Izhaja dvakrat na mesec lo sicer prvi Četrtek po t- In li. v mesecu. Cena mu |s I K 60 y na leto. (za Nemtljo 2 K 8 v, za Ameriko In druge tuje države 2 K (Ov). - Spiti In dopisi se pošiljajo: Ured-alitva .Domoljuba*, Ljubljana, Strne-Bilke ulice II. 2, nsrotnina, reklamacije In. |au rs ti p«: Upravntitvu .Domoljuba* Ljubljen«, Kopitarjeve ulice H. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1
Inserati se sprejemsjo po sledečih cenah- Cnostopns petltvrsta (lestins.Domo-ljubove* Urine, 34 mm) slane sa enk/H 30 v te se tiska dvskrsl 20 v. tt se tiska trikrat 24 v. Prt večkratnem objavljenju tnal en popusL — Reklamne notlcc navadna
Čekovni promet pollno • hranilniCneft urada ti. 824.707. ww»«wwwMtw«
tteu. 8.
u Ljubljani, dnč ZO. aprila 1905.
Leto xvm.
Iztfojouci.
Slovencev nas je malo. Mnogo )stnejše je pa še, da nas je raz-rno vedno manj. Na.Koroškem se število vidno manjša; na Sta-kkem gre nemška meja vedno bolj fti jugu. Na Primorskem nam Trst, rica in druga mesta leto za letom tajijo veliko število naših ljudi, seljenci postanejo v drugem ali v tretjem rodu Lahi. Kar se jih [izseli drugam, se pa še prej iz-ie. Drugim tlačanimo. Kaj bo iz I?
Edina dežela, kjer bi lahko Sloji imeli oblast in bi tudi drugim ratom mogli pomagati, je Kranjska, taj je pa Bog pomagaj. Peščica [itne gospode, ki se je za škrice nekaj prismojenih štacunarjev, slovenske moči. Kakor stekel cedi iz umazanih ust strupene klafarskega zabavljanja proti in cerkvi. Boga je zavrgla — ?a očitno odstavljajo po shodih »sopisih. Namesto v Boga Stvar-verujejo v merkvice, češ da so Izlegli iz njih. Namestu v cerkev |jo svoje ljudi z besedo in zgle-v nesramne hiše. Ni čuda, da M izbrali Judeža Iškariota za pa-
Med sto Slovenci je na Kranjskem po štetju pet Nemcev. In še med temi jih je mnogo nemškutarjev. Voditelj Nemcev na Kranjskem je sin slovenskega kajžarja iz gorjanskefare, ki se piše za Šveglja. Če je voditelj tak, ki je zavrgel svojo domovino, in se sramuje jezika svoje matere, kakšni so šele njegovi pristaši. Vendar pa Svegelj še ni najhujši. On vsaj pove, da je izdal svoj narod; odkrito stoji med Nemci. Stokrat grji so tisti ljudje, ki z besedo še govore, da so Slovenci, v dejanju pa služijo za lovske pse Šveglju in njegovi gardi. Liberalci jim pravimo. V kranjskem deželnem zboru šo zvezani z Nemci in nemškutarjisproti zastopnikom slovenskega ljudstva. Judeži pa ne ostajajo na enem mestu; vedno dalje gredo. Tako je tudi pri nas. V pondeljek so volili kranjski veleposestniki dva poslanca, ker sta jim Langer in dr. Šafer umrla. Ko bi bili Slovenci s katoliškimi nemškimi veleposestniki skupaj potegnili, bi bili mogli zmagati. Dr. Šusteršič je ponudil liberalcem roko za skupen nastop; toda liberalci so jo odbili. Iz njihovega odgovora v Narodu se razvidi, kaj mislijo. Zveze s katoliško narodno stranko nečejo, pač pa čakajo, kdaj jih bodo liberalni nemški grajščaki hoteli sprejeti, da jim bodo pomagali
tudi v veleposestvu. Zdaj je 84 volivcev v kranjskem veleposestvu, ki volijo 10 poslancev. Torej na osem grajščakov pride en poslanec. Kje je 'kak kmet obrtnik, ki mu ne zavre kri, ko to sliši? Med temi 84 volivci ima Švegel le 35 gotovih pristašev; 34 je pa slovenskih glasov. Drugi so nemškega katoliškega mišljenja ali pa brez barve, čas za skupni nastop je bil ravno sedaj posebno ugoden, ker so zadnji čas nekaj graščin pokupili Slovenci, ki jih bodo pa razprodali. Kesneje ne bo več tako ugodno kot je bilo zdaj, Ko bi se bilo hotelo, bi bila že Švegljeva stranka razbita. Dva poslanca bi ji bili lahko vzeli. Toda našim Judežem je večje sovraštvo do katoliškega ljudstva kakor smisel za blagor dežele in naroda. Iškariot jih je lahko vesel.
Prav je rekel svoj čas poslanec Suklje, da je smešno, kako včasih liberalci namerjajo svoje puške za slovensko reč, ko jim je prej Svegelj vse patrone ven pobral. In pristaviti moramo, da so mu sami prinesli puške in ga v pasji ponižnosti prosili, naj jim to stori.
