniki	lioste	druge zemlje	nerodovitna zcmljii	\'kup
4.167	7.519	6.093	1.860	35.649
5.716	31.357	Ö.510	2.086	74.101
19.734	38.495	11.883	7.997	88.458
6.269	12.635	26.340	1.152	65.620
4.537	16.606	6.028	962	46.011
4.905	21.104	10.465	1.761	53.511
2.308	6.726	2.019	1.183	30.01()
13.314	30.209	3.017	1.761	60.002
11.688	50,570	11.680	3.648	122.630
3.131	10.581	2.632	2.076	38.750
11.168	25.348	13.813	4.928	106.533
1.762	6.244	1.829	817	24.912
2.238	12.635	2.105	360	26.433
2.328	8.217	5.424	837	25.034
3.354	22.242	4.918	858	48.828
8.788	22.358	2.696	944	47.756
4,949	10.499	1.476	602	36.114
2.670	12.220	3.350	657	34.4G0
3.589	18.962	3.756	736	37,328
6.421	13.926	1.368	1.127	32.320
123.071 119.077	401.602 1,150.195	103.164 725.378	36.440 265.140	1,034.466 2,863.784
Na enega kmetovalca
v okrajih
o 'fl'	^ i 1 .s	1 1
IVie	v, 6	"Ae
		1'7.
n	V-	217.
2®/.		
1"/.	'h	17.
2	V-	27.
		17.
417.	—	27.
217.	«7.	17.
27.	7-	'7.
27.		1
27.	%	17.
P/.	V.	17.
!"/•	'i-	17.
1"/-	V-	
4V.	—	3
117.	7-	IV-
2-'/.	7-	2'/.
27.	—	2'/.
27.	V.	1^7.
47.	—	4
IV-	7-	1
27. 27.	V-'A	l>7. 217,
1.	Brežca .
2.	Celje .
3.	Gornjigrad
4.	Konjice 6. Kozje .
6.	Laško .
7.	Liitmerk
8.	Marbeg
9.	Maribor
10.	Ormuž .
11.	Ptuj . .
12.	Radgona
13.	Kogatec
14.	Sclnica .
15.	Slovenska Biatric;
16.	Slovenski Gradec
17.	Št. Lenart . .
18.	Šmarje . . .
19.	ŠoStanj . . .
20.	Vransko . .
21.	Sv. Lovrenc*)
22.	Podčetrtek*) .
Slovenski Štejar . NemSki Štejar . .
*) Ta okraj ni več zdaj za-se, temuč je razdeljen med sosedne okraje.
pride oralov:
■s	■D g ^	S	roclovitnili	ncroflo-vitnih	vkup
		_	3'7.6	7.«	^ /lil
7.		—	8'7. .	7-	97.
	12'7.	47.	28'V.	27-	317,
1«/.	67.	—	127-	■V-	12'7.
1	37.0	—	87.	7.	87.
i'V.	9	—		7-	Ki'7.
7-	17.	'7-		7-	6'7.
77.	157.	—	30 <7.	17.	32
17-	4"/.		uv.	7-	11"/.
V.	17.	—	6'/.	V.	57.
'V-	17.	—	5'V.	1.1	5'7.
7.		—	6'7.	'A	0'7.
"A	3'V.	—		'A	G'7.
	57.	—	98/.	7-	i)"/-
"'/.	3'V-	—	87.	'■'/■	87.
5'7.	117.		23*7.	7-	247.
1	27.	—	6^7.	V.	ü'7.
■7.	4'V.	—	107.	7-	10"/.
17.	7'7.	—	13'7.	7.	13'V
17-	5'7-	V.	ir7.	1/ /•	11"/.
il/''.	367.	—	567.		58'/.
7-	17.	—	47.	V-	47.
2*1. 27.	67. 77.	V. 7	137. 22'/.	V.	13'7. 24
Kaj neki kažejo tc številke? — Dniga tablica nam kaže, kako jc zemljišče razkosano. Najmanjše kosce imajo kmetovalci L rež ke ga okraja, koder na vsakega pridejo le 3 orali in 1200 □ scžnjev. — To je ros sila malo zemlje za eno rodbino; 4 do 5 duŠ se mora rediti le od pridelka dobrih 3 oralov. Če pa pogledamo, kako obdelujejo te 3 orale, vidimo, da imajo poprek vsaki po 500 □ sežnj. vinogradov; to jc proti drugim okrajem precej veliko. Ali njiv ima vaaki le 1 oral in äOÜ □ sež., travnikov pa cel6 malo, namreß le 1100 □ sež. — V tem okraju sc delo, kakor številke kažejo, vrti le večidel po vinogradih; le vinska kapljica je v stanu zdržati ondaSnje prebivalce, žita si niso kos toliko pripraviti na 1 oralu, da bi vsa rodbina laiiko živela; pri malih travniökih je živinoreja nemogoča; njih blagor ali nesreča visi le na obilcm vinskem pridelku. Pa kako lahko mraz popali mladi trs, kako pogostoma nemila toča oklesti zoreče grozdje! V tako razkosanih okrajih je toraj tudi brž najti revSina, kakor pa blagor.
Za brežkim okrajem stoji nekdanji podčetertečki okraj, kteri je zdaj v sosednje okraje razdeljen. Za tem pridejo kmetovalci ornnižkega in ptujskega okraja, potem Kadgona, Šent-Lcnart, Lutmerk, koder že ima vsaki kmetovalec okoli 6 oralov raanolične zemlje.
Največi posestniki so pa v nekdanjem Šent-Lovren-skem okraju, kjer imajo poprek po 58 oralov zemlje; za njim stoji Marbeg, potem pride Gornjigrad, Slov. Gradec. — Bolj gorati okraji imajo toraj teže kmetovalce; tam je siccr malo vinogradov, kakor tablica kaže; pa precej lesa, s kterim si marsikteri gros pripravijo.
Med nerodovitno zemljo spadajo: gole pečine, ceste, železnice, pokopališča, jezera, ribnjaki, potoki in na povrSju tudi planine,
v
Planin imamo na slovenskem Stajeru prav za prav le v gornjigraškem okraju okoli 7917 oralov; na nemškem Štajeru pa jih je 207.^65 or. — Med 130 orali je pri nas 1 oral planin, na nemškem pa žc med 13 orali; zato je nemški KtJijer lOkrat bolj ))laninast, kakor slovenski;
Kil t o jo pil tudi rodovitno a t ijri nas najmanj 10 k rat veča, kakor pa na noinškcm Štajeru. — Ker pa planine vendar niso üisto nerodovitne, ter redoma davajo precej lesa in paše aa živino, zato se ne morejo šteti med nerodovitno zemljo v pravi misli. Zato jih vendar med rodovitno zemljo štejemo. Vidimo pa, da je izmed 100 oralov vue zemlje na Slovenskem rodovitno zemlje 96'/„ oral., na Nemškem pa le . . OGY-, „ zato je pri nas nerodovitno Ic	„
pri naših neraskili sosedih pa 9'/-, „ Poprek pride na slov. Stajeru na enega kmetovalea 13 oralov in 1200 Q sež. zemlje; na nemškem Štajerii pa so zemljišča veča, tam ima vsaki poprek skoraj šo dvakrat toliko zemlje, namreč 24 oralov. Njiv ima nemški in slovenski Štajarec enako veliko, namreč G oralov in fiOO □ sežnjev, spašnikov skoraj tudi; pa mi imamo več vinogradov, in raanj travnikov, liost in drugo zemlje. Zato jia bomo pozneje pri živinoreji videli, da je na Nemškem bolj razvita, kakor pa pri nas.
Kakor vidimo, zemeljske razmere so boljši na naši strani; to se tudi kaže pri razdelitvi ravnin in planin. Goi'i smo planine opazovali, poglejmo še ravnine.
Ptujsko polje meri od Maribora do Orniuža okoli ..... 65.400 □ oralov. Pesniška dolina ima .... 18.800 „ ,, Savinska „„.... 15.100 „ „ Savina dolina pri Brežcih . . . 12.500 „ „ Dravina „ nad Mariborom . .	„ „
Dravinaka dolina . • . . . . 3.900 „ „
Vkup na slovenskem .Štajeru . .121.300 □ oralov, na nemškem Štajeru pa . . 150.800 „ „
Ravnine so za Slovence dobro razdeljene; skoraj vsaki okraj ima del ravnine, ki jo hladi kakova i)riljubljcna voda ali vodica. Večidel so te ravnine tudi vse rodovitne; le od ptujskega polja tega ne moremo trditi. — Nasproti pa stojite dve ravnini na Nemškem, to jc graško in Upniško polje, oboje prav rodovitna zemlja, ki obsega že nad 100.000 oralov. Ker pa na nemškem Štajeru t(> dve ravnini
toliko prostora vzamete, ostaja le malo ravnin za druge okraje. Obilnost in razdeljenjc ravnin je toraj nam SIo-venccm veliko ugodniše, kakor našim nemšliim sosedom.
Kako je naša zemlja med ljudstvo razde I j ena?
1.	Država ima še le eno grajSßino (Gajrah), ki jo del verozakonskega zavoda; meri kojih 3276 oralov. Pred .50 leti se je 908 oralov razdelilo med kmete kozjanskega okraja.
2.	Cerkva ima aa slov. Štajeru 11,689oralov zemlje; ktero toraj imajo različne župnijo ali fare, kloštri itd. — Izmed 100 oralov ima cerkva vsploh ö'/j, oralov, toraj veß ko vsaki dvajseti oral rodovitne zemlje. Izmed host pa ji gre pri nas že deseti del,
3.	GrajSßinske zemlje je vso vkup 102.341 oralov. Izmed host so si grajSčaki pridržali lepši del, tako daje blizo polovica njihovega posestva skoraj sama h os ta. Vkup imajo izmed 100 oralov slovenske zemlje poprek 7oralov, toraj več, kakor cerkva.
Vsploh so pa grajščinska zemljiSča precej mala, tako da gospodom ni mogoSe podjemati velike obrti, kakor na Ccskem; pri nas niso v stanu rediti izvrstne Živine posebno lepega plemena, da bi se iz grajšfiine razširala bolj žlahtna živina po knietili; niso v stanu pridelavati si toliko pese, da bi laliko žganjico žgal i iz nje, kakor po drugod, da bi toraj prostemu kmetu mogli kakov zaslužek dati. Po pravici toraj lahko rečemo, da naši nekdanji gospodje niso nič storili za povzdigo narodnega gospodarstva, le zavirali so skoz stoletja nai'odno-gospodarski napredek skoz desetino in druge davke.
4.	Občine imajo vkup 29,236'7. oralov; poprek pripada izmed 100 oralov rodovitne zemlje 2% or. občinam. — Proti cerkvi in grajščinam imajo aicer občine malo nepremakljivega premoženja; pa še to bi se imelo med kmetovalce razdeliti, ker v občinskih rokah ne obrodi tak obilo, kakor pa v kraečkili.
Ö. Kmečki stan ima ostanek rodovitne zemlje. — Izmed 100 oralov zemlje jc ima 78oralov.
Ako pomislimo, da. so izvirni pridelki podlaga obrtniškim pridelkom, da, brez kož ni usnja, broz živine ni kož, brez živinorejcev pa živine ni, vidimo koj, kdo so naši živinorejci: ne grajsßaki, niti ne društva, p. občine, temuč prosti kmet. On ima okoli štiri dele vse zemlje v svoji posesti, na njegovih ramah sloni blagor vso države. Ta razmera zemlje mod gospode in med kmete mora posebno znana biti tistim, kteri so poklicani zagovarjati kme£kl stan; kazali bodo lahko, koliko mora državi in vladi ležeče biti na njegovem blagom. Ako kmet hira, ako je pšenica draga, hira tndi obrtnik. Kazali bodo toraj tudi, kako potrebno je njegove zahteve usliSati in upeljavati v djansko življenje tiste naprave, skoa ktere naš močni kmečki stan ao močnejši postane.
Velikost hoste daje kmetovalcu posebno važnost; bosta kaže moža, ktensnui ni na tem ležeče, da bi svoj kapital koj hitro v roke vzel, ter ga preobračal, da mu stoteri sad obrodi. Posestnik hoste lahko čaka, dokler bode mlado telo postalo Široko, košato, debelo, da bo se vnuk njegov veselje imel počivati v njegovi senci. Zato tu omenim tudi tiste okraje, v kterih so lioste posameznega kmeta velike. — V mariborskem, slovenjegraškem, šoStanjskcm, marbežkem in gornjegraškcm okraju znaša poprek velikost hoste 51 do 172 oralov. Se da so nektere manjše, ne-ktere pa še veče; najdejo se kmečka posestva tu, ki imajo črez 400 oralov hoste, in ki so vaploh okoli 10.000 gld. vredna. — Tod je še kaj bogastva najti.
Kako pa je zemlja zadolžena?
Ker smo pregledali, kako je zemlja razdeljena med ljudmi, zanimivo je tudi ozreti se v zemljiščne knjige, alt gruntne bukve, in prešteti, koliko je nek dolga na slovenski zemlji. To se v6 da ni zmirom jednako, ker se vsako leto stan dolgov spreminja; pa večidel se dolgovi množijo, mesto da bi se zmanjševali. Pa to ni tako važno vedeti, ali je za neke goldinarje tu več dolga ali ne; hočemo le vsploh premeriti, v kterih okrajih je zemlja bolj zadolžena, in koliko dolgov pride o priliki na en oral zemlje.
Ta obrazek nas bo o tem podučil:
	Velikost	Vknjiženi 1 1 *		Pride	
	rodovitne			na	1
Zemeljska oblast	zemlje	dolgovi		oral	
	orali	gld.	kr	gld.	kr
1. lirežca . , . .	33.789	876.458	_	25	56
2. Celje, okraj . .	72.015	765.071	40	24	30
„ okrog - .	—	1,061.402	12	—	—
3. Gornjigrad . . .	80.463	108.231	28	1	21
4. Konjice ....	G4.458	675.121	47	10	28
5. Kozje.....	45.049	1,635.312	16	36	18
6. Laško .....	51.750	678.322	53	13	(i
7. Ijutmerk ....	28.«33	950.400	—	32	58
8. Marbeg ....	58.241	2,111.946	59	36	16
9. Maribor ....	118.982	6,307.312		53	1
10, Ormuž ....	36,674	391.533	34	10	40
1L Ptuj.....	101.605	3,190.111	34	31	23
12. Radgona ....	24.095	864,223	14	35	54
13. Rogatec ....	2(i.073	767.657	—	29	26
14. Selnica ....	24.197	242,004	59	10	_
15. Slov. Bistrica . .	47.970	083.823	30	22	36
IG. Slov. öradcc . .	46.812	703.099	19	15	1
iT. Št Lenart . . .	35.422	1,390.122	49	39	15
18. Šmarje ....	33.803	],337.958	5Ö	39	34
19. Šoštanj ....	3(}..592	396.981	47	10	51
20. Vransko ....	31.193	355.968	49	11	24
Slov. Staj er ....	998.026	26,893.064	48	26	56
Nemški Štajcr ...	2,595.269	80,730.530	IG	31	12
Vidimo iz te tablico, da na Slovenskem pride popi-ek gld. 56 kr. dolga na vsak oral rodovitne zemlje; na Nemškem pa je zemlja Še bolj zadolžena; ondi pride 31 gld. 12 kr. na oral.
Zadolženost v pojedinih okrajih je pa tudi jako različna; brežki okraj je posrednje zadolžen; najhujše so Maribor, potem pa Šmarje, St. Lenart, Marbeg, Kozje,
Radgona, Lutmerk in Ptuj zadolženi; najmanj pa Gornji-grad, Konjice, Šošt<anj, Sclnica, Ornniž in Vransko.
Ako te številke primerimo a prcjanjimi o velikosti zemlje pojedinega kmetovalca, spet vidimo važno resnico, da je onod zemlja manj zadolžena, koder iiimjo kmetje vec! zcndje. Koder je pa zemlja Lolj razdrobljena, je tudi bolj zadolžena. — Vsploli pa moremo reCi, da naSa zemlja Se ni preveč zadolžena, in da Li žc Še znosila nekaj dolgov. Le kje denarja dobiti? — To je žc od nekinekdaj veena tožba, da denarja xii dobiti na posojilo. Učeni kmetovalci so že tudi sami preračunili, da jc to eden izmed največili uzrokov hiranja naSega poljedelstva, ker kmet nima denarja v roko vzeti, da bi korakal naprej, kakor nui vednost in izgled sosedov kaže. Naši nemški sosedje so sicer bolj zadolženi J kakor mi; tam pride na vsaki oral črez 31 gold. dolgA; ali gotovo je, da v razumnem poljedelstvu in v živinoreji bolj napredujejo, kakor mi. Treba je toi-aj se ozirati po denarju, ter razumno gospodariti.
Po tem občnem pi-egledu poglejmo zdaj posamezne oddelke narodnega gospodarstva, in ozrimo se tudi ua posamezno okraje slov. Stajera, da bolj na tenko vejno preceniti izvirno pridelovanje ali produkcijo.
Host e.
Videli smo, da naši Icraji nimajo velikih liost; le ne-kterl okraji so tako srečni, da jim drv ne pomanjku je, marveč Še le predavajo drva in les, ter jih izvažajo. Ali odkar železnice tudi ceno lesa znižavajo, ni barautija z lesom zdaj tako zdatna, kakor poprej.
Hoste ee prinašajo nektere druge pridelke pri nas. Posebno je omeniti steljc za živino in pa vejnik za vinograde. lies je, da ni zmirom zdravo za hosto, ako so ji listje pograbi, s kterim si je sama postlala, ktero je njeu živež; pa kmetje, posebno pa vinorejci pravijo, da jim bosta skoz to največ luisne, ako jim da dosti gnoja za vitiako trto. — Stelja jc pri nas tudi 3krat draža, k« i>a pri naSih ueniških sosedih.
V nekterili krajih, posebno na Pohorji, pridelujejo
tudi čroslo iz skomje različnih dreves, ktero zmelejo in usnarjem prodsxjüjo.
V obče je omeniti^ da je v zadiijili30 letili eeiia lesa za kurjavo najmanj Škrat višja i)ost;ila. Da vidimo, kakova je v zadnjih letili bila poprekv nekterib krajih, pristavim ceno teh-le mest:
Važni Si mesta		Seženj 30" dolgih dr					v.	
	mehka				trda			
	dobra		slaba		dobra		slaba	
	gld.	kr. ^	gld.	kr.	gld.	kr.	gld.	kr.
Gradec, nemaki	5	30	2	_	7		3	_
Maribor . . .	4	15	1	30	6	—	2	—
Celje ....	1	40	1	—	2	20	1	20
Vtni ....	2	30	—	—	4	50	2	30
Kadgona . . .	3	40	3	12	4	—	3	30
Slov. Gradec .	1	20	1	—	2	30	1	30
Breižca . . .	1	40	1	20	2	30	1	—
Lutomor . . .	2	10	—	-	4.	30	2	10
Za najzadnja leta pa ta cena ne velja; tu je cena drv 5e enkrat tolika, tako da je postavim v Ptujem 1. 18()8 seženj trdih drv veljal 12-13 gld., 1. 1869 pa 10-12 gid. To so zaves Imdo visoke cene, posebno iiko pomislimo, da n. pr. premoga cent 48 kr. velja; v nemSkem Gradcu so sicer drva nekaj draža, zato pa je premog dobiti za 32 ki-, cent.
Polj e dels t v o.
V obče lahko rečemo, da je poljedelstvo na Štajar-skem vsploh na precej visoki stopinji, bolj kakor v vshodnih zalitavskih krajih avstrijHko-ogerske carevine. Posebno je obdelovanje koruze ali turSice prav razširjeno, kar še po drugod ni tako. Ali proti nemakemu Stajcru zaostajamo v tem, da ne rabimo toliko poljedelskih strojev aH mašin, kakor naSi sosedje. Mi le araironi obdelujemo zemljo
tako, kakor smo se učili od nasih starili, in se bojimo vsako novarijo. Skoz to pa zaostajiimo. Vendar je tu pa tam že tiuli med Slovenci najti kak bolj Ii plug, novii Sevnica, ali brana itd.; to pa spet kaže, da bi se Slovenci že tudi lotili poljedeljskiii strojev ali masin, ko bi imeli dosti penezov, da bi si jih kupili. — Kdor si jo pa enkrat omislil tako mašino, kmalu je spoznal, da äi je pri semenu in obdelovanji toliko prihranil v kratkih letih, da je že skoz to ati-ošek za stroj povnijeii.
