121 Novičar iz Krajnskiga. Iz Notranjiga. Na svojim popotvanju nabrane drobtinice sim se namenil Novicam naznaniti. Kako mnogotere reči so novi časi spremenili! Tu in tam bo bili 122 do zdaj malo znani kraji, ker potnika ni lahko kaka c^sta niemo peljala; železnica, ktera se po vse drugih vodilih dela, kakor nekdanje vožnje ceste, jih bo zdaj razglasila; in dru^i, dozdaj večkrat imenovani kraji, pojdejo zdaj v pozabljenje. Med takimi kraji, ktere bo se le novi čas v ime prinesel, je Borovnica, unstran Verhnike, v kotu na konca dolzig-a Ljubljanskima mahii^ Ondi se za železnico pripravlja most, ki g^ do zdaj ena-cii^a nobena železnica se ne kaže, čez ^00 sežnjev bo dol^, in 19 ali celo po zadnji besedi 31 sežnjev bo visok. Veliko dela daje pripravljanje za podlogo, ker je v večidel mehki svet kolov obilno zabiti in po verhu rož djati potreba, preden se bo kamnje pokladati začelo. Zidanje bo prav za prav dva mosta obsegalo, eni-^a verh druziga; kamnje se zato že na več krajih seka, pa v vse drugačni velikosti kakor za druge zidanja. Ko bo ta most izdelan, bo Borovnica tako zaperta, kakor de bi bila od sveta odločena; pa od zg;or doli jo bodo potniki kakor ptica memo lete g^Iedali. Malo naprej od tega veliciga mosta se pripravlja se za druziga, kteri ne bo veliko nižji cd uniga, vonder precej kraji. Delavcov je do zdaj na vsi cesti od Žalostne gore do Verhnike kakih 3000; še jih bo pa moglo biti, ako se bo delo kmalo dokončati hotlo. — Ko tamkej deržava svoje moči v takih delih skazuje, se ne da-Iječ preč ena soseska serčno ponaša s zidanjem nove cerkve, namreč Verhnika. Lep zid, kakor vlit ali izrezan v zali bizantinski šegi je že skorej na obeh straneh do verha, in konec rožnika ali zaeetik serpana bo že streho verh krasniga poslopja viditi zamogeL Veliko si prizadenejo pri tem zidanji razun g. dehanta A. Pečarja verli Verhniski možje, gospodje: Obreza, Javo mik, Lenarčič, pa sploh tudi cela soseska. Le čudno se mi je zdelo, de pri takim delu sim bil pa še v več krajih drugje prašan: ali na Verhniki kaj delajo? Kaka prašna marnja je dostikrat v hipu po deželi raznesena; ko je pa kaj vredniga, in še celo delo, ki ga toliko potnikov iz ceste viditi mora, takrat so pa jeziki molčeči in peresa v kotih. — Druga reč pa, ki tudi k novim časam gre, ki pa je drugačne podobe in meje na potovanji tudi nekako ganila, je oprostenje kmetijskih zemljiš. Čudne razločke je za to stran v mislih zadetiga ljudstva najti. V enih krajih se še vedno govorjenje sliši: Vse je preč, nič odplačila! Drugje se pa najdejo zopet možje, kteri pravico spoznajo; in de jih ni malo tacih, pokaže obilno naznanilo plačil obljublenih. V enim kraji vonder sim pa še posebno spoštovanje in Ijubezin do poprejšne grajšine našel, namreč v Teržiču, kjer skorej misli nisim zasledil, de je podložnost do grajšine nehala. Ondi je pred kratkim došel baron Dietrih, posestnik ondašne grajšine; s slovesnim nagovoram in z razsvetljenjem terga celiga so ga sprejeli. (De je bil pesniški nagovor nemški, menim de se nihče ne bo čudil, proti nemškimu gospodu; naj bi jim predmarcov čas ne bil vzel slavniga Radeckiga, bi bili znali pa tudi slovenski nagovor imeti}. Čudi i sim se, de še tako spoznajo zavezo s svojim poprejšnim gospodam; pa skorej po-kregan sim bil z besedo: de je baron Dietrih velik dobrotnik terga in cerkve. P( dlipski. Iz Ljubljane. Slavneznani gosp. Ivan Kukulje vi č Sakcinski, predsednik družtva za jugoslaven-sko povestnico in starine v Zagrebu, se je na svojim arheologiškim potovanju v Benetke zaderžal skoraj celi teden v Ljubljani, kjer