Danes se ne gre več za kako stranko, gre se za narod, gre se za svete slovenske pravice. Sempatja je še kak liberalec, kije samo zapeljan. To mu mora odpreti oči. Kdor ima
količkaj moštva in poštenja, četudi ne mara za katoliško narodno stranko, mora vsaj reči: Judeži niso. Z Iškarioti ne grem več." Vse, kar moremo, smo dolžni storiti, da se omogoči takim dozdaj samo zapeljanim liberalcem skupen nastop z nami. Pozabiti moramo, kar je bilo; odnehati, kar je mogoče, da se najdemo v skupnih vrstah vsi, ki še ljubimo svoj narod in svojo domovino.
Ni šala, za kar se gre. Poglejmo si samo nekaj reči, ki nam izpričujejo, kako grozovito leži na nas nemška teža. ki jo pomagajo vzdrževati liberalni Judeži.
1.	Svegelj ima na Dunaju močno stranko, kije zvezana z drugimi Nemci. Kar bi se nam hotelo dati, prepreči s svojim vplivom.
2.	Na Kranjskem je pri vladi in pri okrajnih glavarstvih velika večina nemških uradnikov. Naš človek ne more naprej, četudi popolnoma trobi v vladni rog. Nemški uradniki ne morejo imeti srca za naše ljudstvo. Veljavo dobi pri njih šele tisti, kdor zna nemško. Z nemščino se pravzaprav zanje šele človek začne.
3.	Pri sodiščih in davkarijah je tudi vse polno Nemcev. Kanclija in nemščina sta zvezani. Povsod se čuti, da je slovenski jezik preziran, da ga imajo za manj vrednega, nego nemški. Denar slovenskega ljudstva ima pač veljavo in sinovi, ki jih vsako leto vtika država v vojaške suknje, so tudi dobri. Vse drugo naše je pa za nič.
4.	Na gimnazijah in na realki silno skrbe, da na isto mesto, kjer je bil kak Nemec nastavljen, ne pride slovenski profesor. Naši domačini, ki jih je slovenski oče s težo izštudiral, čakajo leta in leta na stalne službe; nemški privandranci pa jed6 naš kruh.
5.	Za porotnike se izbirajo redno le taki, ki znajo nemško. Važna je pravica soditi. Ta pravica je pri nas omejena. Zato pa vidimo, da so med porotniki večinoma le gostilničarji in štacunarji, ki o njih okrajni glavarji vedd, da razumejo nemško. To ni prav; za sodnike izmed ljudstva ne smejo biti samo nekateri zastopniki posamnega stanu. Na vse plati se kažejo iz tega slabi nasledki. Za pravde v političnih reččh, čc se porotniki ne morejo otresti svojega strankar-stva. je to posebno škodljivo.
V deželi kranjski Nemec gospodari ... In v ti edini deželi bi mogli imeti »Slovenci moč. Ko vidijo Lahi
na Primorskem in Nemci na Koroškem in Štajarskem, kako rabimo to moč, ni čuda, da se nam smejejo in nam ne dajo v svojih deželah niti najpriprostejših pravic Ce se sami ne spoštujemo, če tam, kjer smo po številu izključni gospodarji, Nemcem držimo lestve, da lezejo skozi okna v naše hiše, potem nas seveda v obmejnih deželah ne bodo spoštovali. Do teh razmer smo prišli. Iškariot pa z izdajavskim nasmehom na licu prešteva v mošnjičku groše, ki jih služi za svoje nesramno delo!
Kotiček za a. p. In p.*)
Kdor cokle ne poklada, plača 2 gld. kazni! Kaj mislite, koliko kazni plača vsako leto kranjska dežela, ker cokle nismo po-kladali — žganjepitju?
Čez 7,000.000 kron vsako leto nesemo v žganjarije! Poleg tega pa kolike zapora, koliko bolezni, koliko tepenih žen in lačnih in bolnih otrok!
Sedem milijonov kron, to je sedemkrat več kot za zemljiški davek! Kaj pravite, ali ne bo treba — cokle!?
Resnična in poučna povest o slivo v ki. Zanimiva pravda se je končala 22. marca letos v Radečah. — 6. septembra lani sta bila prišla z Dunaja prav gori pod Kum Berthold Fischer in njegov agent Samuel Goldhammer ptnujat slivovkoin rum.
Celo uro nadlegovala sta gostilničarja Medveda, vendar ni nič naročil, češ, da ima še slivovke dovolj, da misli opustiti žganje-toč, da ruma tukaj ne poznamo, da bo že pisal, če bi kaj potreboval.