Poglejmo pojedine okraje:
V	Celjskem okraju so posestva promajlma in zato stroji niso navadni; tudi v Gornjegraškem okraju ni skoraj niti mašin; le dve rczavuici (Hiickaelmascliine), eno koi-uzoružnico (Maiariffler) imajo v vsem okraju. V Kozjanskem okraju ni nič raašin, tudi v Laškem ne, ker so za kmeta predrage, le tu pa tam se redko vidijo pri gra^jsiSinah.
V	marbežkem okraju, kjer je tudi trgovina z lesom precej razvita, so v ravninah koruza seje, okopava in ruži z maSinami, tudi živinsko klajo i'ožejo na strojih; pa po hribih je vse po stari navadi, ker se mašina v hribili tudi rabiti ne dA. — Ravno take razmere so tudi v mariborskem okraju. — Okraj Ormuž nima skoraj iiiß maSin; tudi P tuj ne. — V G o r n j i Radgoni imajo nekaj sti-<)jev, pa le za koruzo; predrage so tudi tod; veliki zadržek je pa ta, ker ne vedö ceniti dobrote takih masin. — V Rogatcu in Slov. Bistrici ni mačin, v Slov. Oradcu pa imajo že spet precej mašiu za koruzino pridelovanje, kakor tudi za krompir. — V Št. Lenari k cm okraju so nekteri kmetje skusili obdelovati svoja polja z malinami, pa opustili so te stroje spet, veI6 da zemlja bolj plodi, ako se po^stari šegi obdeluje. (V. Knez.)
Smarski okraj je i>rehomeaat in kamenit, tudiviseco je tam polje, tako da vsploh ni za masine; zemlja je tudi prav razdrobljena med pojedine posestnike, ki niso v stanu ai omisliti maain; le redke se najdejo za rezanico delati; Železnih plugov je tudi malo. — 80»tanj nima zavoljo naravinih razmer, zavoljo lege itd. nobenih mašin za poljedelstvo.
Pšenica se povsod prideluje; navadna päenica jo najLoIj razSirjen.H. PoslcuSali so kmetje tu pa tam upeljati tudi druge, ptuje sorte jjSeniee v naäc kraje, post. lielensko pSenico (triticum turgldum), pa se ni dobro obnesla, zato so jo spet opuištili.
Važno jc vedeti, koliko se potrebuje pSeničncga semena za 1 oral zemlje; vidi se nanirou, daje oiiod ljudstvo bolj varčno, in toi'aj na veöi stopinji gospodarske izobraženosti, koder se manj semena potrebuje.
V celjskem okraju potrebujejo poldrugi vagan semena na oral, tu pa tam 2 vagana, le malokje 3 vaganc; v Hent Lenarskem, Ptujskem in Ormužkem okraju je pa treba nekaj več semena; gosto morajo sejati posebno onod, koder jo zemlja slabeja, ker marsiktero zrnce v jako peičjiati zemlji ne vsklijo ; račuiiijo se po navadi 3 vagaui na oral. — Pridelki od enega orala so tudi različni; računi se 12—15 tudi do 20 ali 25 vaganov pšenice, to se ravna 2J0 dobri zemlji in po dobrem obdelovanji, semenu itd. Ptujski kraj se deloma šteje med rodovitniSe, orraužki pa že med slabejo zemlje. — Dasii-avno naši kmetje precej pSenice pridelujejo, vendar je malo vživajo; večidel jo jirodajo in le za veče praznike in za seme si je obdržijo. ]iž, (tudi žito aii-r' i^fipji' imenovano,) se skoraj ravno tako obilo prideluje, kakor pšenica. Cenijo rž zavoljo lepega šopa J ki ga daje slama; tudi se iz nje, koruze in pšenice dela zmes, ki daje izvrsten knih. Vendar ržena polja pri nas Slovencih niso tako široka, kakor po sosednjem NemBkem.
Poseje se rži, ozimine, navadoma 3 do S'/® vag. in se jc pridela 12 do 18 vaganov na enem oralu, tako da se zrno petero- ali šesterokrat povrne; jare rži pa se vscje nekaj več, 3% do 4 vagane, pa se je dobi le 10 do 15 vag. od orala.
Ječmen, jari in zimski, se v vsakem oka-aju seje, pa ne obilo- Jievnišim posestnikom jc zato ljub, ker jim v spomladi daje precej rano živeža, kadar jim je že drugi živež črez zimo pošel. — Ječmen se navadoniii za prodajo ne sejo, d.-mii-avno Lii se pivariueam v večib mestili, v Celju, Mariljoru iu Pliiju hiliko jirodajal.
Oves se v naših alovenakih krajih ne prideluje tako obilo, kakor po nemških. Ima pa precej lepili lastnosti, ki so pri živinoreji posebno važne. Oves daje namreč več in boljše slame, kakor rž ali jeiSmen, med oves se dd tudi sejati detelja, oves sam je živini kaj teßen. NaNeni-ikem toraj tudi živinoreja veliko bolj cvete, kakor pa pri nas. — Res pa je že tudi, da oves pri naših sosedih zato i-ajSi obrodi, ker mu je vsploli breg in planina vSeč. —
Koruza je za poljedelstvo sila važna rastlina. DAje veliko zrnja, daje lepe koruznice za Idajo in dopušča, da se smejo med njo ysejati zdaj tikve, zdaj fažolj, bob itd. Cenijo, da 1 oral koruze daje po 30 do ÖO vaganov zmja. Iz Šmarskega okraja piše naa vrli kmet Franc Zdol-Bek: „SoČivje se pri nas nikoli samo ne sadi, ampak vselej med turSico ali koruzo. Koder so ozki ogoni, sadimo nizko sočivje po razgonih, na širokih slogih pa kol< nato soßivje po vrliti. Tako priraste se zraven tursice na 1 oralu zemlje od 10 do 15 mernikov (vaganov) soöive". Razvun tega pa še tu pa tam med koruzo sadijo tikve, ter jih dobijo na oralu po 40 do 50 centov. — Koruzniee se dobi 60 do 80 centov. Iz tega se vidi, kako liasljivo je pridelovanje koruze; ona še daje drugi dobiček, nam-reß za živinsko klajo se da izvrstno rabiti, dokler je mlada, sladka. Te dobičke jo nas kmetovalec Že zdavnej sprevidel in zato se rad loti koruzincga obdelovanja.
Sirk se pri nas po navadi le med koruzo po razgonih seje; iz njega se metle pridelujejo; zrnje se rabi večidel le za svinje; siromašniSi ljudje morajo tudi sirk mešati med koruzo ali drugo zrnje za kruli. Sladek sirk (Sorghum saccharatum) je kaj dober za živinsko klajo; raste rad, dA se 3krat kositi in je zadovoljen tudi s sla-bejšo zemljo.
Pro a o je pri nas precej obdelovano, veliko bolj kakor pa u nemških krajih, posebno je pa u brežkem in celjskem okraju proso razširjeno; u ptujskem okraju pa pridelujejo srakonogo, ktera je s peSčnatim in kame-nitim zemljiščem tudi zadovoljna. — Proso in srakonoga dajete izvrstno klajo za živino, pa tudi jako dober živež za ljudi.
Slov. Štajer.	4
A j dna sc Ic seje po rži ali po kaki drugi strni; toraj le ko drugi sad. Priljubljena je našim Slovencem, kterini daje dobre žgance in okusen močnik. Ako dobro lu-odi, se ni treba kkote bati, Pa jako je občutljiva. Lahko ji Škoduje jesenski mraz, veter, megla itd. Zato jo u mrz-lejših nemških ki-ajih ne sejejo. Oral zemlje dA komaj 7 do 10 vaganov zrnja, pa okoli 10 do 12 centov slame.
Sočivje, kakor smo že videli, se seje le veöidel med koruzo; le malokje se posebno obdeluje; pa tudi med koruKO se pridela dosti sočivja, ktero je človeku jako tečna jed in skoz ktero se tudi živina hitro masti. Fižol in bob sta najbolj u navadi. Redkejši je že leča in grah. Ker ima sočivje veliko tečnih delov u sebi in toraj človeka skoraj tako redi kakor meso, bi res bilo dobro, ko bi se pri nas še bolj obdelovalo, kakor se do-silnnal obdeluje. —
Dosihmal jo bil govor o pridelovanju Kmja, ki daje živež človeku. Stopimo zdaj dalje po polji in zagledamo rastline, ki,večidel služijo le živini, nektere izmed njih pa tudi se ljudem. Gori smo že slišali, da je koruza izvrstna za ljudi, pa tudi, dokler je mlada, za živino. Imela bi se toraj, sejati za strnjo posebno onod, koder je malo travnikov, toraj malo naravne klaje za goved; koder je vinoreja bolj razvita, ponavadoma nimajo precej lepili travnikov za živinorejo; tam bi toraj mlada koruznica prav dobro storila.
Repa je res tudi razžirjona u naših krajih, pa rabi ravno;tako ljudem ko živini; ljudje jo skišejo ko zelje, kisla repa je potem dobra jed, dasiravno nima precej re-divnih delov u sebi. — Kar je ostane, se daje bolj svinjam ko živini; zavoljo sladkornih delov u repi dajejo krave več mleka, ako se jim zasekane repe polaga.
Korenje ima tudi jednake lastnosti. Pri Slovencih je toraj pregovor navaden:
„Kepa, korenje „Slabo življenje".
Krompir je pri nas precej cenjen; le bolezen njegova je kriva, da se tako^'jako ne obdeluje več, kakor nekdaj. Daje okusen živež, kteri je pa tako voden, da
nima veliko redivnih delnv u soLi. Zftto tu pa tam krompir sadijo le Lolj za silo, iiektcri veridel za svinje. Da se iz krompirja žganjica prifleliije, to je našim kmetom sicer znano, pa ne pečajo se s takim žf^anjem, ker je treba velika polja posaditi krorapirja^ da se potem izplača delati žganjieo, kakor to na Češkem delajo veliki posestniki. Velikih posestev pa pri nas ni. — Revniši ljudje vsploli živijo večidel od krompirja; zmladleta ga že komaj pričakujejo; tako imenovani „rani" kronspir precej zgodaj priskoči praznemu skednju. ~ Kazumni kmetovalec se poprime bolj soČivja, kakor pa krompirja. Posebno zavoljo krompirjeve bolezni je toraj želeti, da bi se namesto krompirja sočivje bolj obdelovalo. — Krompir naj ostane večidel le za svinje.
Tik ve se sadijo, kakor smo že gori slISali, med koruzo, le malokje na posebne njive; pridela se jih med koruzo okoli 50 ccntov. Tikvino meso je jako dobro za svinje; pa tudi ljudem daje dobro prikuho, ako ga vedö dobro pripraviti. Tikvino zrnje se izlušči in zmelje za olje. Jeden vagan neizluščenega tikvlnega semena dä 10 pintov izluščenega; ti pa dajo SdoS'/.^ pinte olja. Zelenkasto olje je precej okusno; v ptujskem okraju se ga pint prodaja po 80 kr. do 1 gld. — Pridelovanje tikev je tudi onod mogoče, koder zemlja ni tako dobra, koder je bolj pešč-nata in kamenita; le gnojiti je treba. Žalibože naši ljudje le malokje vedö dobro ceniti tik vine ko5čice in makovo seme. Nasi rojaki tožijo iz kozjanskega, celjskega, gornje-graSkega, laškega, rogaškega, bistriškega in šmarskega okraja, da še toliko olja ne pridelujejo, kolikor bi ga doma potrebovali. Kupovati si ga morajo za dragi peuez. Vsaki izobraženi kraj gleda si to sam pripraviti, česar potrebuje; aH nasi kmetje po imenovanih okrajih se nočejo tega lotiti. Eajši denar za-nj dajejo; kadar pa je treba plačati davek ali upnika, pa tožijo da denarja nimajo. Zato je treba našim kmetom se varčnosti učiti; treba je gledati, da so gotovi strolki zmanjšajo in gotovi dohodki pomnožijo. To se pa more zgoditi vse skoz razumno delo. Shraniti si moram krajcar, ako hočem imeti goldinar. Pa ae ve da je žaHbože lenoba velik
4*
zadržek delu, varčnosti, in zato tudi narodno-gospodarskemu napredovanju.
Z veseljem pa omenimo nektere druge okraje, koder se tikvino olje ne prideluje samo za domačo rabo, temuö tudi za prodajo; to je okraj marbežki, šoStanjski, slo-venjegraSki, mariborski, ptujski, radgonski in Sent-lenarski. Mariborski okraj ima preSo, na kteri se izpraša v srednjem letu po 16 polovnjakov rcazličnega olja, namreč: orehovega, makovega, bučnega in lanenega (Gr iz o Id). Kar pa je v enem kraju slovenskega Staj era mogoče, zakaj se ne bi tudi izpeljevalo po di-ugih krajih?
Zelje se precej povsod prideluje in je prav gosta jed pri naših Slovencih; vendar lepše glave zrastejo pri Nemcih na gornjem Štajeru, kakor pri nas.
Detelja, izvrstna živinska klaja, se pri nas vsploh prideluje; Stajarska detelja je precej imenitna in slovi tudi v drugih krajih evropejskih. Rdeča detelja je posebno v celjskem okrogu navadna. Tako imenovana nemška detelja (Incerna) pa pri nas žalihože §e ni tako razSiijena, kakor bi imela biti; urodi posebno tudi onod, koder zemlja ni tako izvrstna. Le globoko se ji mora izorati in zemlja pognojiti; potem raste več let in se iahkopo3krat na leto kosi. Viničarji in bolj ubožni ljudje, ki nimajo travnikov dovolj, naj si nasejejo nemške detelje okoli vinogradov in imeli bodo dobro klajo. — Brez klaje ni mogoče misKti na živinorejo, brez živinoreje ne na poljedelstvo ; jedno se ujema z drugim.
Lan je silo važna rastlina; pa pri nas se ne prideluje tako umno, kakor postavim v Belgiji; vendar je produkcija lanu precej imenitna, dasiravno ne pridela slov. Štajar toliko prediva, kolikor ga sam potrebuje. Razun prediva pa nam lan tudi daje dobro olje, ki se dela iz lanenega semena. Ker se pridelovanje lanu dobro obnaša; ker se lahko prodä predivo in seme po visoki ceni, zato bi 80 lahko privabil marsikteri krajcar v nage kraje, ko bi imeli lanenih pridelkov na prodaj.
Prodaja pa zato ni živa, ker so stroški produkcije precej visoki in ker kupci drago nočejo plačevati laueiiili
pridelkov; po drugod se laneni pridelki 3krat draže prodajajo, kakor pri nas. — V obče lahko rečemo, da se pri nas toliko pre diva pridela, da potem iz lanenega platna pride na vsakega prebivalca 12 pračev platna, — To pa se v6 da ni dosti za domače potrebe. — Poleg lanu se precej obdelujejo tudi konoplje.
Glavizen (Weberkarde) se pri nas celA nič ne obdeluje, dasiravno stroSki obdelovanja niso visoki, in pridelovanje na oralu zemlje velik dobiček daje.
Hmelj bi tudi prinaSal marsikteri krajcar od kupcev ; pa njegovo pridelovanje je sila težavno in tirja mnogo pazljivosti, dobro zemljo, dober kraj itd. Zato ga pri nas nikdo precej ne prideluje. Le nekteri okraji ae pečajo s hmelorejo; tako je pridelal 1. 1865 okraj slov. graSki 35 centov, šent-lenarski 19 c., gornje radgonski 5 c., Smax'-ski 5 C., in celjski (v Žavcu) I'/« c.; vkup 65'/3 centov. — To Se polovico tega ne doseže, kar se ga je v tem letu za pridelovanje piva potrebovalo.
Je Se nekterih drugih rastlin, ki so za poljedelstvo važne; pa tu ni prostora, da bi se vse natenko pregledale. Važnih prikazni smo že dosihmal našli za poljedelstvo. Poprej pa ko se ločimo od tega oddelka, moramo še ne-ktere Številke pogledati, da vidimo, kaj se je od ene ali druge stvari pridelalo v enem letu.
Poljski pridelki
Okraj	Grah	fižol	leča	pšenica
		vag	a n i	
1. Brežca . , . .	240	400	96	6200
2. Celje.....	319	1900	223	24700
3. Gornjigrad . . .	33	49	1	4880
4. Konjice ....	105	561	115	19000
5. Kozje ....	36	205	45	2840
6. Laško ....	62	444	88	22100
7. Lutmerk . . .	169	338	118	5380
8. Marbeg . . . ,	290	810	30	6030
9. Maribor ....	415	3878	116	11760
10. Ormuž ....	89	313	110	3200
11. Ptuj.....	193	1611	119	14500
12. Eadgona gornja .	66	387	36	6180
13. Rogatec ....	386	963	62	3580
14. Selnica ....	8	172	10	3000
15. 81ov. Bistrica . .	38	1340	23	11810
16. Slov. Gradec . .	75	375	_	6130
17. Št. Ijcnart . . .	200	1480	95	9210
18. Šmarje ....	293	420	81	6200
19. Šoštanj ....	o4	40	60	7300
20. Vransko . . .	8	274	7	7500
leta 1865.
rž	jeömen	oves	koruza	ajda	proso
		v a	g a n	i	
3800	1800	1700	7200	2300	940
11700	7200	13570	41600	11600	6300
3400	1080	4S00	1800	2870	330
8400	7359	11600	10700	5160	570
3150	■ 1440	1480	3580	1090	420
4300	2400	17500	4900	10000	13400
720	960	6160	4600	7270	1420
8850	1150	8880	5400	5800	290
12Ö80	6860	29890	27280	15700	5680
2350	1280	3670	6120	5120	633
9390	2760	8110	18720	9840	1960
1660	1110	4770	3460	3060	2170
1600	]390	1230	5780	2340	763
940	1240	2060	3700	1210	980
5460	3420	12080	9050	4980	750
6420	1990	13740	3620	5600	1290
3460	6480	15950	9660	67öti	3840
2000	1370	3400	6800	2340	570
! 5600	2100	6900	2900	5900	1520
2200	1600	600	4100	1600	1700
Vin or ej a.
Ena prejšnjih tablic nam je kazala, da je na slov. Stajem 38.186 oralov vinogradov. To število je pa prenizko, ker se od leta do leta zasajajo novi zasadi in se gorice zmirom množijo in Sirijo. Lahko toraj zdaj cenimo, da vsi vinogradi na slov. Sta}eru obsegajo najmanj 42000 oralov.
Leta 1865. se je pridelalo vina, kakor izvestje občin kaže, toliko-le:
Okraj	vedra vina	Okraj	vedra vina
1. Brežca . .	9.160	11. Ptuj . . .	11.810
2. Celje . .	17.680	12. Radgona .	2.980
3. Gornjigrad	744	13. Rogatec ,	10.280
4. Konjice	10.280	14. Sclnica . .	5.750
5. Kozje . .	1.880	15. SI. Bistrica	12.384
6. LaSko . .	4.800	16. SI. Gradec	—
7. Lutmerk .	5.060	17. Št. Lenart.	10.640
8. Blarbeg. .	—	18, Šmarje . .	10.340
9. Maribor .	93.Ö20	19. Šoštanj . .	5.657
10. Ormuž . .	7.060	20. Vransko .	2.720
Te številke pa so jako nezanesljive; prviö se ne yit, koliko je v novejem času postalo novih vinogradov; ali eo BO morebiti kteri stari opustili; drugič pa občine niso zmirom odkritosrčno pobirale in priobčevale dotična Števila, tako da v nekterih okrajih priraste gotovo 2krat, v nekterih celö Škrat več vina, kakor je v tej tablici omenjeno. NaSi ljudje se bojijo novega davka, zavoljo tega zatajujejo tu pa tam svoje pridelke. Pa davki le vedno rastejo; če bi tudi v gorici rozgica ne rasla.