je od jutra do večera neutrud-Ijivo sledil po bolj slovečih imenih in delih domačih umetnikov, zlasti malarjev in podobarjev nekdanjih starih in sedanjih časov. Vse Ljubljanske cerkve je pridno obhodil in si v njih najdene imenitniši dela slovanskih umetnikov zapisal; z našim izverstnim malarjemg. Langusam se je sosebno sprijaznil, kteri- ga dela so mu močno dopadle; zapisal si je znaminiti življenjopis g. Langusa in mnozih druzih domačih umetnikov, od kterih mu je g. Langus povedati vedil. Obiskal je tudi dobro znaniga podoborja Tomca v Št. Vidu, nad kteriga bistro glavo v umenitnjiskih rečeh in bogato zaklado imenitnih in dragih podobarskih delov se ni dosti prečuditi mogel. Izdelki g. Blaznikove kamnotiskarnice so mu močno dopali. V mnzeumu^ bukvarnici licealski, pri družbi zgodovinski Kraj n s ki je za zgodovino jugoslavensko mnogo zna-minitiga najdel; na posebno imenitne stare rokopise pa je zadel v bukvarnici duhovšnice Ljubljanske. Kar je nabral, bo rešil pozabljivosti, in bo dal v bukvah ^^Arkiv za povestnicu j ugoslaven sku" na dan; pervikrat bomo ondi brali živijo "J opise in pregled umetnih del tudi naših domačih umetnikov, nekdanjih in sedanjih. Slava in hvala mu! Sicer je bil vesel, toliko bogatih zakladov za mnogoverstne vedno:sti v Ljubljani najti, od ktere je rekel, da mu bo vedno v dragim spominu ostala^ — Domorodcam zamoremo veselo novico naznaniti, da je na prošnjo slovenskiga družtva naš za podučenje ljudstva na vse strani neutrudljivi gosp. fajmošter P. Hi-cinger izdelal v slovenskim jeziku ob ras cele zemlje v dveh polkroglah, kterimu je pridjana sosta-vaplanetov, tek zemljekrog soncaintek lune krog zemlje; že se znajde ta za ljudske šole in omiko ljudstva sploh silno potrebni in v slovenskim jezika pervi ,jZemljovid^^ v kamnotiskarnici g. Blaznika^ iz ktere se zamore lepo delo pričakovati. — Veselilo nas je slišati, da pride slavnoznaui slovenski pisatelj g. Luka Je ran v Ljubljano k Št. Petru za kaplana. — O pondeljik proti večeru sta prišla pre-svitla cesarica Mar i a Ana in svitli nadvojvoda Janez po železnici v Ljubljano, kjer sta bila slovesno sprejeta; gosp. nadvojvoda Janez jo je še tiati večer v Terst odrinil, cesarica pa je prenočila pri Maliču in se je včeraj na pot v Terst podala. Iz Mengša. Kmetijska podružnica Kamniška bo imela )S4. dan t. m. ob devetih dopoldne svoj zbor v kancelii Kamniškiga kantonskiga poglavarja, ki je prijazno izbo zboru za ta dan pripustil. Nadjati se je, de se bojo zbrali vsi udje te podružnice v posvetovanje marsikterih potrebnih reči. — 29. maja je nam naš zdravnik kirurg. Andrej Peklenk za jetiko u-merl. (Kakor se sliši, manjka že sedaj 6 zdravnikov (kirurgov) po deželi. Kaj bo! Kaj bo!) Iz Iga ¦'•^¦3 se slišijo žalostne reči silniga pogoriša» V vsim skupej je 36 hiš in 86 drugih poslopij pogorelo, in čeravno je 16 gospodarjev zavarovanih bilo večidel za kaj raaliga, jih je vunder veliko na beraški palici. ^Novice"*, ki pridejo delječ po deželah, poter-kajo na vrata usmiljenih bratov, ter jih prosijo: „poma-gajte revežem!" Rade bojo tudi ^jlVovice Ižanskim pogorelcam namenjene milošine prejele in jih jim odrajtale. ^Dvakrat pa pomaga, ki hitro poraaga."^ *) Ravno, ko »Novice« v natis grejo, prejmemo iz Iga na-tanjčni popis grozne nesreče, ki je na 1iQ,9o^ gold. cenjena, s pristavkam, da le tisti so pravi vsmiljenja vredni pogorclci, ki pridejo s pisano priebo s farnim pecatam milodarov prosit, ne pa drugi beračuni^ ki se lažnivo pogorelce imenujejo in po deželi klatijo, — Drugo pot bomo natisnili obširniši popis. Vred. iti