Poprek se pridelata na vsakem oralu 2 Startinjaka, ali 20 veder vina; cena mu je jako različna; od 3 do 50 gold, vedro; v srednjem letu pa se poprek prodava po 5 goldinarjev.
Na 42.000 oralih vinogradov se tora.] pridela 840.000 veder vina, ki je vredno poprek 4 milijone in 200.000 gold.
Najnavadniši trsi so:
Belba, šipon (moslavec), lipovsma, črnina, modrina, pelesovna, pa tudi zelenika. Žlahtnejsi grozd Se se ni udomačil pri nas; graäica (rivček, liieaUng), traminec, žlahna miišica itd, Se pri nas Slovencih celö po imenu niso znani trsi. Dokler se pa ne bodemo lotili boljäili sadežev, nc boderao pridelovali dobre vinske kapljice.
Koder so zasadili boljši trs, tudi vino draže prodajajo. Tako se je na Bizeljski grajSčini zasadilo mnogo žlahne musice in graSice; pridelali so pa tam že vina, od kterega se je vedro po 50 gld. prodalo na Nemfiko. Drugo vino, ktero se brez zbiranja pripravi poprek, se tudi po dvakrat ali trikrat draže prodaja, kakor vino sosedov iz beline in lipovSine; oddava se nami'oč lahko po 10 — 12 — tudi včasi po 15 gld. vedro. — Zakaj to tudi ne bi bilo mogoče malim posestnikom? Vsaki mora gledati, da pridela iz svojo zemlje, kolikor ae koli dii. — Žlalititi pa moramo vino, ako hočemo v gospodarskem obzii'ii napredovati.
V	tem obziru pa moram živo priporočati „Vinorejca" Fr. Jančar-ovega in „Vinorejo" Vertovec-ovo.
Cena vinogradov je pri nas različna; dobivajo se po 500 do 1000 gold, oral; novi zasadi tii*jajo stroškov za vsaki oral okoli 700 do 900 gld. StroSki obdelovanja gorice dosežejo za vsaki oral najmanj .00 gold. Za obnovljenje vinograda pa je tudi treba skrbeti, to tlrja vsako leto za 1. oral okoli 50 gld. Za vsak oral bi toraj treba bilo okoli sto goldinarjev tekočega kapitala. Kdor ima 10 oralov gorice, mora že vsako leto 1000 gld. v roke vzeti, da jih dobro obdeluje. — To pa pri nas ravno jako zadržuje vsako napredovanje, ker vinogradniki nimajo dosti tekočega kapitala v rokah; gorice zato ne morejo žlahtiti, jih ne dobro obdelovati, pa tudi ne dobro gnojiti.
Zato pa morajo mali vinogradniki večidel prepuščati svoje gorice drugim, posebno niestjanom iz daljnih krajev; tako 80 nam žalibože že sila jako Nemci urivajo v Haloze, silijo Slovenca, da raj Si naj postane njih vinčar, namesto njih producent.
V	narodno - gospodarskem obziru je pa ta prikazen sila nevama za Slovence; taki ptuji vinogradniki so naj-
hujši ponemöevalci našega ljudstva, ßogar jezika ne razumejonjihov absentizem je škodljiv za produkcijo vsega okraja. Po navadi tudi nimajo dosti kapitala v rokah, da bi gorico dobro obdelovali in tako pride, da dobijo po 1 do 2 Btartinjaka od orala; njih kmečki sosed pa po 6 do 8 štartinjakov.
Pomagati je pa le mogoče skoz družtva. Taka chružtva pa 80 lahko dvojna. Na eni strani je namreč treba malemu vinogradniku priskočiti a penezi, da ne propade oderuhom v roke. Na drugi strani je pa treba skrbeti, da vinogradnik svoje vinske i)ride]ke tudi lahko in drago proda. — Tu je pa pred vsem treba spraviti žlahnejšega trsa v gorice, potem pa umnega obdelovanja ne samo gorice, temuč tudi vina v pivnici ali kleti. — Naj tu omenim neko posebno dnižtvo na Virtemberžkem, ki ima nalogo priskočiti revnisim posestnikom pri produkciji vina. Pod vodstvom tehtnih in zvedenih mož je I. 1868. vkup stopilo 20;) vinogradnikov. Pobirali so posebej v Bvojili goricah modro žlahno muiieo, graaico, traminca, trolingerja itd. Vse to gi-ozdje se je posebej stiskavalo in pridelali so različna vina od samega traminca, same graSice, same žlahne mu-aiee itd. Posestniki so po fimtih grozdje odrajtovali dmztvu, po razmeri svojega doprineska so se delili potem tudi v dobičku. Družtvii je namreč bilo mogoče skrbeti za dobre tiskalnice, dobre pivnice, dobro vrenje vina, vsploh za umno pripravljanje vina, kar posameznemu vinogradniku ni bilo mogoče. Ta vina pa so tudi dobili naenkrat naj-višo ceno v vsem kraji, in vsaki družtvenik je dobil svoj dobiček. Zavoljo dobrega obnašanja tega družtva se je koj že lani, 1869, ntemljilo v Wcinsbergu drugo tako produktivno družtvo. Tudi pri nas bi taka družtva bila potrebna, pa dokler nimamo žlahnejšega trsa v vinogradu, nam tudi družtva ne bi mogla pomoči, da bi dobro prodali vino, pridelano iz sila rodovitne a ravno tako kisle zelenike.
Brez vednosti vinoreja ne bode napredovala; po stai-em kopitu se tu ne sme dalje ravnati; zavoljo tega lotite se poduka, poskušajte, kaj je primerno za vašo zemljo, za vaš kraj in potem Se le vam bo gorica dala dvojno veselje.
Poprek laliko po clopisili iiaSili narodnjakov trdimo, rlii se vinaki pridelki večidel doiiiii p<tpijejo; le v nekterih okrajili se vino prodaja ptujcem, posebno v slovenskili goricah, v HalozaVi in v kozjanskem okraju. Za ptujski okraj laliko stavimo, da se dolini polovica vinii doma popije. — Iz kozjanskega okraja, posebno od .Št. Petra, kjer je imeniten vinski kraj, ne vino prodaja na Koro&ko, na nemški Štajer, posebno pa tudi na Kranjsko; celo v Trst se oddava.
Za butelje se Ic tu pa tam prav maio vina prideluje, nekaj v slov. goricah, nekaj pa iia Janini v rogaškem okraji; tudi bizeljsko grajSßinsko vino je pripravno za butelje, ker tam imajo žlaiitnega trsa dosti. — Pa kmetje okoli le neko rdečkasto in ne posebno trpežno vino pridelujejo, ktcro nima nobene visoke cenc.
Rtizvun omenjenih zadi'žkov naj še k koncu omenimo tudi slabi stan delavcev in vinlčarjev; vinogradniki imajo križ ž njimi. Delavci so po malih krajih zadovoljni; večidel ob času najveeega dela nimajo nikdar dosti ni plačila, ni pitja od gospodarja. Po nekterih krajih jih ni dobiti, ako ne pričakujejo po kratkem delu obilo pitja zvečer, tako, da pijani domu pojejo; drugače jih na leto ne bi bilo.
Pri vseh teh razmerah ne zapopade niti delavec, niti gospodar, posebno nasproti vinčarjeni, svojega dobička; tu je treba veliko še podučevati, ker le omikan gospodar bo na eni strani dobro ravnal s svojimi delavci, na drugi strani bo pa tudi le omikan delavec spozna!, dit je hasek gospodarja posredoma tudi njegov hasek,
S ä d j e r e j a.
Slovenci so že zdavnej spoznali haslivost sadnega drevja; zato ae pri vsaki hiši nahajajo sadna drevesa, tu pa tam pri bogatejših posestnikih tudi sadni vrtovi. Sadja se toraj na slov. Štajeru prav obilo prideluje; vsfdd okraj ga ima dosti za svojo rabo; mnogo okrajev pa še sad prodajajo ptujcem.
Tako ae v Savinski dolini sad prodaja doloma na Koroško, deloma tudi na Kranjsko; mariborski, ptujski in ormužki okraj prodaja posebno jabolka na izhodno sti'an;
cele ladije jabelk jadrajo na Ogersko v Osek, ali tudi oel6 v Beligrad.
Štartinjak sirovih jabelk se prodd po 8, 12 do 14 gld. Je pa v ptujskem okraji posestnikov, ki prodajajo v dobrem letu po 15, 20 do 30 itartinjakov jabelk; to daje lep dobiček, posebno ako pomislimo, da pod drevesi raste lepa trava, in toraj sadunosnik kmetu ne jemlje nobene zemlje; i-azvun tega pa 6e imajo dosti sadja za domačo potrebo,
Razvun jabelk so razširjene tudi hiiiske, pa veliko manj, kakor pa jabelka; še manj pa kostanj, breske itd. Vendar se veliko sliv prideluje, ktere se sušijo in suhe prodajajo; v It. lenarškem okraji pa se dela iz sliv tudi precej slivovice; v drugih okrajih pa malo ali cel6 niö.
Iz jabelk in hrušek delajo skoraj po vseh okrajih jabelkovec (jabelčnik) in hruSkovec (tepkovec), kteri daje dobro pijačo pri delu; jabelkovec pa se večidel doma popije ter se ga le malo prodfl. Leta 1865. se ga je pridelalo:
0 k raj	vedra jabelčnika	Okraj	vedra jabelčnika
1. Brežca . .	30	11. Ptuj. . .	4078
2. Celje . .	2752	12. Radgona .	380
3. (Jornjigrad	360	13. Rogatec .	693
4. Konjice	920	14, Selnica . .	150
5. Kozje . .	280	15. SI. Bistrica	456
6. Laško . .	960	16. SI. Gradec	1130
7. Lutmerk .	2000	17. Št. Lenart	V
8, Marbeg .	1560	18. Šmarje. .	110
9. Maribor .	21310	19. ŠoStanj. .	650
10. Ormuž . .	1150	20. Vransko .	140
Ravno tako kakor pri vinu, tudi tukaj ne smemo do j edinke ta števila za resnična imeti; povsod se ne dä izvedeti resnica iz gori omenjenih uzrokov; pa za 4tl del lahko zvikSamo pojedina števila. — Vendar vidimo iz te tablice, kako sc v primeri prideluje jabelkovec in hruSkovec,
ter laliko presodimoj koder je aadjereja bolj razvita, V ta Tiaiiien dostavimo Se to-le tablico: Pridelalo se je leta 1865.:
Okraj	lu'uSke	jabelka	! orehi 1	kostanj
	v a g a n i			
1. Brežca . . .	280	1310	201	110
2. Celje . . .	1280	4000	560	1760
3. G-omjigrad	377	2338	168	4
4. Konjice . .	856	1950	395	250
5. Kozje . . .	280	950	382	236
6. Laško . . .	1010	860	180	420
7. Lutmerk . .	448	3850	42	10
8. Marbeg . ,	990	4610	407	—
9. Maribor . .	2260	34576	5510	640
10. Ormuž . . .	540	3150	182	38
11. Ptuj ....	370	4960	682	1780
12. Radgona . .	300	1480	240	34
13. Rogatec , .	790	3040	495	795
14. Selnica . . .	13S	2810	325	222
16. Slov. Bistrica.	991	3983	232	Gll
16. Slov. Gradec .	620	2980	670	—
17. Št. Lenart. .	1490	11480	1244	240
18. Šmarje . . .	73	321	113	50
19. ŠoStanj . . .	975	2150	560	133
20. Vransko . .	1300	1860	500	410
Nag vi-likmet France ZdolSek toraj po pravici toži, daje v Smarskem okraji zelo malo sadnega drevja; temu ne je zato Se bolj ßuditi, ker je tam zemlja jako raz-koSena in di-ugače dober kraj za aadjerejo.
Živinoreja.
LetoSnje soStovanje živine nam bo kazalo zdajSnjI stan živinoreje, posebno ali se je proti letn 1857. pomnožilo Število živine, ali se je pa zmanjšalo. Poglejmo zato stan živino leta 1ÖÖ7.
Okraj	konji	goved
I. Brežca........	926	G/jTS
2. Celje.........	2.131	1J.52G
Ü. Gonijigi-ad.......	464	4.480
4, Konjice ........	560	10.439
r>. Kozje........	354	5.213
0. Laško........	371	7.104
7. Lutmei-k.......	2.149	7.972
8, Marbeg........	235	8.3G2
9, Maribor........	2.225	16.983
10. Omuž........	1.785	8.686 ■
11- Ptoj.........	4.123	19.695
12. Radgona (gornja) ....	1.319	7.001
13. Eogatec........	235	3.308
14. Selnica ........	160	4.520
15. Slovenska Bistrica ....	744	8.328
16. Slovenski Gradec ....	277	8.951
17. Št. Lenart . ......	L754	10.1.57
18. 8-Marjo........	782	5.943
19. Šoštanj........	504	4.65G
20. Vransko.......	805	3.914
Vkup na Slov. Štajeru . Vkup na celem Stajeru .	21.903 62.290	163.791 576.097
ovce	koze	svinje	vkup
72	lö	9.072	lß.657
745	17	12.163	26.582
4.641	877	2.612	13.074
4.3Q3	583	9.774	25.659
778	10	4.241	10.596
2.916	499	4.754	15.644
3	5	9.447	19.576
Ö.668	1.145	G.Ö76	21.986
3.199	1.9Ö7	31.348	55,712
2	28	12.152	22.Ö53
784	88	23.718	48.408
5	49	9,035	17.409
189	44	3.952	7.729
1.818	134	3,687	10.319
2.21G	143	11.024	22.455
5,943	1.019	7.501	23.691
48	300	15.774	28.013
28	26	7.319	14.098
2,769	342	3.954	12.225
947	207	2.912	8.785
37.074	7.488	191.015	421,271
iy3.73ö	33.500	545.901	1,411.523
Poprek ima 11 prebivalcev pri nas 10 giav živine, na. nemškem Stajeru pa 10 prebivalcev ima 15 glav živine; poprek je živina pri nas redkejša, kakor na NemSkeni. Rogaßki, Smarski in kozjanski okraj 30 precej živinorovni.
Konjereja se pri nas slabo obnaSa. Okoli dvajseti del vse Živine so konji. Pa slabi so, brez vsega lepega plemena, v nekterih okrajih komaj spomina vredni. — IJzrok slabemu napredovanju je pomanjkovanje klaje. Dobrih travnikov jc pri nas premalo, — Vendar se ne-ktei-i okraji odlilcujejo od drugih, kterim konjereja daje lepega dobička, posebno po slov. goricah in savinski dolini v celjskem okraji.
Ako poprek konje cenimo po 150 gld., so vsi konji na slov. Štajeru vredni 3,235.460 gld. Na nemškem Štajeru pa so pri enaki ceni 6,108.050 gld., toraj skoraj še enkrat toliko vredni, kakor pri nas.
Govejoreja je pri nas nekaj bolj razvita, kakor pa konjereja; vendar se ne more nikakor pohvaliti. Zadržek je preveliko razkosanje zemljišč; mali posestniki imajo komaj po eno, dve kravici; volov nobenih.
Plemena ni posebnega, kakor na nemškem Štajeru; siva živina bo skoraj najbolj dopada in je tudi, posebno v kozjanskem okraji precej razširjena. — Lepih bikov je malo. Vsploh je bilo 1. 1857ega 1.306 bikov, 71.782 krav, 39.633 volov, in 51.070 Se ne tri leta starih telet.
Ako primerimo število bikov s kravami, vidimo, da na 54 krav pride 1 bik. To pa ni prava razmera, pri nmni živinoreji bi komaj 30, k večemu do 40 krav smelo priti poleg enega bika. Zato pa se kaže tudi tolikokrat jalovost krav; uzrok je večidel le pri biku iskati. — V nekterih okrajih jo razmera Še hnj§a; v marbežkem ola'aji je le Škrat več krav ko bikov; v selniskem pa že 205, v Smarskem celö öOSkrat več; večina okrajev v tem obziru hira.
Na dva pai'a volov pride 7 krav; ix tega sledi, da je naš kraj bolj reven, da raarsikteri posestnik ni v stanu rediti si vole, temuö, da si mora pomoči s kravami, kakor v6 in zna.
Ker pa je klaja uzrok slabemu napredovanju, naj pristavim, kako se seno nadomesti s drugimi rečmi. 100 fimtov sladkega sena ima toliko redivno moč, ko 100 ftintov suhe detelje, ali 440 fantov sirove klaje (ovsa, detelje itd.) ali 400 funtov mlade koruze, ali 180 ft. ječmenove slame, ali 320 ft. zrezane in oparjene pšenične in ržene slame, ali 200 ft. krompirja, ali 'X) ft. bele repe, ali 49 ft., to jc, poldrugi vagan ov-;^, ali3Ctt., to je, blizo pol vagana rži ali 30 do 33 ft, .^oruze ali fažola.
Kaj je vredna vsa govejska živina na slov. Štajeru? Krav je 71.782; po 50 gld. so vi-edne 3,589.100 gld. Bikov je 1.306; „ 40 „ „ vredni 52.240 „ Voluv je 39.633; „ (50 „ „ „ 2,377.980 „ Telet je 51.070; „ ^0 „ „ vredna 1,021.400 „
Cela vrednost govejske živine . . 7.040,720 gld.
Na nemškem Štajoru pa . . . . 10,9^4,870 „
Iz tega pregleda sledi, da ima vsak nemški Štajerec v živini 26 gld. 60 ki', vrednosti, Slovcnec pa eamo 18 gld. in 90 kr, — To sledi od zgoraj omenjene prikazni, da je v primeri s prebivalci pri nas živina redkejša, kakor pa na gornjem Štajeru.
Živinski pridelki, posebno mleko, se večidel domi pri delu in gospodarstvu porabijo; le v krajih blizo mest, kakor v mariborskem, celjskem, ptujskem in radgonskem okraji se nekaj sirovega mleka in masla v mestili prodä. — i'a pravih gospodarstev za mleko nimamo.
V	iiekterih krajUi je navada, da vole in tudi krave v rejo dajejo; krave iz telet, vole pa iz polovice dobička.
V	kozjanskem okraji je ta navada zelö razširjena, ker majhni posestnik nima s čim si živine kupiti. Navadno se voli dajejo v rejo z določeno ceno, za ktero je sme redivec prodati. Kar se črez to ceno dobi, razdeli se med lastnikom in redivcem. Eogatin ima po 6 parov in več v reji. Napake te navade so: Čas se ne določuje, do kterega reja trpi; in pravdajo se včasi, če lastnik prerano nazaj vzeme svojo živino, ali 6e jo redivec predolgo obdrži. Tudi aastran zgube, če se namreč živina prodä pod določeno ceno, malokdaj we kaj določuje, (Dr, J, iSernec,)
SIOT. ätajer.	5
V	rogačkem okraji je črez 600 parov volov v taki reji; v drngili okrajih pa malo, ali nič, kakor v gornje-graškem, SoStanjskcm in raarbežketu. Tukaj je tudi navada druga ko v kozjanskem in rogačkcm kraji; tam se od reje v penezih plačuje, okoli 2 gold, od pai-a. — Pa vsploli bi se tako rejenje moralo odpraviti in skrbeti zu boljše travnike, da je tudi revniSi potem v staim preživiti si saj lastno kravo, ter se rešiti pogodeb rejenja, ktere lastniku živine zmirom veßi dobiček dajejo, kakor pa re-divcu. — Te razmere so znamenje velike revnosti ljudstva.
Ovčereja, kozjereja iu avinoreja pri uas ni nič razvita. Večidel se vsi pridellii te vrste porabijo za domače poti-obo; tudi perut in a se bliže mest in večih kopališč prodaja v mesta ali kopeli, post. v tJplje, na Slatino po letii, v Maribor ob tržnib dneli. Drugače se vsO dora4 porabi. — Slabi stan ovec, kterc bi vtegnile s svojo volno dober dobiček da.]at.i, sledi že iz zgornje tablice. — V zapadnili, planinastih okrajih se &e precej redijo, pa so majhnega plemena. Volna se večidel porabi za domačo okleko; izdeluje se iz nje loden in raäeviua, ki se zavoljo izvrstnega izdelka na vso kraje lahko prodaja. M6ri se na palico, ki ima 57 palcev; palica lodna veJjd 2 gld. 10kr., rasevina pa 1 gld. 60 kr. (PriboSič.)
V	Smarskem okraji se pri svinjah dosti pridobi; prodi se veliko mladih prascev na spomlad in tudi na leto; so lepega večega plemena in se večidel prodavajo tia Kranjsko; na jesen pa domačim krčmarjem. Velika dobrota je svinjska zabela pri kmetib; svinjsko mesi je najveljavniSa jed pri tukajšnjih kmetih. — Od perutine se tu malo pridobi in je bolj žensko gospodarstvo. (Z dol Sek.)
Bčeloreja ni precej razvita; pridelki strdi in voska se prodajajo po prenizki ceni in zato nimajo kmetje veselja do bčeloreje; tu pa tam pa nimajo tudi dosti vednosti, kako bi ravnali z bčelami. V vsakem okraji je nekaj bčel, dasiravno le malo. Večidel se pridelki doma porabijo; strd so tudi aosedom in prijatlom razdeli. Le v nekterih krajih je ta oddelek gospodarstva malo bolj razvit. V Pohoiji imajo nekteri kmetje po 150 do 200 panjev (ulov ali kofiev)
in dobijo za ntrcl po 100 do 200 gid. (Stepiänik.) — Vsploli se pa strd prodaja po 10 do IT» kr., vosek pa po SO kr. do 1 gld.
Leta 1805. se je pridelalo:
	funtov			funtov	
Okraj			0 kraj		
	strdi	vosku		strdi	voslcft
I, Urežca	i 940	170	11. Ptuj. . .	9770	1 790
2. Celje . .	110.30	890	12. Radgonn .	4980	130
.'3. tiornjigrad	4500	6(X)	l;}. Rogatec .	1640	130
4. Konjice .	3570	210	14. Selnica .	810	—
5. Kozje . .	1500	140	15. SI. Bistrica	4090	200
6. Laäko . .	900	120	16. SI. Gradec	2570	720
7. Lutmerk .	3900	110	17. Št. Lenart	Ü020	970
8. Marbeg .	1520	490	18. Šmarje .	1020	80
9. Maribor .	12300	2590	19. Šoštanj .	4950	1900
10. OrmuŽ .	3370	.S80	20. Vransko .	11900	280
Iz tega pregleda so vidi, iiako so nektcri okraji zaostali v bčeloreji in kako lepi denar si nokteri pridobijo 8 temi pridnimi živalicami, kterili ni treba nikdar opominjati na delo. Treba je to raj se tega gospodarskega oddelka krepkejše poprijeti.
Cena je pa bila strdi med 18 do 2Ö gld., vosku pa 100 do 136 gld. cent. — Ako strd računimo po 20 kr., vosek pa pu 1 gld. funt, je pridelek bčel na slov. Štajeru 1865. 1. vreden bil 29.39(i gJd. — To je lep pridelek, ki se pa dÄ lahko nategniti na 50 tisoč gld.
Svil o rej a je pri nas tudi jako zaostala. Ker so naši kraji v dobri legi, lahko bi precej kokonov pridelali ter si ruarsikteri groš pridobili; pa premalo sc zgodi na tej strani za povzdigo narodnega gospodarstva. Nekteri učitelji 80 res jako marljivi svilorejd, razlagajo tudi otrokom in sosedom dobroto svilorejo, Jia le malokdaj pade njih beseda na plodno zemljo. — Dobro bi pa bilo ne le za tistega, ki se pečaš svilorejo, temuč tudi za vso državo,
5*
ako bi sviloreja cvela v naši državi; s tem bi mi postali neodvisni od ptujca, ki nam dosihmal ponuja za dragi denar svoje pridelke. Poprijeti se je toraj treba tudi svilo-reje in sicer na vso moč. — Vrednosti pridelka zadnjih let nisem mogel preračuniti.
Divjačine. — Divjaživad pri nas nima nikakoveg-a posebnega pomena. Zajci, lisice, dihurji itd. narodnemu gospodarstvu več škode delajo, kakor hasna; zato bi dobro bilo, dotißne postave spremeniti in sicer tako, da vsakteri sme po svoji zemlji loviti divjačino.
Leta 1865. ac je ulovilo:
				>	>	
Okraj	> <D O		o 'M	tu ?	S (U	u
	N	i		^	§ !	'Tj
1. Brežca . , .	219	48	56	2	5	6
2. Celje . . .	648	21	91	26	7	12
3. Gomjigrad	366	24	46	12	1	2
4. Konjice , .	487	11	88	4	2	—
5. Kozje . . .	187	28	23	4	6	—
6. Laako . . .	470	46	40	2	1	—
7. Lntmerk . .	133	—	11	8	—	—
8. Marbeg . ,	433	38	146	18	8	3
9. Maribor . .	1396	59	154	5	3	—
10. Ormuž . . .	183	22	52	15	5	3
11. Ptuj ....	1294	3	60	10	4	—
12. Radgona . .	192	4	20	7	4	4
13. Rogatec . .	257	7	19	4	—	—
14. Selnica . . .	177	2	20	—	1	—
15. Slov. Bistrica.	532	14	54	3	2	2
16. Slov. Gradec .	226	18	85	—	—	—
17. Št. Lenart. .	331	1	57	9	_	2
18, Šmarje . . ■	438	—	25	—	—	—
19. Šoštanj . . .	394	S	61	5	—	—
20. Vransko . .	190	9	36	—"	'—	2
Najvež se je nalovilo zajcev; ako se vsaki vzame po 70 kr., je vrednost tega lova 5.987 gld. 20 kr. — Ako so pa B tem primeri Skoda, ki jo zajci delajo mladim drevesom in poljskim pridelkom, moramo le pri tem ostati, da se naj etan divjačine vsploli zmanjSa.
Rib Ij en je pri nas tudi ni imenitno; ribnjakov ni posebnih; kar ee pa po Dravi, Savi, Sotii itd. rib nalovi, ni na tenko znano. To je pa gotovo, da v novejih časih ni v potokih in rekah toliko rib, kakor nekdaj; to izvira od tod, ker ni nobenega reda pri ribljenji; eden želi drugega prehiteti in tako obadva pokvarita ribarstvo, ktero bi pri bolj določenih razmerah lahko precej pripomoglo k napredku v narodnem gospodarstvu. Ribe dajejo za domačo rabo dobro okusno meso in bi po prodaji tudi marsikteri gros lastniku prinesle.
Rudarstvo.
Motranjsko je v celem cesarstvu uajvažniSa dežela na rude. Na vsakega prebivalca namrefi pride tu 3 gl. 63 kr. do 4 gl. 67 kr. in na vsako □ miljo 9.348 gl. do 10.354 gl.; nasproti temu pa po di-ugih kronovinah poprek pride na 1 prebivalca rudne vrednosti le 18 kr. do 2 gld. in na vsako □ miljo samo 335 do 5.614 gld.
Izmed teh rud pa so skoraj 3 Strtine (737o) rude na premog, bUzo peti del (l87o) rude na železo, in blizo deseti del (O^/o) druge rude. Četrti del Štajerskega rudnega polja je na Slovenskem. Pa prideluje se pri nas okoli 4krat toliko premoga, kakor pa drugih tvorin.
Na slov. Štajeru je le premogova produkcija imenitna; razun premoga se prideluje tudi železa in nekaj svinca, in cinka. Premog je pa dvojni, črni ali e o c e n s k i premog (Schwarzkohle) in rjavi ali neogenski premog, (Braunkohle).
Leta. 1868. bb je v 8 okrajih toliko-le sledeče rude pridelalo:
g =3'
-	I
tH O > b
a
e h

■f S

ÜJ1
o S
6C S
(D
Süuiajd
THjg
iUBuaooa
0Z3]BZ 0)I[A.
2 tJ3
OZ3J3Z OAOJI9
ozefsz
ra[Bj9nifq
DoniAS tn|iijaiii{f
^ o
a
<u 03
S. ^
0
1
qifjojio

qi^JOUt
£ Q>
S
S s
at
"J
□
Ji
O
I I I s I
^ T- l> ©
»t m O Ol
o — t-	cn
o	O
CO	oo
I ! I
(M ao O ® o th 00 ce TO O Ä (M iS^
efi
w in
S
I 2 I I || ! I
T«
I 3 I
m	"O «5	m t-	I tm	I rH
I I I
M I I ;;; I
I I I M ^
I I I I
I ! I 2 I I
_
I l I s I I
tD
t-- CO IÖ t-CM lO op fO L- C£J
eo
2 I
Öi > r- r- f«i I CO TH !
^M sra O 00 ^ O i> f» O «i CC Oi
l I
lO
« I I
CD CO »O
01 t>
o
a>
aj os
lO
lO
t«
05
T-l
lO
m o
'^(MOOwff-loOGJOO^^Offr
S 2 S g S S S g S g g
......... .
..... n
„.H ® S^ .1 S"®.®-?
S M (S 1 r - - a 'S ÜWMJOCliBW!» OD.®««
Rudarstvo je, kakor Tidimo, v la&kem okraji najbolj razvito; ondi se največ rjavega premoga pideiiije; za nJim pride pa celjski okraj. V celjskem okraji pa ga spet največ prideluje nai znani rojak g. Iv. Žuža, Leta 1868. je imel 129 delavcev, in je pridelal 180.000 centov debelega, 24.000 ct. srednjega in 30.000 ct. drobnega rjavega premoga, ki je bil vreden 24.720 gold. — Imel je toraj okoli tretji del delavcev, in je pridelal tretji del vse produkcije celjskega okraja.
V Ormužu, Ptuju, Rogatcu in Šmarji se je rudarstvo skoraj Čieto opustilo, kar je za le okraje žalostna prikazen. — Rjavega premoga se vsploh največ prideluje.
„Rjavi premog je temelj obrtniškim podvzetjem, ktera se bodo čedalje bolj razSirila po naSi domovini. Poglavito ga rabi južna železnica, v veči obilnosti tudi tvornica na čelezo v Štorah, steklotvornice v Libojah, Hrastniku, oljenica pri Zidanem mostu, predilnica v Preboldu, kakor tudi mnogobrojne apnenice, ktere se blizo premogokopov nahajajo. Izvaža se tudi obilo premoga v Bet? , v Trst in na Ogersko.
„Iz Cmega premoga se tvonije v plinotvornicah v Gradcu, Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Trstu itd. svetilni plin; tudi tvomiee na Äolezo ga potrebujejo kot izvrstno gorivo.
„Rudai'ski delavci so z malimi izjemki sami domačini. Oa so ölovenci izvrstni rudarji, gotov je dokaz to, ker jih je veliko število, nad 1000 mož, na gornjem Štajeru, na Ogerekem in Hrvatskem pri rudnikih v službi, kjer tudi slujejo kot strpljiviin pogumni delavci," (Iv. Žuža.)
XI. Obrtništvo.
jazvito rokodelstvo ima za narodni napredek in narodno blagostanje veliko važnost; ima tudi poseben upliv na razvitek poljedelstva in na produkcijo izvirnih pridelkov. Več ko se lahko pri nas prediva eprede in stke, več se bo sejalo turseka in konopelj. Tkalci^ bar-varji, usnjarji, čevljarji bodo imeli dosti stvari za obdelovanje, kmetovalci, poljedelci in živinorejci bodo pa lahko pridelke tem rokodelcem proda.] al i. Tako bo na obe sti-ani se pridelovanje povzdignilo; rokodelstvo povzdiguje izvirno pridelovanje, to pa spet pospešuje rokodelski napredek; tako sc izvirna in rokodelska pridelovanja ujemajo kakor kolesca v kaki uri.
Pa lahko bi kdo rekel, da tudi brez rokodelstva lahko dobimo vse rokodelske izdelke od zvvmaj, iz Angležkega ali Francozkega; da nam rokodelstva treba ni; da je boljše, mi se pečamo samo s poljedelatvopi, drugi pa z rokodelstvom, da potem mi zmenjamo našo pšenico, vino, živino itd. ter dobimo za njo eukna, usnja, vozove, železa itd. To celo trdijo možje, ki se jako prebrisane imajo, rekoč, da je Avstrijska itak samo poljedelska država. (Agricul-turstaat).
Pa nikar ne posluiajmo takih prerokov, ki nam svetujejo: Le ostani zmirom pri motiki in plugu; prodaj svoje vino in žito na Nemško ali še dalj, in kupi potem svoje sukno in železo iz Nemškega ali še od dalje; saj nisi kos si tega sam pridelati. — S tem nasvetom nam pripravljajo veliko škodo.
Prvič mora kmetovalec potem svoje izvirne pridelke dalje na široko ponujati in prodavati. Njegovo vino nima doma nobene cene, ker si ga skoraj vsaki sam prideluje, tako tudi njegova živina ne. V daljnih krajih pa ne pozna
kupca in če ga najde, mora vino toliko ceneje oddati, kolikor kupca stojijo stroški prevažanja iz našega ki-aja v ptuj kraj, in kolikor izvožnina ali col znese. Izvirni pridelki se morajo toraj bolj ceno oddati.
Drugič pa tudi moramo rokodelske pridelke dražje kupovati, kakor takrat, ko bi se v našem kraji izdelovali. Strelki izdelovanja so jednaki, ako se platno ali železo na Slovenskem ali na Francoskem izdela. Kar namreč Francoz ali Anglež premore storiti, temu je tudi Slovenec kos, kteremu je Bog dal bister imi in zdravo pamet. Samo čutiti moramo svoje moči in reči: Ako Vi ptujci znate to pridelavati, bomo tudi mi Slovenci poskusili in Vas še prekosili; mi nočemo biti odvisni od vas. Eoko-delski pridelki bodo nam bolj k ceni prišli, kakor zdaj, ker nam ne bo treba plačevati poleg stroškov izdelovanja Se tudi stroškov prevažanja iz tujega kraja v naš kraj.
Tretjič je rokodelstvo tudi zato j ako važno, ker mnogo ljudi v našem kraji ne more obstati samo pri poljedelstvu; tu ni dosti dela za toliko ljudi, kteri se vendar hočejo pošteno živiti. Sam poljedelec postavim po zimi nima nobenega dela, tudi po noči ne. Rokodelec pa lahko dela po zimi in po letu, po dnevi in po noči. Zato je za ves narod boljše, ako je poleg poljedelcev tudi precej rokodelcev. Pridelavec žita ima kupca rokodelca za soseda; in rokodelec ima kupca kmetovalca za svojega soseda. Tako daje eden drugemu priložnost, da več izdelkov pridela; in tako razvito rokodelstvo dobro pospešuje kmetijstvo.
Štertič je pa tudi rokodelstvo važno za duševni razvitek. Pri rokodelstvu namreč človeški duh mora bolj pretehtovati vse okolnosti pridelovanja, on jih ima v svoji moči, bolj kakor kmet, kteremu toča v enem hipu pokvari ves račim. Rokodelec pa lažje računi. — Pri izdelovanji samem mora misliti, kako obliko bo dal svojim izdelkom, da bodo bolj dopadli ali da bodo dalj trpeli itd. Tu se ostri in razvija njegova čut za to, kar je lepo, hasljivo, praktično itd., z eno besedo: duh rokodelca ima veliko več priložnosti se razvijati, kakor
pa duh kmetovalca, ki zmirom le stvari enake oblike prideluje. P&eniöno zrno je eno ko drugo; klobukj platno, voe pa ni en ko drngi.
S tem pa ni rečeno, da kmetovalec ima le mehanična dela pred seboj; tudi on mora misliti, in svoje delo obračati po naravinih prikaznih toplote, vlažnosti itd. Pa naši kmetovalci se naravoslovja premalo učijo; ne poznajo nobenih zakonov, po kterih se rastline razvijajo, kako se živina rediitd., ter vsaki le tako opravlja svoje delo, kakor 86 je uöil od svojih starih. Pri takem delu pa se res le malokdaj kaj misli o razumnem pridelovanji,
Ako je pa rokodelstvo tako važno, treba je vendar si tiste pogoje pogledati, pod kterimi se spodobno razvija in cvete. Prašajmo, kedaj bo treba mnogo rokodelskih pridelkov? Odgovor je lahek: takrat, kadar je potreba takih pridelkov velika in kadar tisti, kijih potrebujejo, tudi imajo s Čim kupiti potrebne rokodelske izdelke. Na eni strani se kaže potreba pri kmetovalcih, posestnikih in drugih rokodelcih, da si kupijo izdelke kake vrste; na drugi strani pa že imajo rokodelci te izdelke pripravlj ene za potrebovalce. — Ali slaba jc takrat, kadar rokodelca nesreča zadene, da ne more svoje izdelke prodati; revnoat in siromaštvo žugata potem polastiti se tega stanü. In kako lahko se mu tudi pripeti, da ga okolnosti ukanijo! Toča je pobila kmetovalcu poljski pridelek, on si zdaj ne bo mogel rokodelskih izdelkov nakupiti toliko, kakor je mislil; rokodelec jih ne more prodati; živeti pa Je more; siromaštvo tj-ka na vrata rokodelske delavnice.
Zmirom pa se bo prikazen ponavljala, da rokodelstvo ondi bolj cvete, kjer je bogatih kupcev; da pa onod hira, koder je siromaško ljudstvo. — Zavoljo velike važnosti rokodelstva za občno blagostanje so toraj vlade že zgodaj mislile na to, da vravnavajo rokodelske razmere z deželnimi potrebami. JJektere vlade so mislile, da se rokodelstvo mora čisto voditi po strogih vladinih postavah, da se ne pomnoži preveč, da se nc izrodi. Dajale eo obširne rokodelske postave, ktere so mejile pravica in dolžnosti rokodelcev med seboj in proti kupcem. Druge
vlade pa so spet mislile, da je najboljše, ako ne obrtništvo prosto razvija, ter da ni treba nobenih zadržavajočih postav, temuč samo pripomočkov, da si rokodelec v sili lažje preskrbi potrebnega denarja, da lahko čaka ugodnejSega fasa za predavanje itd.
Že v erednjem veku bo bila družtva pojedinib rokodelskih vrst j ako razširjena, üzrok je bil od začetka drugi kakor pozneje. Od začetka so se rokodelska družtva, celi o vi, posebno zato izcimila, da so se branili vsi skupaj lažje proti velikim pravicam mest. Mesta so bila bolj obrajtaiia, kakor pa dežela; imela bo veliko veče pravice. Rokodelci po deželi so se toraj zedinili, da bo si v družtvu zagotovili zaslužek, pa tudi da so pazili na poStenost eden drugega, tako da je družtvo neoskrunjeno stalo na svetu.
Pozneje pa se je vlada polastila teh samostalnih družtev; začela se je koj mešati v njihove posle; rekla jim je, da bo že ona skj-bela za družtvenl raz vitek. Skoz to je pa na-se potegnila skoraj vso družtveno življenje; brez vlade potem taka družtva niso smela niti mogla obstati. Vlada je pa tutli take postave dajala, da je zadrževala ves njih razvitek. Po teh postavah gi-e samo mojstru pravica, izdelavati tiste rokodelske pridelke, in sicer le take vrste, ktera je temu družtvu odločena, postavim: samo ta mojster ima pravico klobuke delati v vsem okraji. Vsi mojstri ene vrste, post. vsi klobučarji so združeni v eno družtvo, ki se Imenuje ceh. Volijo si po cehovskih pravilih sami svojega ravnatelja, tudi si sami jiravila davajo o manj važnih stvareh, in vladajo v vseh zadevah, ki se tičejo tega ceha; pazijo na pošteno obnašanje drustvenikov in na delo vsega ceha; vendar ne sme noheden družtvenik izdelke drugega družtvenika grditi, tudi kupcev mu ne odvračati; nobeden mojster tudi ne sme drugih delavcev jemati k sebi, kakor le take, ki so se v cehu izučili; tudi več jih ne sme imeti, kakor mu je od ceha dovoljeno. — Kdor se hoče lotiti cehovskega rokodelstva, mora biti zakonskega rodu, mora delati predpisani čas kot učeuec, potem pa kot pomagač; pomagači pa morajo tudi en čas romati po svetu, da vidijo, kako se dela tudi zvunaj na
Širokem svetu; na zadnje pa morajo se izdelati moj s ter-s ko delo, s kterim je ceh zadovoljen. Včasi je tndi treba, bi rekel, državnega izpita, potem šc le lahko po-Btane mojster; — večkrat mora čakati, dokler je kje kako mojstersko mesto izpraznjeno, ali dokler si ne more preskrbeti kos zemlje, s ktero je mojsterska pravica zvezana. Večidel je tudi le mestjanom bilo rokodelstvo dovoljeno; na deželi je bilo jako zavezano, tako da postavim prebivalci več krajev so bili prisiljeni svoje klobuke le pri odkazanem klobuöarji, svoje sklede in lonce le pri oznanjenem lončarji kupovati in svoje žito le v odločenem mlinu mleti itd. — Vlada je pa tudi za to skrbela, da so se vsi rokodelski pridelki prodavaii le po odločeni ceni, tako, da po vladini misli ljudstvo ni predrago kupovati moralo, pa tudi da mojster ni imel zgube.
M mi treba vsako cehovsko napravo tukaj posebej spodbijati. Vsaki bralec bode brž videl, da vse te zavornice prostega rokodelskega raz vitka ne veljajo nič. Nobena ni mi porok, da kupec dobi dobro blago , in da rokodelec obrne v svoj prid vse svoje delavne moči. K tem napakam pa pride še to, da vsaki mojster gleda, da drugi mojster ne bi dalje prišel, ko on; zavist je gotova; in to ni moralno.
Nektere vlade so mislile rokodelstva voditi s tem, da BO si pridržale dovoljenje vsake ali nektere vrste rokodelstev (konccsion). Pa tudi dovoljevanje ni obrodilo dobrega sadu. Država je tudi bolj zato dovoljenje da vala, da je za dovoljenje odločeni denar dobila od rokodelca, ne pa zato, da bi se rokodelstvo res razcvelo. — Vlada tudi ni v stanu vedeti, kje je ravno potreba kakega novega rokodelstva. Ta sistem tudi zato ne velja nič.
hSpet druge vlade so rokodelsko pravico dale celo le nektcrira možem, kteri so potem imeli monopol; Ic oni so smeli izdelavati pridelke to vrste in nobeden tbugi človek nc. Skoz tJi monopol so bili vsi kupci prisiljeni le tu pri monopolistu kupovati, in plačevati, kakor seje njemu zdelo.
Le en ostanek državne skrbi je ae dan danes odobren, namreč, da država tistega varuje, kteri je napravil kako
novo iznajdbo, novo poLoljsanje kake priprave, kakega stroja. Vlada mu dd patent, da akoz 1, 2, 3 leta ima on, ki je to zuajdbo storil, sam pravico izdela vati in predavati take izdelke.
Drugi nasprotni pot drž. delovanja na obrtnost je pa ta, da vsakemu državljanu prepusti pravico svoje moiji in kreposti porabiti po svoji volji in previdnosti; da se ccl6 nič ne vtika v napredovanje obrtnoati, kakor le ondi, kjer je zavoljo viSih policijakili uzrokov treba gledati na ne-kterc naprave, ktere bi obrtniki morebiti lahko zanemarili in skoz to ljudem. Škodovali; ko bi namreč konjederec hotel kje na sredi vasi izvoliti si svoje mesto, da bi tam konje, goved, pse itd. odiral; da apotekar ali lekar dokaže svojo zvedenost, ker Človeško življenje ali smrt odvisi od njegovega zdravila itd. — Tu je že dobro, da vlada stopi nasproti in reče; to ne gre tako; moraš paziti tudi na druge ljudi, ne le na svojo moSnjo.
Raavun tega pa ima vlada priložnost tudi za to skrbeti, da podpira posamezne obrtnike, da pospešuje denarne zavode, združenje obrtnikov, ter ustanavlja obrtniške Bole, izložbe itd.
Tamiael je vnovejih časih prešinila skoraj vse vlado. V Ameriki ni bilo nikdar cehovskih sponov, tam je biio obrtništvo od nekinekdaj prosto, vsakemu na voljo prepuščeno. V Evropi je leta 17fci9. prvič na Franeozkem revolucija podrla cehovske družbo in naprave; od tistod je potem prosto mišljenje Slo zmirom daljo proti izhodu, dokler je v decembru 1. 1859. prišlo tudi na Avstrijsko.
Ko je v tem letu nova postava od dne 20. decembra oprostila obrtnost od onih sponov in okovov, v kterih jo ležala sem od srednjega veka; ko so se cehovi odpravili iz polja obrtniškega delovanja, takrat so se od vseh strani povzdignili glasovi, da bode obrtnost propadla, da se bodo obrti šiloma pomnožile, tako da bode eden drugemu kruh iz ust jemal, da bodo potem še ti, ki zdaj izhajajo, morali popustiti sedajnjo obrt, ter jo za kratek čas drugim izročiti, ki jo bodo po kratkem delovanji spet na stran položili. Ali te skrbi leta 1859 »e niso vresničile.
Prostost ima neko divno moß v eebl, ki sama celi rane, ktere je vrezala dnižtvenemu telesu, ki spet spravi vse v najlepSi red, ako se je zavoljo nje kaj brez pomisleka spreobrnilo v nered. — Kjer je prosto gibanje, tam se poöasi ustavi tudi tisti stan družtvenega bitja,, koji je naravnim postavam najbolj ugoden; ravno tako kakor se spetvležejo valovi, ktere je vzdignila huda nevihta!
Časi so res precej neugodni vsemu CloveSkemu početju, posebno tudi obrtniji, in ako bi se kaj posebno ne-prilicnega kazalo pri spregledu pojedinih obrti, ae ne sme le prostemu gibanju obrtnije prištevati, ampak posebno drugim okolnostim. Te okolnosti so posebno postavodabie, In zvunanje. — Med postavodalnimi je omeniti, da se z obrtnijo ni bil tudi ob enem oprostil kapital, ker se niso odpravile obrestne postave, in ker se postopne postave niso tudi ob enem spreobrnile. — Družtveno telo je namref celotno, tako da zdravo ni, ako mu le na kteri goder strani pomanjkujc zdravja; tudi prosto ni, ako ga le na eni strani oprosti ä.
Zvunanje zadeve pa so posebno nasledki vojake 1. 1859. na Vlaškem, kakor tudi obee zaostajanje obrtnosti in trgovine, ki je v svoje železno naročje stiskalo ne le velikega trgovca in fabrikanta v velikili mestih, ampak tudi malega obrtnika in prostega rokodelca na deželi.
Poglejmo sledeči obrazec;
Okrai	Število obrti		Zato proti ]	
				
	leta	leta	veß	manj
	1859	1865 1		
1. Brežca ....	349	415	66	
2. Celje.....	1123	1212	89	—
3. Gornjigrad . . .	532	547	15	—
4. Konjice ....	476	501	25	—
5. Kozje ....	;i3G	319	—	17
6. Laško ....	346	408	62	—
7. Lutmerk . . .	350	339	—	11
8, Marbeg ....	337	322	—	15
9. Maribor ....	1476	1639	163	—
10. Ormuž ....	339	247	—	92
11. Ptuj.....	858	1003	146	—
12. Radgona gornja .	280	260	—	20
13. Rogatec ....	186	180	—	6
14. Selnica ....	225	234	9	_
15. Slov. Bistrica . .	368	453	85	_
16. Slov, Gradec. . .	390	408	18	
17. Št. Lenart . . .	409	370	—,	39
18. Šmaije ....	304	339	35	—
19. Šoštanj ....	257	324	67	—
20. Vransko . . .	257	229	—	28
Vkup na slov. Štajeru	9198	9749	779	228
Vkup na celem Štajeru	27474	28534	1919	859
Ako primerimo pomnoŽenje otrtnij na Slovenskem s pomnoženjem obrtiiij na celem Štajeiii, vidimo, da več kakor polovica novih obrtnij pride na slov. Štajer; tu jUi je namreö ööl, na celem Ötajeru pa lOöO, na nemSkem Štajeru toraj le S09 obrtnij več, kakor pred svobodno postavo; toraj se jo pri nas poleg i(5 obrti izcimila še 17., ua uemškein pa Se le poleg obrti spet ena nova. Obrtnost se je toraj pri nas začela hitro mno-
žiti, dvakrat bolj, kakor pri naših nemških sosedih, kteri so že poprej bili večidel v posesti obrti.
To množenje je bilo pri nas bolj potrebno in toraj tudi bolj ugodno, kakor pri Nemcih; ti so namreč dvakrat bolj naglo se lotili obrti, kakor mi; pa so jih spet popustiti morali, tako da so v C letih le malo krenuli naprej. Pri nas pa ni takih sprememb; to kaže, dsi je obrtnik večidel ostal pri začeti obrti ter ni bil prisiljr;« jo spet odložiti.
Na slov. Štajeru se je namreč od 1. 1859. do 1865. naznanilo novih obrtnilkih podvzetij 7710, izmed kterih jih je ostalo 551, to je, vsaka 14. obrt je imel; dober obstanek; na nemškem pa se jih je na novo nusnanilo 12703, izmed kterih jih je ostalo le 449, tam j- toraj le vsaka 28. obrt obstala; druge so spet izginile, al; pa stare obrti spodrinile.
Iz te zanimive prikazni lahko trdimo, da Slovenec poprej dobro pretehta, a.li se mu bodf ta, ali una obrt obnesla; potem Se le se je loti. — Suha StPvila toraj kažejo nektere stvari narodnega značaja.
Dalje pa tudi sledi, da so svobodne postave nam Slovencem bile bolj na korist, kakor pa Nemcem: mi smo več obrti potrebovali, kakor pa oni; zato nam ni bilo treba le poskušati, ali pojde ali ne, kakor so naši nemški sosedi. Vsploh pa se kaže prazen tisti sti-ah, da se bodo obrti črcz potrebo pomnožile, ako pomislimo, da v število pomnoženih obrti pridejo skoraj le krčmarji; vse druge obrti so skoraj ostale v prejšnjem stanu.
Uzroki obrtniškega gibanja so različni: lahkoča lotiti se obrti ter jo I'avno tako laliko na stran položiti, je zapeljala marsikoga, lotiti se rokodelstva; večkrat pa bo nekteri tudi nepostavno ravnali ter le zato oblasti naznanili kakovo rokodelstvo, da so se potem na podlagi domišljenih dohodkov smeli oženiti. Brž po ženitvi pa se je rokodelstvo spet odložilo Tako ravnanje je pa res nevarno za družino, za občino in tudi zu državo.
.Te tudi takih, ki so se bili odpovedali rokodelstvu samo zatn, ila so se cesarskili davjcov rešili; po odpove-clanji pa so st^ 5e zniiroui dalje peöali ?, ndreßeno obrtjo.
üruge nzroke veiiUiii dbrtniskili ii]Ji'ein(>iiiI> pa inoi'aniu islcati v o b č u e in zastajanji trgovine iii obrtnije v iinils letili; — star« družine so :iiorale slnvi> dati ukoreninjeni pri njili obrti in mlajSi zarod je poskušal zdrž;»'ati pe na valovili vilianien'a socijaJnei^'a f^'iluinjfi.
Pri vsem tem z veseljem opazujemo, ila so se le nelitere obrti, postavim, krrnmvstvo, posebno j)<)m]iožile; pri družili jo jezic"ek vag-n ziniroin pravo težo poii-ebe kazal. — ISali so se jii.kfj, da. bode po novi postavi sila veliko krojaoev in čevljarjev. Pa glejte! Na vsem Sta-jarekein so so oevljaiji po»iiio/ili le za 21 mojstrov, število krojačev pa so jo še oeUi zmanjšalo aa. 5,'j mojstrov. Tako se je pokazalo d jausko, da tista velika ski'b ])rod njisledki svobodne postavi"' ni bila- opravičena.
nektere obrti poglejmo So tiikaj posebej, ker se dii iz njibovoga stanja vendar-le sklepali iia-tlelavnoat te^a ali nnega okraja.
Kovačev je prceej, delajo nam inolike, krampe, sekire, plnj^e, brane itd. Sledeča tablica kaže, koliko je 1. l8G;i bilo kovačnic, delaviiiii ali inirnjttßib, koliko de-Ifiveev, zaslužka, in ndelaneg-a železa.
81uv, riujei'.
T
KovaöniceDelavci
Zaslužek
Okraj	t-*		1 1 !! a !i ^				s Ü 1 o
	s ^ T3 >	M		'o 1 Z p	gld.	1 i kr. 1	1 w i J I
1. Brežca . .	12	17	7	1 4	J i 1	1 30	82
2. Celje . ,	39	39	18	22	i 1	50	1225
3. Gornjigrad	4	26	4	1 i! 1		30	31
4. Konjice	9	IG	o	1 I	; 1	—	70
5. Kozje . .	12	15	1 ^	^ i	! 1	50	161
6. Laško .	7	14	4	2	i 1	20	44
7. Lutmerk .	20	28		8	' 1	40	105
8. Älarbeg . 1	IG	14	1 7	3	2 1	—	581
9. Maribor . ,	55	73		21	1 2	10	3445
10. Ormuž , .	14	22	1 7	9	1	20	331
11. Ptuj . . .	: iC,	52	1	15	1 1 1	50	446
12. Radgona .	8	18		1	1	20	50
13. Rogatec	8	11	5	5	1	40	285
14. Sehiica . .	' G	9	1	1	1	20	353
15. SI, Bistrica	19	22	10	10	1	.30	438
16. S3, (iradec	13	13	' 11	11	1	—	30G
17. vŠt. Lenart	15	32	G	4	2	_	279
18. Šmarje. .	13	19	4	8	1	50	47
19. Šoštanj. .	13	15	4	5	1	30	191
20. Vransko . i	12	15	2	8	2		138
Ta niiiiii taLliea o kovačnicali je precej poduČiina. Prvič vidimo iz nje važno vesnico, da se kovačnice zmivoiu zmaiijSTijejo, tei' njili število zniironi padu. Izmed 470 ko-viičiiic na slovenskem Stajeru je moralo mirovati in delo ustaviti 139 kovačnic, ker jih je le 341 delalo. — Toraj le blizo vsaka t r e t j a k o v a č n i c a mirovala. — Drugič vidimo J da ve če kovaenice požirajo manjše, ter jim jemljejo zaslužek. — Primerimo dva velika okraja: mariborski in ptujski. V mariborskem je praznovalo 18 kovačnic, v ptujskem pa le Ü; pa v mariborskem okraji pride na 'N'sako kovačnico nad 02 centov železa v delo, v
ptujskem pa le dobrih 9 centov; tam se pla(5njejo delavci po 2 gld. ]0 kr., to je najdj-aže nii celeru slov. Štajeru; v ptujskem okraji pa !e po 1 gld. "jO ki-. V mariborskem okraji so kovaiSnice tu pa tam fabrike (fužine), v kterih se veliko železa udcla; izdelki se bolj podražijo, zavoljo tega je tudi laliko plačevati večo delniiio. Se vö da ne morejo poleg tega obstati male kovačnice, ktere počasi hirajo na strani velikili fužin. Za mariborski okraj ima tudi obeilstvo, knmuiiikaei ja, velik upliv iia to obrt,
Poprek znaSa delnina 1 gld, 44 kr,; — pod to ceno ae plačuje v okraji brežkem, ^"''"jegTaškem, konjiškem, laškem, lutmerSkem, onmižkem, radgonskem, rogačkem, selniškem, slov, biafriSkem, slov, graSkem in Soštanjskem; v ostalih okrajih pa se plac^iije nad to p.eno. Ako navedene številke primerimo, lahko tudi sklepamo n;i veliko moč in važne nasledke c r n 11-r I i z o v a n j a.
Med potrebe človeške tudi štejemo stanovanje, prebivališče. Sicer iie moremo razlagati, koliko je zidanih hiš na slov. Štajeru , in koliko lesenih: pa iz drugih prikazni lahko sodimo, ali so se v novejših časih stališča poboljsevala ali ne V To nam kažejo postavim razmere pridelovanja opeke za zid in streho.
To nam pa kaže sledeča tablica:

Okraj i	•I o < sa, 1 ® 0 1	Kur 1. 1863 « tfi ®	java —18GÖ - 1 g a « £
1. Brežca........	1	200	
2. Celje.........	41	H3Ü0	928
3. Gonijigrad.......	4	360	
4, Konjice........	7	479	—
5. Kozje........	—	—	—
G. LaSko........	2	93	.-lOO
7. Liitraerk.......	2	240	—
8. Marbeg........	10	680	—
9. Maribor........	23	3290	400
1Ü, Ormuiž........	2	301	—
11. Ptuj.........	13	940	—
12. Radgona (gornja) ....	2	248	—
13. Rogatec........	1	100	—
14- Selnica........	( —	—	—
15. Slovenska Bistrica ....	12	705	—
16. Slovenski Gradec ....	4	130	—
17. Št. Lenart.......	3	110	—
18. Š-Marje........	—	—	—
19. iSoatanj........	10	190	—
20. Vransko.......	4	174	2920
Vkup na Slov. >Stajer!i ,	141	10100	4748
	1 j Tisoči izdelanih j			1 Zato
	j «pek		\/ 11 TI	pride
olgvlio			> !vllu pu	opelc
delavcev			1 tisočih	
			1	na eno
	za zid 1	za, streho 1		rodbino
5	360	300	660	220
160	2050	1672	3722	620
8	Ö05	210	715	238
23	346	220 1	5Ö6	141
5	80	70	150	50
6	240	120 !	360	180
	520	240	760	253
97	i 2190	1584	3774	419
H i	i 193	200	3Ü2	131
34 ;	j 607	225	832	91
« 1	270	180	450	150
8	20	20	40	20
il	ÜU)	440	1350	340
H	210	55	265	88
8 1	170 i	25	195	50
20 i	' 420	190	610	305
16	435	279 1	714	3S7
483	9526	5990 j 1	15516	215
Iz teh slatintirnlh podatkov lahko alilepamo na lepoto in trpežljivost ljudskih prcbivališc. — Ako računiuio nii vsako rodbino petero ljudi, pride v celjskem okraji näjve6 opeke na vi^ako rodbino ^obiteij); zato bodo tudi brž ko ne onrli inicli najlc]išo hiše in stane, — Poprek pride le 21,5 opek na eno fumiiijoj ali pa ker ima skoraj vsaka tamilija po deželi svojo hišo, na eno jtrebivatišde; v celjskem okraji jia se opeke za zid in strehe trik at več jjorabi, kakor ]>fi drugod po slov. Staje ru.
Maribor, slov. Biatriea, Šoštanj, Vransko ima gotovo več h opeke Kidanih hiš, kakor ))a St. Lenart, Rogatec, Kozje. 1'es je, da se ne porabi vya opeka v tistem kraji, kjer se pridela, Nekteri okraji nimajo nobenih opečnie, pa vendar imajo z opeko krite hiäe. Kozje, Selnica in Šmarje dobivajo potrebno opeko od bližnjih okrajev, iz Brežic, Laškega, (.'elja itd.
Razun za zid in za strehe se tudi opeke delajo za drenaže, in sicer v Kaniži jiri Ptujem in Pletrovčih pri Celji. -
V ozki zvezi s pridelovanjeui ojjeke je tudi produkcija kamenja iit apnsi. Apno kmetovalci žgejo poleg poljedelstva; turli ni posebnih obrtnikov, ki bi se le s kamnolomenjem ali žganjem (kuhanjemj ajma pečali.
Nalomili pa so kamena 1. i860, največ v celjskem okra.ji, okoli Celja, v Pletrovčih
in pri Št. Juriju, vkup.....1170 kub."
Za njim stoji laški okraj s . . . . 400 „ Za tem pride mariborski okraj z . . . 200 ,,
selniški s .......150 „
marbežki s...... . ]20 „
radgonski, v Kozlavoih.....90 „
slov, bistriški je pridelal . , . . HO „ in brežki tudi toliko.....20 „
Apnenega kamna je dosti na slov. Stajeru; vendar apna tako po obrtniško ne žgejo (kuhajoj, da bi ae mo' rala daöa plačevati od njega. Po občinskih izkazih je sledeča tablica sestavljena.
Primerjati jo je treba s produkcijo kamenja; potrdile bodo se naravne resnice, da ae vef apna porabi onod, kod or se bolj pogosto zida 2 opeko.
	C	S	] Kiiriava		
	. ä C	1 g-			. Štarti-
U k r a j	s g i"3 J 1 S i	1 i- 1 > 11 >03 t	it >	2 S a'^ i 0 0 cn	njaki apna
1. BreŽoa . . .	1 , 41	2	9Ö	220	350
■2. Celje . . .	494	24	520	23780	7880
3. Gornjigrad	312	27	1012	1	1010
4. Konjice . .	36	3	00	—	400
5. Kozje , . .	18	5	68		
ti. Laško - . .	56	3	140	—	470
7. Lutraerk . .	20	1	69	—	96
8. Marbeg . .	65	4	135	—	460
9. Maribor . .	510	■ 7	340	—	690
10. Ormuž . . .	22!	4	40	_	08
n. Ptuj ....	H	2	30	—	
12. Kadgona . .	—	—	—	-	—
]3. Kogatec . .	130	10	1045	—	1270
14. Selnica . . .	23	2	44	_	70
15. Slov. Bistrica.	48	9	222	600	700
16. Slov. Gradec .	10	1	36	—	36
17. Št. Lenart. . 1	8	1	19	—	70
18. Šmarje . . .	—	—	—	—	—
19. Šoštanj . . .	2c;	2	70	—	105
20. Vransko . .	16	■—			
V brežkem okraji se je apno poaebno v Pisecah, in na Vidmu žgalo, v kozjanskem pa v Sent-Petru pri sv. gorab, v mariborskem jia posebno na Pohorji, kjer imajo dosti kurjave.
Od leta 1859. do 1865- se je na celem Št^ijarikeni število apnenic zmanjšalo za 8; vendar sc toliko apna še
zriiiruiii prideluje, kolikor g;i je ü'eba zu rlomaČM potrebo. — Apna,, ki)t rlel riieSaiiicc, šo pri na.s dutiro iie cenijo, ker sploli mešanega gnoja tki pridelujejo kmetje zü svoja polja.
Olja se je pridelalo toliko Jc v sledečih okrajih:
O k r a j		1 c ■S > H	c > o "33	1 o ei	c S c
		olje po pintih			
1.	Lutmerk . , . ,	2464	10	liO	195
2.	llarbeg .....	1230	380	460	100
	Marib(n'.....	8itö2	2810	1010	70
4.	Orrauž.....	1240	a	27	20
5.	Ptuj......	3104	34	33	20
(i.	Kadgona ....	1555	40	15 ■	15
7.	81ov. Gradec . , .	1250	85	135	80
8.	(Seiit-Lenart . . .	12<)0		22	10
Vspioii se jsreitialo ulja pri nas prideluje; v teli ime-novanili 8 krajih še nc zadostuje poirebi. Od ostalih okrajev [la nismo mogli natančnih jiodatkov zvedeti; vendar 8c se podriigod slabeje ))ridehije. Posebno malo ae zapravlja lancnega olja. V tem predmetu nas naši nemški sosedi jako nadvladajo. Hcjojo veii lanu, pa tudi več olja pridelujejo. Iz obilega iancnega pridelovanja pa vlečejo mnogoteri dobiček. Res je, da lan jako zemljo prime; pa zato bi se Ic pri nas moral bolj obilo obdelovati; vreden je posebne pozornosti vsakega kmetovalca.
Šc omenimo ncktere podatke o poleznu in pivu.
Polezen se pri nas pridno pridelava, posebno v celjskem, kozjanskem, emarskera, konjiškem, ptujskem, rogaškem in bistriškem okraji. Pridela se ga v 79 kotlih popi-ek vsako leto 16(J0 do ^KK» centov; 13 pomagačcv je vsako leto pomagalo polezen kuhati.
V lefili 186S, in 1865 sje je pornbiki jeCmena in hmelja. 7,-a piva;
Okruj
Vagani jE^iiiena v letu
ISea ; 1864
1. )3rež«a . .
a. Col.jE . ,
3.	Gorujigriifl
4.	Konjice
5.	Koisje . , fi,	JjüBko . . 7.	LutinGi k . H.	Mnrbeg
Mwribor
10.	OraiuiS . .
11,	Ptuj. . .
12,	Kndgtmu ff.
13.	Roguteu
1 t. Scluica .
16.	Slov. Kisti-ic« IC), S!üv. Grudec
17.	Šoiit-Lotiin't
18.	Šinurje . . 10. Šoštanj . , -20. Vransko .
176 (i044
540
H974 530
— , 800 7-jl 44
1865
Funti liiiiulja v let«
1MG.S
(5345 420 IH6S
7900 :i79 084

286 «44 372
466 405
L'80
503; 305
120' 4404|
aaooj 1000
— 1.
750| 210.
eao'
180 5-2-20
3S0 4160
isei
7(1 3522
18B6
192 4573

370
720 37
520a 418' 297 1144 820
240 1350
saa
VkLl[) Na (lüinSkeiii Stujerii
1706-2
1B071' 16656' 13'JH2
195-23-2 174555:219383' 17100] ■I
380 67ti ■350
253
460 1370
5420 1650
200
500 140
755
1-2507 162396
15160 204085
T;i pregled kiiže, dii sicer ludi prideloviiiijc pivji raste iia tilovenskem. Psi, ker ko pri nas bolj viu.'sJii kraji, se n;i NemSkem veliko več piva pridelava, kfikor na Slovenskem; l:^krnt več ječmena in l;3krat vec kmelja su porabili 1, 18ö5., kakor pa mi. — Se vč da tudi pivo na vse kraje zvunaj Avstrije predavajo, posebno graški pi-vai-ji. V oMiuiln okrajili slov, Štajera se vsplob ne prideluje noben« pivo-
Zadržek slabe pivue obrtiiije pri nas je üidi ta, ker je bmelj predrag in ker se v našili krajih sploh nc pride-Juje, kakor smo že zgoraj videli.
Ako ruzločimo i-nknrlelstvo od fužinarstva ali ffibrik, moremo reči, da je napredek na Štajarskem res imeniten proti marsikteri drugi kronovini avstrijskega cesiaratva. — Fužine, tvornice, ali tabrike potrebujejo velikih naravnih moči, ktere človek samo vodi in podpira, da nin služijo po njegovi volji v njegov luisek. Človek napeljuje vodo na svoje mline, žage itd., uprega sopar v blapon, da mu žene kolesa, ktere potem [iremikajo blago [to železnicah in [»o morji; ii])rcga sopar tudi v stroje ali maSinc, da nm vzdigajo sila težko železno kladvo, ktero tako stolče in /dveči železno kufo, kakcu- gobo.
Leta 18Ö0. je bilo na slov. Štajarskem soparnih strojev s 598 konjskimi močmi. Na nemškem Stajeru pa je bilo 8H soparnih strojev s 1671 konjsldmi močmi. — Iz tega se vidi, da je pri nas Slovencih v primei-i z našimi sosedi premalo tabrik. Oni jih imajo 4krat voč kakor mi.
Največ strojev ima celjski okraj, vkup los 371 konjskimi močmi. Jled temi pa se odlikujejo fužine na železo v Štorah z y soparnimi stroji in z 290 konjskimi moČmi.
—	Letu 1859. je bilo na celem Stajarskem komaj 68 soparnih strojev, ki so veljali 1124 konjskih moči; leta 1865. pa so se stroji in njih konjske nioČi jtomnožili na dvojno.
—	Iz Števila tvornic, soparnih strojev, vodnih napeljav itd. lahko sodimo, ali se obrtniško blago pri nas bolj po malem, ali po velikem, industrijalno, prideluje. Reči pa moramo, da Stajer ni zadnji v Avstriji, kar se fužinarstva ali indii-strijalnega pridelovanja tiče. — Naša vojvodina pride na peto mesto; le slezka, Češka, moravska in doljneavstrijska kronovina jo prekosi, kar se tiče soparnih naprav. Če i)a Se pomislimo, da ima Stajarsko, posebno pa slov. Štajer, veliko drugih moči, poseVmo vode, ki nadomestijo sopar, in ženejo, kakor on, različne naprave, se naša industrijalna delavnost še bolj povzdigne nad druge kronovine avstrijske.
Stroji so važni za pridelovanje železa, pa tudi za stcklinarstvo.
Imenitno steklotvorniee so Vohakove Cužine pri sv. Lovrencu v ptiščavi. Utemeljene so 1.1833. in delajo zmi-rom za naprej ter razpošiljajo svoje lepe izdelke po vseh kronovinah avstrijskih; pa tudi na Vlasko, Egipetin Azijo.
— Na Pohorji drez 3000 do 4(t00 čevljev visoko so tudi steklarnicp gg. (ifisteigprja, Volcauna in drugih. — V Li-bojali je steklotvfirtiicH na H jieci, in ima fJO dolavoev; v Hrastniku na 4 peci, v Trbovljah na 'J peči.
Tvornice na kamnine (Steingut) «o v Tirižah (g. Jaka .lanežič), kjer dela 15 delavcev; vrednost na leto izdelanega blaga je laOtMl gld.; - v ,1 )eiitschenthiilii pri Libejals s W delavei, ki pridelajo vrednosti za nO.OOO gld., in v Libojali (Sdn'itz) 8 delavei, Ici pridelajo vrednosti za 5000 gld.
Vsploh pa na nejHskcni Štajerii ni loliko steklotvornie, kakor na Mlovenskeni; na celem Stajeru se je pridelalo stekla ieta 186;-i. za ;:581.214 gold vrednosti, „ 1864. „ ;i83.930 „ , „
„ mr>. „ :m.nm „
Pridelovanje se toi-aj ssmirom širi. Pa v zadnjih letih je tudi ta obrtniški oddelek trpel. Posebno je omeniti, tla je v zadnjih letih vlaška država steklino kupovala po Franeozkern in po Belgiji, namewto od nas, Te države nami-eč laže in-idelujejo steklino, kor imajo več kapitala v rokafi, kalcor naši Slovenci; iilago tudi laže i/.važajo, ker njih vlade skrbijo za dobre mediuirodtie trgovske pogodbe. V nnvejem času je tudi naSa vlada spo/nala potrebo bližati rte soseškiin vlatlain v trgovskih zadevali, tako da smemo pričakovati spet l)oljšega vspeha občenja z južnimi državami.
Mir in sprava z našimi sosedi, jnir in sprava domaČimi narodi bo pospešila tudi pri natä mirno napredujoče rokodelstvo in tako pomagala celemu narodu dospeti do više stopinje blagostanja. Dobrega poljedelstva ne smemo upati brez razvitka rokodelstva, in dobrega rokodelstva ne smemo upati brez razvitka poljedelstva; država ima skrbeti za eno, ter nima zanemariti drugo.
Poljedelstvu in rokodelstvu služijo tiuli razstave ali izložbe. Tu dlovek naprave in napredek v različnih stvareh vidi, ter se ima lotiti tudi sam takega pridelovanja. Namen razstav je toraj hvale vreden. Pa le redko dose-
92	Obrtniäivo,
žpjo (a naiTiPn, in aiocr iz, ve.6, uzrokov, kf.erili tn ne grr naStevati.
Vsploh pa iraajo kmetijskii društva, poduki, kmetijski časniki, gospodarske čitalnice itd. tisto nalogo, pa jo bodo bolj zvesto rešile, kakor pn razstave, pri kterih večidel le sebičnost vlada. — Zato sc mi nepotrebno zdi, poeebe govoriti o ktnetijskili in rokodelskih razstavali.
XII. Društva.
ta oddelek spadajo le društva, ki imajo kakovo gospodarsko nalogo, kakor kmetijsko di-uStvo, zavarovalnice in hranilnice. Te bodenio tndi posebo pregledali. Druga' druBtva, ki imajo nalogo spodbujati duSevtio življenje, spadajo med oddelek „Dnševne razmere". — Najvažniše za nase poljedelstvo je
C. kr. kmetijsko društvo v (jradcii.
To društvo bode letos obvrševalo svojo petdesetletnico. Pri zadnji, 46. občni seji v Gradcu v jesen lanskega leta je tajnik društva obljubil, da bode knjižico spisal, v kteri bode öOletno delovanje di'nBtva popisal. — Kadar dobimo to knjižico v roke, boderao morebiti kaj veß zvedli o delovanji teg-a druätva; dosilimal posebno za nas ni veliko popisovati. Slovenci ae tega društva, Cegar jezika ne razumejo, niso precej udeleževali. — Leta 1853. so bili do-liodki drastva in sicer od I. noveinbra 1852 do 31. oktobra 1853 . . . 252agld. 12% kr. Btroski ])a v istem easn . . . S2V2 „ 47„
toraj deficit......(189 gld. iit kr.
srebra. — Hazpoailjalo je takrat 348(} iztisov liniotijskega tednika (LandwirtliRchaftliclies ^^"ocllenblattJ. — Pri seji 24. januarija 1.S60. se je kitzalo, da znaSajo društveni dohodki " . . . ' . . . ;j(;4!)gld. Hi ki'. stroSki pa . . . . . . ;}02f» „ 'A „
Dobiček toraj ....	filOgld. aC/Jo-.
Bilo je takrat r)472 članov.
Za to tekoče leto so preračtinjeni dohodki na . . . ... . ■ 17JÖ0 gld. stroški pa na ...■•■ 17524 „
Po takem bi dniStvn ostalo • ■ •	gid.
Od gospodarskega lista „Landbote" se tiska v nejri-Skem jeziku 3500 iztisov, ki stojijo na . . 38(?0 gld. in pa 300 iztisov v slovenskcDi jeziku, ki pji
stojijo na........1040 „
Časnik toraj tirja stroškov . . . . 49/SU „ Zato pa tudi vsa dežela plačuje na leto 3000gld. Slovenci 6e nimamo deseti del časnika, pa moramo vendar toliko za nj pripomagati kakor Nemci, ako ne vee.
Kmetijsko drugtvo je dobilo od poljedelskega inini-Bterstva že J 6000 gld. pripomoči (subvencije). Koliko se je od tega denarja obrnilo za Slovence, ne moremo zdaj tu razlagati. — Le to 5e naj se omeni, daje deželni zbor za obrSevanje r)01etnega obstanku tega društva obljubil 5000 gld. Po naSi misli, ktero bodetno v posebnem članku jjozneje razvili, nil Slovenci nimamo nikukoršnega uzroka se teg-a obrševanja udeleževati; najmanj pa imamo uzj'oka tisoče goldinarjev za tako brez-hasljivo svečanost plačevati. —
Zavarovalnica c. kr. privilegirana notranjska zoper požare.
Ker se je Slovencev precej udeležuje, naj postavimo tii-s^m nektere statistične podatke, od teta I8fi3., 18(14. in 18CÖ. iz kterih se vidi delovanje tega druStva.
Ime	1863	1864 j	1865
Število družab-		1	
nikov . , .	77.071	77.462	78.ia7
Zavarovani stani	lß7.631	168.868	171.192
Vrednost po za-	1		
varovanji . -	70,870.170 '' 1	'71,839.9o0	72,153.950
Vrednost po ce-	1 1		
nitvi ....	9ö,80.'i.37ö	96,954.07;)	106,093.953
Število nesreč po			
ognji ....	397	320	442
Štev. pogorelcev	585	423	617
Pogoreli ali po-			
škodovani stani	926	664	981
Ime	■ 1863 1	1864	18G5 1
Odškodovanje		S	
pogorelcem, .		269.065-4,	373.71
Drustv. stroški .	37.499-;.	35.368-,,	37,092-, 5
Aktiva,	1		
Tekoči dopri-	1		
neski ....	397.41	307.283-,5	421.250-,s
Zaostali dopri-	!		
neski , , . ,	15.721's.	38.133-, a	
Izposojeni denar	K^fiMO	209.000	117.600
Gotovina in dru-			
ga vrednost	22.700-4,	31.41	40.993--2
vkup . .	GO 1.385-,,	585.S34-,s	611.7Ö2-«,
Pasiva ;			•
Zaostalo odško-			
dovanje . , .	99.017-56	69.868-ae	70.G8Ö-,3
Drugi dolgovi .	1.314 v,	984-, J	1.459-,,,
Zalog ....	501.053-,,i	514.981-,,,	ö39.607-,„
vkup . .	60!.385-,,,	585.834-,s	(3 IL.752-,,,
Vidimo, da števil« deležnikov vsako leto rnste; zato je tudi mogoče bilo od 100 gld. zjivarovaniti vrednosti tirjati v tem letu le 40 kr., leta 1803. pa 42 kr. dasiraviio ni bilo toliko požarov. Leto 1864. je bilo precej srečno, najmanj požarov je bilo; doprineski so tudi bili najmanjši, namreč le 32 kraje, od 100 gld. Morebiti so ljudje pri kislem vitni tega leta bolj trezni bili? — V obče jo ta zavarovalnica precej draga; pa vendar posebnega dobička ne išče, kakor druga taka druStva.
Hranilnice.
Hranilnica marihorska. Njeno delovanje se vidi iü sledečih števil:
1863
Ime
1864
gld.
kr gld,
kl'
I860
£jia.
kr
ii) Dohodki:
IJloge......
Vrnjena, poaojitii . . ö'Vj obresti od p(Wt>jil , Obresti obligacije, es koiiiptne in liipotekariie nakaznici' .... Različni doiiodki Poprejšnja fj,-otoviiui
Vlinp .
339670 19240 14358
7270 395 114147
381267157 44181
~|i 22881
84 25Ö997 51! 21843
9" 22120
50! —
)34' 1028 75|ilö5(;49
284 77' 89;") 65 127734
49501097Ü490898 86:428877 10
h) 81 r o ä k i
5'7'|| posojila.....
Vrnjene nloge . . . . Obresti od nlog . , , . Društveni HtroSki , , . Za držiivne zaveznice Doiiodki h priliranila (Re-se]-veiondj . . . . . RaKlični stroški . . . . Uotovinu, liipotekarne in eskonitno luikuanier! . .
132302 201771
889 580
3535 278
^155649
86857 88,264273 79 1181 901 446 — 4350
36; 34
65
46t)9 1386
50i 67418 12 230448 18 1012 66 612
-tf _
78 5106 3l 1293
127734 581122986
Vkup . . 1495010 97i490898i86!!428877; 10
e.) Aktiva; i^poBojeni denar . . Dolžne obi-esti . . •
Zalogi......
Obligacije.....
Ootovine ob koiuMi let;i
Vknp .
I
297917 -
'55649 65
340592 130 74 4350 127734
99j386167 29 1025 141
435(1 58,122986
453566 65 472881 8^14669
Ime	1863		1864		1865	
	gld.	kr	gld.	kr.		kr
Pasiva: UJoižena posojila . : . | Kapitalisirane obresti . , ^ Naprej plaöane obresti od izposojenega denarja. . Drugi dolgovi . . , . DobiCek za prihranilo	430523 12881 5274 227 4669	26 69 82 10 78	446279 16255 4933 306 5106	66 78 8 90 44	488084 15823 3230 ____ 7531	76 34 53 30
Vkup . .	453566	65|	472881	86	514669	93
Hranilnica ftujska.			»			
Ime	1863		1864		1865	
	gld.	kr	gld.	kr	gld.	kr
a) Dohodki: 4"/« uloge...... Vrnjena posojila . , . 5®/o obresti od posojil Eazlični dohodki . . . Gotovina prejšnjega leta .	30318 1993 1563 354 5619	56 29 80 71 63	24647 352 1755 1008 1382	48 67 93 94 83	17841 832 2130 2275 3510	67 5 11 A 19
Vkup . -	39849	99	30947	95	26589	06
b) StroSki: Posojila...... Vrnjene uloge .... Obresti od ulog . . . Drugi stroški ' . . . . Gotovina ob koncu leta .	24439 12123 98 5 3182	84 33 70 21 92	7845 19889 265 37 3510	89 86 1 19	10138 10850 166 234 5199	72 85 29 20
Vkup . .	39849	99	30947	95	26589	06
SlOT. Štajer,
Ime	1863		1864		1865	
	gld.	kr	gld.	kr	gia.	kr
e) Aktiva:						
57o izpoaojila ....	34596	55	37443	88	44296	83
Dolžne obresti ....	76	31	126	63	198	86
Zalogi proti menjicam itd.	_	—	3215	-	4220	—
Gotovina o koncu leta .	3182	92	3182	92	5199	19
Vkup . .	3786Ö	78	34968	43	53914	88
d) Paaiva:						
Uloge .......	35203	86	40445	98	47184	32
Naprej plačane obresti .	278	10	320	46	2532	10
Plačila utemeljiteljev . .	1690	—	1690	-	1720	—
Srebrne zastave ....	181	60	210	55	617	55
Prihranilo ......	502	22	1301	44	1860	91
Vkup . .	37855	78	43968	43	53914	88
Ni nam mogoče, podatke vsake fitajarske hranilnice na tenko naznaniti, ker nam podatkov pomanjkuje. Pa učimo ae vl teh Številk nekterc zanimive prikazni. Poprej pa poglejmo nektere druge razmere.
Oeifela	Bilo je leta			
	1865		1 1867	
	o M	s premoženjem	o .|H 1 ^	s premoženjem
Na Štajarakem . . .	13	12624000	1Ö	16359568
„ Kranjskem . . .	1	4634000	1	4656443
„ KoroSkem , . .	1	2314000	1	2640275
V Cislajtaniji . . .	115	124279990	130	162012547
15 gld.
9 .
7	„
8 11
1
30
5 kr.
84 „ „
li6 „
23 „
21 „
6« „ 1/
/2 »
Primerjaje uloge s prebivalci nahajamo, da. pride, na vsakega prebivalca:
Na, Štajarskem . „ Kranjskem . ,, Koroškem V Čislaj taniji
„ mariborskem okraji 1865. 1. „ ptujskem	„ „
„ spodnji Avstriji (najveß) ,, Dalmaciji najruaiij . Ta tablica kaže, da Stajarska dežela ni najaadnj», temveß Be prekosi FrancoKko, kjer pride 4 gld. 54 kr., in Angležko, kjer pride 13 gld. 45 kr- na 1 prebivalca. — Mariborski okraj se lepo odlikuje od revnišega ptujskega. Zanimivo bi bilo videti, koliko ulog je bilo, to je, koliko ljudi se hranilnic udeležuje? Za ta račun pa nimamo dotičnili izvestij pred seboj. — V coli zapadni Avstriji znese vsaka vdoga poprek 255 gld. 69 kr., in med 31' prebivalci že ima eden v hranilnici nložen denar. — Na Štajarskem znašajo uloge poprek 214, gld. 24 kr. in med 14 prebivalci je že eden uložitelj.
Ako primerimo hranilnice zemljo, Štajarskem pride že na . . . ena hranilnica, na Ki-anjskem na
na Koroflkem na.....
v gornji Avstriji pa že na . Na Francozkeiui 1 hranilnica na .
„ Angležkem ......
„ Švaj carskem .....
Iz teh tablic sledi tudi ta resnica, da je nagouj hraniti si zaslužek za pozneje dni, veči tara, koder so* naprave za hranjevanje, to je, koder so hranrl'nice prace-j goste. Dajte, vrli rodoljubi, toraj priložnost revnim tSlovencem, hranjevati svoje zaslužke, to je, upeljavajte v še tako malih okrajih hranilnice, in videli bodete, da bode tudi narod postajal bolj varčen, kakor doaehmal. Truditi se je treba tako dolgo, da dosežemo ße ne angležke, pa saj švajcarske razmere, da se na vsakih 3 □ miljah hra-
1*
vidimo, da. iia 27 Qmilj, 181 188 13
1-4
nilnicti ustanovi; potem bi jih na celem Štajarskem biti moralo 9krat veß, kakor jih je pa zdaj.
Z veseljem opazujemo, kako ae premoženje (aktiva) hranilnic množi od leta do leta. Kako pa je to premoženje razdeljeno med deležnike, je tudi po raznih krajih različno. Nekteri strukovnjaki trdijo, da hranilnice ne smejo örez polovico, da cel6 črez tretjino ulog izposoditi proti temu, da se zavaruje na zemlje ter uknjiži v gruntnih knjigah; ko bi namreč se pripetila kakova denarna zadrega, bi bili prisiljeni nložitelji, tirjati nazaj svoj denar od hranilnice. Hranilnica pa ga ne bi mogla hitro iz zemljiič od kmetov dobiti. Zato pravijo, da se bi imela k veßemu polovica ulog na zemlje izposoditi, druga polovica pa bi ae le na kratek čas proti premakljivim zastavam izposojevala. Tako bi potem hranilnica zmirom v stanu bila spolniti svojo dolžnost. Po tem načelu ravnajo na Pruskem, kjer je od vseh hranilnic 52 milijonov tolarjev izposojenih na zemljišča, in 46 milijonov na premekljive zastave, srebmine, zlatine, raenjice, nakaznico itd.
Pa vendar se hranilnicam takih zadreg ni bati; mariborska hranilnica ima 3krat, ptujska 4krat, graSka pa 6krat toliko uknjiženega izposojila, kakor pa drugih posojil proti premakljivim zastavam. To ravnanje liranilnic je hvale vredno; ravno skoz to ne dosegajo samo prvega namena hranilnic, da p o sp e än j e j o varčevanje in nabiranje kapitalov, temuč tudi drugi namen, da priskočijo revnim kmetom, kteri nimajo druge zastave podati upniku, kakor tsvojo zemljo. — Dosehmal so liramlnice edini zavod, od kterega je kmetovalec dobival denarja, da ni padal oderuhom v roke. — Želeti je toraj, da se v vsakem okraji osnuje hranilnica; tu imajo Se rodoljubi lepo polje delovanja pred seboj.
Xl[|. Tržtvo.
Občila.
Mo«o:
„Jeder fürchtet sich ein anderer eo werden, und wer uns ansere Eigenart rauben will, der erscheint uns weit eher wie ein Gespenst des Sataas, denn wie ein guter Geist".
Riehl: Land n. Leute S. 66.
oglejmo svojo milo domovino, ozrimo se v Haloze, poglejmo samo mesto Ptuj tudi bolj na tenko, in marsikdo bo djal: „Zdaj je pač vse drugače, kakor je bilo pred nekterimi leti; vae se je spremenilo, kar imamo železnice tudi v naših krajih; druStva niso tako vesela, kakor so bila; življenje ni po taki ceni, kakor je bilo; ta presneta Železnica nam je pripeljala dragino v naSe slovenske kraje".
In zares velike spremembe se godijo v novem času pred našimi očmi. Mesta rastejo onod, koder so v lirat-kem času le vasi bile, in vasi postajajo onod, koder so v kratkem času se mesta cvetela. Dan današnji so železnice spreobrnile pravi stan občevanja, kakor so ga v prejšnjih časih preobračale velike reke, v61ike ceste. Zemlja je manjša postala, odkar skoz soparno moč človek v kratkih urah prehiti dolge ravnine in planjave, preseže velike gore in preskoči široke reke. Zadržki občevanja, ki so obstajali v daljavi in širini, so zginili, odkar je mogoče v tako kratkem času prepeljati se iz enega kraja v druzega. Brodarstvo, vdike ceste, železnice imajo vse enake posledice na človeški blagostan, tako, da je precej zanimivo še tako male prikazni Človeškega življenja opazovati, ter sklepati iz njih na skrite uzroke prihodnjih prikazni. — Takrat, kadar ljudstvo poznamo od vseh strani, kadar nam tudi dežela, v kteri smo rojeni, ni več ptuja, bodemo tudi o politiki ali državoslovji
lahko bolj tehtno mialili, kakor pa tisti možje, kteri le na površji gledajo spremembe vsakega fine, pa sc nc ozirajo globokeje v globo^ine ljudske, (filoveškej naravo.
Ta prerodivna moö novil: potov jc tudi «budila prostega kmeta, da preinifeljuje o jiostankn in tudi o koncu železnic. Pri tirolskih kmetih se. je vera razširila, da bodo železnice nekega dne naenkrat zginile, kakor ho naenkrat tudi nastale; na Badenskem v Nemčiji je col6 prazna vera razširjena, da vsakikrat nekdo izgine iz voza, kadar kol j hlapoii obstoji na postaji; hndiß si ga vzame, kakor bode k koncu tudi celo napravo k aebi v peklo zavlekel; v Alsaciji so cel6 leta 1851. proti želcznični prazni veri morali pridigo vati.
V teli praznih verah Je pa tudi izrečena važna resnica, da se prosti kmet boji takili reči, ktere žugajo ga pre-narediti, ktere mu h o tej o vzeti njegovo naravo, njegovo bitje, kakor izreku to tudi slavni Kiehl v gori omenjeni knjižici.
Če se spominjamo nekterih cest na našem slovenskem Štajeru, moramo se čuditi, kako je bilo mogoče take ceste delati; zdaj, ko vidimo železnice le na ravnem napeljane, ker le po ravnini hlapon zdatno diha, zdaj sc nam čudni zdijo Viäi tisti poti, kteri peljajo ravno onod, koder je skoraj naj visi hrib, da le peljajo do nektere hiSe, vasi, meatiea. Kdor je bil v Podčetrtku, je dolgo časa hodil za Sotlo, ki sc v6 da tudi ravnine išče; ali pred Podčetrtkom ima prekositi veliki breg, da se znoji, pred ko pride na greben. Pa zakaj so nek tod peljali cesto? Zato da bi si ptujec iz visokega brega lažje pregledal lepi kraj? — Nikar ne! Le zato, da potovalec ali kupec mora tam se obotavljati v trgu ter tam trošiti svoj denar, tam tudi si najeti vole ali konje, da se predprežejo, ako si hoče iz Bizelja in Šent-Petra vino peljati na Poličane, ali na Koroško,
Male cestc, ki vežejo trge in mestica, ter zavoljo lega včasi okroglo gredo, čroz brege, na okoli, i n d i v i d u a -lizujejo deželo, to je, one delajo posebni značaj dežele, ktero povzdigujejo v obrti in trgovini; za novimi cestami so koj hiSe in vasi postale. — Če pa dan danes delamo
velike železnice in airoke ceste, eentralizujemo deželo; to je, veča mesta postajajo Se veči, manjSa mesta pa zaßnejo hirati. Ta prikazen se vidi tudi na sloven-ekem Štajeru; lepe vasi so se redile od vinokupcev, kterim BO vino dalje prevažale; zdaj kupci svoje vino sicer po železnici hitreje in bolj cen6 prevažajo, pa vasi in mestica hirajo in si želijo nazaj pretekli čas. Ptuj, Ormuž, Brežca bodo gotovo resnico te prikazni potrdili. Naši savinski kmetje so poprej tudi na jutmo deželo zbarantali veliko več sirovega in izdelanega lesa; kar ,pa železnica prevaža blago, je tudi njim odklenknil bolj Si čas. Poleg tega pa raste Maribor od dneva do dneva, šopiri se Gradec, posebno pa Dunaj tako, kakor poprej ni bilo slišati; — to je centralizujoča moč velikih cest in železnic.
Ta centralizacija straši stare politikarje, straši tudi cele narode, ker jim žuga vzeti njihovo naravo, njihov značaj, kteri zbeži po železnici v druge kraje; ravno tako naglo pa tudi pridere ptuja Sega v naše kraje ter nam ponuja namesto dobrih starih navad, starih oblek, starih pravic, izduhtani plod nove kulture.
Možje bistrega uma so že naprej spoznali podirajočo in obnavljajoče moč novih občil, velikih cest in Železnic. Zato so se, varujoč stare šege, stare pravice, ob enem stare ljudi, ustavljali novim napravam v svojem konservativnem duhu. V novejem Času se je zato papež Gregor XVI. železnicam ustavljal ter ni dovolil upeljati jih v svoje dežele.
Nektere občine eo tudi precej daleč od sebe hotele imeti železnico, kakor post. brežka, in bo potem res obžalovale, zakaj je niso bliže pustile.
Kaj pa jc storiti, da se ognemo nasledkov železnic ? Treba je pred vsem po deželi razpeljavati in udelavati nove pote in stare poboljSati, da postanemo zreli za železnice. Ako tudi hlapon drdra črez naše ravnine, nam malo pomaga, če ne moremo zato ga rabiti, ker si ne moremo tje lahko zapeljati nase blago. Na deželne in občinske pote toraj ne smemo pozabiti, kadar državni poti peljajo črez naSe kraje. — Tu imajo občine, okrajni in deželni zastopniki velik upliv; treba pa je najpred previdnosti, potem pa krepkega delovanja. Ti naj delajo za
občino, za okrog, za deželo, kadar vlada dela skoz železnice bi rekel za celi svet. Lokalna domača trgovina pa ne sme poginiti polog svetne trgovine. Železnice ravno tako kvarijo domačo trgovino, kakor postavim fužinaratvo (fabrike) kvari domače obrtniStvo.
Na eni strani si obrtniki pomagajo skoz to, da se družijo v društva, asocijacije, ter z združenim kapitalom stopijo bogatinom fužinarom na stran.
Na drugi strani pa bi domaČi trgovini bilo pomagati Je skoz to, da vlada in vsa zastopništva bolj gledajo na deželne in občinske ceste. Pravißno bi tudi bilo, ko bi en del čistega dobička od žcleznio. tekel v deželno pe-neznicojzaizdelova nje novi h deželnih in občinski h cest. Pa akcionarji ne bodo lioteli nič slišati o tem. Ako pa smo tu razložili v obče nasledke velikih cest, nismo zato Že njih nasprotniki; le Želimo, da bi nam bolj v prid in haaen bile, kakor dosehmal. Da so železnice za nas jako važne, bodo kazale sledeča statistična Števila.
Železnice,
Najstareja in najvažniša je dunajska železnica, ki veže Dunaj s Trstom. Slov. Štajar veže od Spielfelda do Zidanega mosta v dolgosti od 15 milj.
Za njoj pride ogerska železnica. — Od Pragerakega do SrediSča je dolga 7 milj.
Za to sledi koroška železnitsa, ki pelje od Maribora do Drauberga. Dolga je 8 milj.
Zadnjič hrvaSka železnica med Zidanim mostom in Brežcami, dolga 6 milj.
Ceste.
Po cestni postavi za Štajarsko od dne 23. junija 1866 štev. 22 dež. zak. se ceste razdelujejo v take, ktere ima vlada zdržavat), to so državne ceste; za ktere pa imajo skrbeti okraji, so okrajne ceste; za občinske ceste imajo skrbeti občine.
Državni cesti ste na slov. Štajeru 2 veČi; prva pelje od Spielfelda črez Maribor, slov, Bistrico, Konjice, Celje,
Žavec in Vransko na Kranjsko; druga pa pelje iz Maribora za Dravo örez Marbeg na Koroško.
Državne ceiate so v precej dobrem stanu; stroSki zdržavanja vsake milje pa znašajo poprek tudi okoli 3560 gld.
Za druge ceste imajo okraji skrbeti, ne pa dežela. Nasproti temu pa je vendar deželni odbor nekterim okrajem dovolil podpore, ter je deželni zbor to dovoljenje in izplačilo tudi potrdil. Zanimivo pa je vedeti, kako in kteri okraji so bili od deželnega odbora obdarovani. Razločimo jih v nemške in slovenske okraje.
Leta 1862. je dobil podpore okraj: Vorau . . . 2000 gld. Slov. Bistrilki . 500 gld. Liezen . . . 600 „ Šmarski . . . 200 „ Murau . . . 1500 „ Vorau spet . . 3000 „
Vkup .	10100 gld,	700 gld.
Leta 1866. so pa dobili:
Birkfeld . . .	2000 gld. Šoštanj . . . 1200 gld.
Eibiswald . .	1500 „ Šmarje ... 700 „
D. Landsberg .	2000 „ Kozje . . . 1500 „
Mureck . . .	2000 „
N. Gradec . .	5600 „
Vkup . 13100 gld.	4400 gld.
V tem letu so nem&ki okraji dobili trikrat vež podpore, ko slovenski; leta 1862. pa cel6 Stirinajst-krat več, kakor mi Slovenci. — Tudi v drugih letih je razmera skoraj jednaka. Tako morajo naSi okraji neraz-raerno denarja davati za ceste na nemških krajih, kterih malokdaj ali nikdar ne rabijo. Nasproti temu pa niso v stanu sami svoje ceste si zboljšati ali nove napraviti.
Za občinske ceste ima skrbeti vsaka občina. Občinske ceste so jako važne; pisalo se je o njih potrebi dosti, posebno tudi v „Slov. gospodarju"; zato naj tu le omenimo, da slov. Štajer ima v tem obziru še veliko storiti, ako hoče. trgovino svojih pridelkov pospešiti.
Reke.
Popisane so i2;vrstno od g. Šumana v zemljepiBnem oddelku. Tam beremo, odkod pritekajo, kam iztekajo, kako globoke, široke so itd. Tu pa bodemo le na kratko pregledali, kaj pomenijo v gospodarskem obziru, ali nosijo kaj blaga na svojem hrbtu, ali gonijo kake mline b svojo močjo itd.
Mura za nas Slovence nima tolike važnosti, ko za gornje Štajerce, od koder vozijo sirovo železo, trda in mehka drva večidel v Gradec, deske in tesarski les pa tudi dalje mimo Radgone v južno - izhodne kra;je. Vendar jo tudi Slovenci na desnem bregu Mure rabijo.
Drava je za brodarstvo jako važna; poprek se izvozi po njej 700 gaj k železa, jekla, jabelk itd.; — okoli 1500 plavi, drv, desek , tesarskega lesa, 'kolja za vinograde, sodov, apna; mali del tega blaga ostane v Mariboru in Ptuji, veči del pa roma dalje na Ogersko in v Slavonijo, tje do Beligrada. Po Dravi je le navzdol po vodi mogoče voziti se.
Sava pa je že dosti velika in tako zravnana, da je mogoče doli in gori blago po njej prevažati. Navzdol imajo ladje po 1000 centov, navzgor proti vodi pa po 1600 do do 2500 centov. — Po Savi se posebno prevaža žito, vino, železo, apno, premog, lan, usnje, les, drva itd. — Na ladjah se tod vsako leto poprek 540.000 centov blaga prevaža. Razvun ladij pa še po Savi roma okoli IftOO plavi. Poprej je pa Sava za promet ali trgovino imela Se veöi pomen; zdaj kar železniea blago hitreje prevaža, je Sava tudi zgubila svojo važnost za kra,je, črez ktere suje svoje valove.
Savi na, ki je od Ljubna že plavna, nosi le plavi.
Važnost teh najpoglavitniših rek še bolj precenimo, pomisleč, da stotine mlinov in žag gonijo, ter skoz svojo moč pomagajo človeku žito mleti, les rezati itd.
Voda je pa tudi sama na sebi poljam, posebno travnikom sila koristna, ter jih dela rodovitniše. Skrb naših državnikov ima toraj biti, da se vodt|, onod napeljuje, ko-
der je je treba, ter da 8e onod spravlja v svojo stnigo, koder hoče stopiti črez svoje pobrežje ter poškodovati bližnje polje. ~ Tu mieliino posebno na ptujsko polje, in na Pcsnieo.
V narodno - gospodarskem obziru bi bilo sila važno ako bi se črez ptujsko polje voda napeljala. Ne le raate-rijalno, temiič tudi nravno bi se poljanci povzdignili na višo stopinjo blagora. Strukovnjaki so se toraj že po-praeevali, koliko bi neki bilo vode treba, da bi je dosti bilo za kojih 15.000 oralov zemlje in za 5 aH 6 mlinov, koliki bi bili stroški napeljavanja in ako bi se vsploh voda dala na polje napeljati V — Pa rekli so nekteri, da zemlja tako prepušča, da do 20 čevljev globoko ne prideš do take lege zemlje, ki bi vodo zdržavala; vsa voda bi po-greznila črez pesek ter se zgubila; tako ne bi sploh mogoče bilo vodo tje napeljati. — Cenili so tudi stroSke takega kanala na 400.000 gold., nekteri pa celo na 800.000 gold. To jih je pa ostrašilo in opustili so dalje posvetovanje. — Pa po pravici so nekteri povdarjali dobičke, ki bi sledili iz takega podvzetja. Ko bi se namreč iz 15.000 oralov zemlje le 5000 travnikov naredilo skoz ta vodotok, in ko bi vsak lastnik od 1 orala plačeval le 10 gold., bi že to dalo vsako leto 50.000 gld.
Tako posvetovanje strukovnjakov sc je priobčilo deželnemu zboru, ki pa ni črhnil beaedit^e o tem; mislijo da vodne postave bodo tako silnim potrebam same ob sebi zadostile.
Že v zemljepisnih razmerah beremo, da Pesnica ob deževji dobiva silno veliko vode, tako da nima kam ž njo in jo po travnikih razliva. Ti razlivi so na eni strani precej koristni; dobro gnojijo travnike z zemljo, ki jo prinašajo z goric v doline. Zato vidimo tako lepo travo rasti po pesniški dolini, da jej ni blizo para. — Ako pa se Pesnica razlije o neugodnem času, napravi veliko škode vsem bližnjim posestnikom; vsa dolina je skorokot jezero, ki se le polalikoma odteka v Dravo — To važno vprašanje o zravnavanji pesniške doline je tudi prišlo pred deželni zbor. Sklenil jc, kakor mu je deželni odbor svetoval, namreč, da se vsa dosedanja preiskavanja izročijo okrajom,
6rez ktere se vravnavanja potrebujoča Pesnica vije. Deželni odbor je namrefi sklepal, da je to čisto privatna reč, ki Be tiže le tistih posestnikov, ki pridobijo skoz vravnavanje Pesnice. Tako se je lahko znebil za slov. gorice važnega vpraSanja,
Prevažanje blaga.
Blago se vvaža v naSe kraje, ali se pa iz njih v tuje kraje izvaža. Za izvoženo blago pride denar v naio deželo; za vvoženo blago pa roma iz naše dežele v ptuje kraje. Zato je zanimivo vedeti, ali smo v stanu kaj podati tujcem na kup, da si pridobimo gotovega peneza. — Pri glavni čolni uradniji v Mariboru zapisujejo vvoženo in izvoženo blago. Poglejmo 2 leti, da laže razloček vidimo.
Ime	blaga	B 1 { vvoženo		l g 0 izvoženo	
		1860	1865	1860	1865
		čolni		funti	
I. Kolonialno blago, (kava,					
sladkor,	čaj itd.) . . .	590232	411103	27471	95871
II. Tobak	• • « 4 • •	—	50	—	_
III. Vrtni in	1 poljski pridelki				
(sad, sočivje, rž, moka itd.)		4463	2058	318734	98217
IV. živali	centi . . .	—	2942	—	25
	kosi ....	10	43	169	275
V. živinski pridelki (kože,					
ščetine, meso, sir, med) .		10364	5428	1251	521
VI. Masti in olje ...		26797J	118707	12291	54689
VII. Pijače	:				
Pivo in medica . . .		1104	__	—	16722
Žganje	.....	5593	2746	—	5855
Vina		770	695	541886	232408
Ocet	• t ... »	—	—	7700	630
VIII. Les tes. in drva, kub."		305	—	61065	—
Ime blaga	Blago			
	vvoženo		izvoženo	
	1860	1865	1860	1861
		čolni	f u n t i	
IX. Zdravila, barve in ke-				
mijski pridelki . . .	41531	13382	9437	85
X. Železo in jeklo . . .	10112	216	325050	—
XI. Volna in predivo . .	4164	245	—	91
XII, Štrenje.....	57	480	4!	_
Xni. Tkanine ....	49	640	1105	764
XIV. Papir.....	33	1388	6189	5
XV. Usnje......	31	201	231	15994
XVI. Lesena, steklena in				
kamenena blaga . . .	2744	3304	1494451	337665
XVII. Železnina ....	591	1380	1671	22
XVIII. Stroji (maSine), in-				
strumenti ......	1476	68295	14	5
XIX. Knjige in drugi lite-				
rarni pridelki ....	—	5054	24	687
XX. Cunje in drugi od-				
padki .......	—	40	174	35
Izhodna železnica.
(Pragersko-SrediSče.)
Tu vidimo, da trgovina (premet, promet) nekaj pada. Naložilo ae je:
Leta ljudi	živine	centov blaga
1863 29609	425	262119
1864 28569	611	239788
1866 25731	674	255173
Odložilo se jih je pa:		
1863 28652	2352	196126
1864 23687	499	172242
1865 23845	685	189110
Dohodki iz tega prevažanja so:
Leta 1863. . . . 124.252 gold.
„ 1864..... 126.716 „
„ 1865..... 128.900 „
Naložilo se je toraj poprek v teb
treii letih blaga......... 249.037 centov,
odložilo pa...........18Ö.827 „
izvožnja toraj prevaga za......63.211 centov.
Iz tega sledi za izhodno železnico to-le: Prvič, da, veß blaga tujcem prodajajo ti kraji, kakor ga pa od njih kupujejo. To se vsakemu zdi naravno, aku pomislimo, da se ravno v teli krajih posebno veliko vina nalaga za ptuje kraje. Drugič pa tudi sledi iz teh številk, da oh izhodni železnici prebivajoči Slovenci izvažajo težko, neudelano robo. Vožnina pa za 100 gold, domačega vina pride draža, ko za 100 gold, šampanjevca. Zavoljo tega BO vinogradniki na zgubi, ako le gledajo veliko, dasiravno slabega vina pridelati. Tako vino se iz več uzrokov izvažati ne more, kakor smo pri vinoreji obširnige videli.
HrvaŠka železnica.
(Zidaiiimost-Brežce.) Naloga je bila:
Leta 'j'^di živine	centov blaga
1863	25.263 2.661	371.242
1864	21.259 3.030	492.491
1865	21.964 4.224	449.583 Odložilo se je pa:
1863	22.318	108	104.171
1864	19.189	55	98.558
1865	20.165	66	149.058 Dohodki te železnice	so bili:
Leta 1863..... 140.271 gold.
„ 1864..... 144.908 „
„ 1865..... 126.109 „
Čuditi se moramo videti, da se jo v teli krajili toliko živine po železnicah odpeljalo v ptuje kraje. Ko bi živinoreja tod cvela, ne bi nič rekli; pa živinoreja ni v tem
stanu, kakor bi imela biti; travniki ne, celö kmetovanje ne; zato je zguba za narodno gospodarstvo, ako ae toliko živine odpelje v p tuje kraje. — Ravno tako kaže tudi izvoženo blago, ktero vvoženo okoli trikrat prevaga, da južno izhodni Štajarci le debelo, neudelano blago izvažajo ter visoko vožnino plačujejo, namesto da bi blago doma udelali ter ga še le potem izvozili, ako ga ne bi sami porabili.
Koroška železnica.
(Maribor-Vozenica.)
Leta 1865. je bila . naloga , .	odloga
ljudi .... 14.339 . .	16.260
blaga . . . , 457.618 cnt. .	199.908 cnt.
živine .... 66 glav.	98 glav.
Sejmi:
Za trgovino v manjših okrajih so sejmi sila važni; treba je toraj pogledati, kako se naši sejmi obnašajo.
Bilo je na sejmih toliko-le živine:
	.. PH T^ «i			S ac ^ o 1—1 fO	
Okraj		o	Okraj		lO CD CO
	lO «D 00 00	^ S.		CO <£> 00 00	B
	^ .s				pS
1. Brežca .	3300	3500	11. Ptuj. . .	3000	5690
2. Celje . .	8000	15150	12, Radgona .	420	500
3. Gomjigi-ad	3000	2200	13. Rogatec .	2400	2520
4. Konjice .	3350	4280	14. Selnica .	3000	4500
5, Kozje • .	3600	6440	15. SI. Bistrica	5300	3610
6. Laško. .	1600	4490	16. SI. Gradec	4200	3050
7. Lutmerk .	?	250	17. St. Lenart	4000	1300
8. Marbeg .	1600	1730	18. Šmarje .	3800	3750
9. Maribor .	4450	5620	19. ŠoStanj .	3500	2300
10. Ormuž .	?	420	20. Vransko .	?	1170
Večidel a o nali živinski sejmi dobro obiskovani; živina se najbolj na Nem&ko prodaja.
H koncu Se naj omenimo:
Leta 1863. je tila v celi Avstriji
vrednost vvožene živali..........14,551.200 gold.
vrednost vvoženib živalskih pridelkov pa	9,606.800 ,,
vkup . 24,158.000 gold.
Vrednost izvožene živali in živalskih pridelkov pa je dosegla le . . . 14,624.800 „
razloček ! 9,033.200 gold.
Toraj je poldeseti milijon goldinarjev romalo v ptuje kraje za živino in živinske pridelke I Pa se hvalijo, daje Avstrija „Agrikulturstaat"!
XIV. Konsumcija.
bakov pomen ima konsumcija, slišali smo žo v uvodu; vsak potrošen pridelek bi moral posredoma ali neposredoma uzrok biti, da so neka druga stvar pridela namesto potrošene. — Pa ne le zvunanje stvari se imajo obnoviti in množiti skoz konsumcijo, temuč človek sam se mora obnavljati, krepiti se za delo in. uživati z veseljem svoje pridelke. Zavoljo tega bode človek zmirom skrbel, dii bode napredovaje v gospodarstvu tudi napredoval v veljavnosti in vrednosti svojega živeža; pri bolj Sem živežu, v lepši hiši, v lepši obleki bo rajši delal, in tudi veö pridelal, pa bo tudi bolj Človeško živel, bo pa tudi bolj Ijvibil svojo milo domovino, ktera mu toliko prilik ponuja, da si zboljša svoj stan, ako le hoöo delati.
Pri produkciji pa smo tudi slišali, da se nekteri pridelki vsploh domä porabijo, o teh toraj tukaj več ne govorimo.
Kruh je najvažniSa jed pri Slovencih; ker se moka ne prodaja, lahko računimo, da ao je vse mleto žito doma potrošilo ali konsumiralo.
Leta 1865. pa se je mlelo:
0 k r aj	V a g a n 0 v				
		oi 0 1 >to CM	<13 O ^		<D a
1. Brežca . . .	980	1690	1680	490	2300
2. Celje . . ,	2880	15380	8550	3280	7520
3. Gomjigrad	1700	3900	2800	1900	1900
4. Konjice . .	4780	8810	6920	2310	5970
Ö. Kozje . . .	367	na'2	1830	715	1640
6. Laško . . .	1090	8670	2280	5800	4130
7. Lutmerk . .	1342	2659	960	1730	4580
8. Marbeg . ,	6840	4560	Ö400	4300	2100
Slov. ätiqer.
Okraj	V a g a n 0 v				
	■'g	1 >ai	a) « S fe ^	aj •ET	'Ö3 OJ a
9. Maribor . .	20000	37060	16220	7530	6300
10. Orrauž . . .	1490	2250	2160	1800	4150
11. Ptuj ....	1680	1960	3100	2640	6000
12. Radgona . ,	170	740	520	590	2300
13. Rogatec . .	280	V)70	2410	900	840
14. Selnica . . .	530	2270	3900	950	2100
15. Slov. Bistrica.	1800	4040	3100	1430	4000
16. Slov. Gradec.	5980	2320	81^20	2430	1880
17. Št. Lenart. .	1860	2400	2990	716	2860
18. Šmarje . . .	77	824	880	130	800
19. Šoštanj . . .	2280	3290	2300	2000	2440
20. Vransko . .	2000	3500	3870	1450	2390
Priobčeni podatki iz Imarskega okraja niso zanesljivi; ni verjetno, da Iii se bilo vsega žita le toliko zamlelo, kakor akoraj postavim v Lutmerku same pšenice, dasiravno j C okraj šmarski veči kakor pa iutmcrški. — Tudi ima Smarski okraj veC mlinov (40), kakor pa lutmerSki (30j. — Vsploh pa se vidi iz te tablice, od česa ljudje v po-jedinih krajih živijo. V Rogatcu postavim najbolj prevaga korviza, v Brežcah pa zmes; Bistričani zameljejo same pšenice več, ko kakovega bodi drugega zrnja, ravno tako tudi Mariborčani; tu pa že mestni prebivalci delajo upliv na veöo konsumcijo pSenicc. — Ptuj pa zamelje zmesi trikrat več ko pšenice, in dvakrat več ko koruze. V revnejših krajih le bolj zmes vlada.
Cena žita je bila sledeča:
Žito	v Mariboru							v	Ptuj		u		v Celji					
	1863		1804		1865		1863		1864		1865		1863		1864		1865	
	gl-	kr.gl.		ki-	gl-	kr;		kr	ei-	kr	gl.	kr	gl.	kr	gl.	kr	gl.	ki-
PSenica	4	20	4	8	3	4.1	4	_	3	82	3	33	4	89	4	51	3	82
liž . .	2	96	2	88	2	66; 2		80	2		2	50	3	10	2	93	2	79
Ječmen	2	70	2	75	2	64	2	!r)5	2	36	2	33	2	86		80	2	37
Oves .		12	1	!)2	1	o4	I	90	1	75	1	40	2	15	2	—	1	67
Koruza	2	80	3	12	2	08	2	86	2	9(i	2	41	3	15	2	i)4	2	71
Pro.so .	2		3	4	2	61	2	80	—	-	2	50	—	—	—	—	—	—
Ajdna .	2	33	2	68	2	32	2	20	2	50	2	5l	2	83	2	74	2	64
Vidimo, da je žito v Celji najdraže, v Ptuji pa iiaj-boljSi kup; Maribor ima srednjo ceno; dalje vidimo, da je ecna v teh treh letili zmirora padalu; v Celji je pSeničina cena od letu 1863. do 1865. padla za 1 gld. 7 kr., v Mariboru za 78 kr., in v Ptuju za 67 kr. pri vaganu. — Boljša leta in boljša občila so uzi'ok tej veseli prikazni.
Koliko se je govcjskega mesa povžilo, sledi iz tablice, ki kaže, koliko se je glav na Slovenskem pobilo. — Leta I860, je bilo pobitih:
Okraj	1 P	S u	<D ^	i> o d
	>			
1. Brežca........	280	245	187	6
2. Celje........	922	787	1769	21
3. Oornjigi-ad......	118	160	840	8
4. Konjice........	406	176	818	20
5. Kozje........	174	185	276.	—
6. Laako........	610	102	710	—
7. Ijutuierk.......	44	217	245	5
	175	243	276	13
	2188	587	2342	4
10. Ormuž........	81	286	273	—
11. Ptuj.........	5S)I	363	1665	23
Okraj	> o -o >	Š M		t> o -M
12. Radgona gornja .....	25	61	89	5
13. Kogatec.......	270	311	482	1
14. Selnica........	98	108	183	—
15. Slov. Bistrica .....	4.08	310	790	-
IG. Slov. Gradec......	1(52	113	430	—
17. Št. Lenart.......	54	34Ü	465	10
18, Siuarje........	101	237	159	3
19. Šoštanj........	61	210	230	2
20. Vransko .......	88	82	125	—
Lepili reči nas uči ta pregled. V bolj omikaiiili, bogatejših krajih, v kterih ao tudi občila in dru5tva bolj razvita, ljudje tudi boljše živijo; več mesa povžijejo, kakor pa ljudje v revniših okrajih, koder živinoreja hira zavoljo napačnega gospodarstva. Vsaki bralec lalilco vidi razloček postavim med Ormužem in LaSkim; dasiravno je omužki ola-aj bolj gosto naseljen, ko laski, se je izmed veče živine vendar dvakrat več poklalo v laškem okraji, kakor pa v ormužkom.
Izmed volov, krav in bikov pride ena glava v rad gonskera okraji n£M37 prebivalcev, v mariborskem pa že iia IG prebivalcev; iz tega sledi, da se v iuaribor«keni okraji Škrat veČ mesa konaumira, kakor v radgonskem.
—	Vidimo dalje, da se v revniših okrajih več krav in bikov pobije, kakor pa volov, v bogatejših pa več volov ko krav. — Tako se v Smarskein 2krat, v Sent-lenarskeni okraji celo 6krat več krav zakolje, kakor pa volov; nasproti temu pa se v mariborskem okraji blizo 4krat več volov povžije, kakor pa krav. ~ Tako se lahko tudi drugi okraji primerjajo drugi z drugim.
Svinjine in jagnjetine (^koStrunine, bravine) se je precej povžilo, kai- sledi iz teh-le statističnih podatkov,
—	Zaklalo se je leta 1865.:
Spisal dr. Ivan GrSak.
117
Okraj	Svinj	Jagnjet in koštrunov
1. B rež ca........	2130	218
2. Celje.........	5710	67(J
	1620	480
4, Konjiee........	;i5f)0	1290
Kozje....... .	1180	104
H. LaSko ........	2460	480
7. Lutnierk.......	2510	—
8. Marbeg........	142Jj	550
9. Maribor........	8Ö90	608
10. Ormuž........	2420	—
11- Ptuj.........	5920	87
12. Radgona (gornja) ....	1690	100
13. Rogatec........	2290	114
14. Selnica........	2330	490
15. Slovenska Bistrica ....	3330	1(55
1Ü. Slovenski Gradec ....	1840	446
17. Št. Lenart.......	3880	27
18. g-Marje........	1590	75
19. Šoštanj........	1490	230
20. Vransko.......	850	290
PrejSnja prikazen se tu ponavlja. Če štejemo 5 duš na eno dnižino ali fainilijo (obitelj), pride v mariborskem okraji skoraj na vsako dnižiuo 1 svinja; v kozjanskem oki-aji pa ima še le vsaka tretja družina kakov svinjski iurež. —
Konsumcija tistih stvari, ki se morajo iz daijiiili krajev vvažati v nase kraje, kakor kava, čaj, deloma tudi sladkor, ni velika; težko ee pride na vsakega preLivalca poprek 1 funt kave; po večih mestih kakor v Mariboru, Celji, lahko računimo 7 do 9 funtov kave na vsakega prebivalca; sladkora povžije vsaki okoli /j-ali Ükrat toliko, kakor kave.
Tako daje, kakor ßo spregledi kazali, konsumcija narodnemu gospodarju pripomoček, da presodi stan blngora
narodnega; saj se pripravlja vsaka reč, da se posredonia ali nepoarcdoina uniči, ali po naše, konaumira. Nektere stvari narava eaina uniči, kakor stanje, lirame itd. skoz dež, vetrove, ogenj itd. Zato mora človek skrbeti, da se ta kapital spet po drugi poti povrne, da se namesto stare, poškodovane hiše počasi spet nova postavi. Pa ta naravna konsumcija človeka nič ne razveseljnjc, gledale na osebno konsumeijo. Ta osebna konsumcija je materi j al na, ki ima Kdržavati zdravje in njoč raaega telesa; in pa d ii-Sevna, ki ima ljuditi in zdrižavati zdravje in moč naäega duha. Olovek ne živi le od kruli a. Da se bistri nin naših otrok, jili pošiljamo v šole ter plačujemo, troäinjo za nje; da sc naš duh ogleda po svetu, prebiramo knjige in ai držimo časnike; da sc navžijemo tega kar jo lepo, obiskujemo gledišča itd. — Duševna konsujucija nas po-vzdiga nad vsakdanje življenje ter nam za trenutek dopušča gledati v prihodnost, — v večnost.
V Gradcu 1. avgusta 1870.
Zgodovina.
XV. Viianja zgodovina.
(Spisal Davorin Trelenjak.)



. . -	J
>
r=i7

• J	■ '	■ _ ,

J»
It.	—t, .	-	/ »	^
,	•• • •• »:••>: i .	'. '.Air,}. /





NBRODNf=l IN UNIUER2ITETm KHJI2NICfl
00000375bLJ0

> , ) 1' >t» « '
e
I