Ona dva pa, eden po nemško, drugi slovensko: da se bodo ljudje tudi ruma kmali privadili, da bosta poslala'za poskušnjo itd. kakor znajo taki. Medved sit te nadlege in nevajen z judi prav ravnati, se molče umakne. Čez par tednov pripoveduje to prijatelju, ta pa pravi: Jud bo poslal slivovko, če tudi nisi nič podpisal, piši mu, da nikakor ne sprejmeš. Pa ta svet ni bil dober
Čez dva meseca dobi Medved aviso, da ima na Zidanem mestu 393 litrov slivovke in 27 litrov ruma, plačati pa 552 kron. M. ne sprejme, Fischer piše par pisem, da ima pričo, blago leži na postaji, potem se ima prepeljati v Ljubljano, da se na dražbi proda.
Fischer začne tožiti, pošlje svojega agenta
») t. j. za abstinente, pivce in pijance. Pod tem skrajšanim naslovom bomo redno priobčevali članke zoper najht\jšo bolezen med Slovenci — pijančevanje.
in advokata iz Celja, Medved pa pride z g. radeškim notarjem in peterimi pričami
Fischer ima za pričo, da je M naročil slivovko svojega ag-nta in pismo, ki ga je M. pisal, da nikakor ne sprejme, če bi mu kaj poslal.
M. sicer nima priče, ki bi mogla reči, sam sem slišal, Medved ni nič naročil, pač pa več prič, ki dokažejo verjetaost, da ni naročil Mati, žena, hlapec niso razumeli vsega, ker niso bili vedno zraven, in se je na pol govorilo po nemško, vendar so bili vsi prepričani, da gospodar ni nič naročil
Gostilničar K. je vprašal Dunajčane: Ali je M. kaj naročil ? Če bi bil, bi se bila gotovo hvalila, da je veliko naročil, pa agent je le rekel: Tam sva imela drug opravek. Te besede taji pri sodniji, pa so priče, ki jih potrdijo. M. tudi z dacarjem dokaže, da je imel takrat za svoj promet še toliko žganja, da bi bil nespameten, če bi bil takrat še kaj naročil.
Težitelj ludi ni imel podpisanega na-rečilnega lista, kakoršnega je druge za manjše naročila zahteval
Sodba se je glasila: Fischer zgubi tožbo, in plača 99 kron stroškov (poleg stroškov, ki jih je imel za svojega advokata in na železnici).
Tukaj se je srečno izteklo za domačina, pa je bila le sreča, da je imel dosti prič, lahko bi bil pa tudi zgubil tožbo in imel kakih petsto kron škode, sicer pa je imel dosti skrbi in potov.
Od tistih 7 milijonov, koliko jih dajemo Judom? Sicer se ne bi v kočijah vozili agentje do zadnje hribovske vasi.
Pa pravite, kaj bodo počeli Dolenjci in Vipavci z vinom, če bo v vsaki fari par abstinentov? Ne bojte se za v norejce, ampak za Jude se bojte, ki ne bodo več milijonov vlekli iz Kranjske;
Pred kratkim sem poslušal na železnici, ko je nek agent, menda je bil iz Budapeštc, posebno hvalil kranjsko deželo, da veliko — potrebuje! Ali ne bi bi!« treba cokle ?
t» i
Korajžoi fantje za lahko delo in dober zaslužek naj se oglasijo pri uredništvu .Domoljuba" ali pa „Bogcljuba".
Političen pregled.
Denarni mošnjiček v državnem zboru.
Krgar veseli velika šuma denarja, mu hočemo podati nekaj suhih številk iz državnih računov, ki so jih te dni delali v
odsekih države ega zbora, da bo videl, koliko denarja kroži po državnih blagajnah. Za leto 1905 bodo pobrali samo neposrednega davka 300,276 800 kron, to je od zemljišč, od hiš, cd pridobnin, osebne dohodnine in od uradniških plač; skoro še toliko pa pride posrednega davka, kakor od pijače, tobaka in drugih takih reči. Med stroški je pa na prvem mestu državni dolg, ki je strašno velik, skoro deset tisoč milijonov kron, tako da je treba samih obresti to leto plačati 214 milijonov kron. Ta dolg pa vedno raste; letos je treba samo za obresti plačati 22 milijcnov kron več nego lani. Potemtakem se ne more noben Avstrijec na prsi potrkati ter se pobahati, da ne bi bil nič dolžan. Mi lijoni dolga težijo kakor druge države tako tudi našo Avstrijo.
Boljši časi za kmeta.
Novi poljedelski minister, gr<f Bkca, je pri računu poljedelskega ministrstva govoril tako vneto za kmetijske potrebe, da moremo pričakovati za kmeta boljših časov. Minister pozna vso kmetiško revščino in bo vse moči napel, da se kmetiški stan izboljša. Rekel je, da hoče skrbeti, da predvsem tujci ne bodo jemali vodne moči, da bi tako delali škodo domačim prebivalcem. Preskrbel bo, da se bodo že v ljudskih šolah otroci učili poljedelstva, da bi dobili od mladega veselje in sposobnost za bodoč stan. Obljubil je, da bodo dobili Slovenci na Spodnjem Štajerskem svojo slovensko kmetijsko šolo. Minister hoče nadalje bolj kot do zdaj podpirati živinorejo in druge kmetiške dohodke, da se kmetom oporne re. Velikega pomena bi bilo, ko bi dajal zadolženim kmetom državna posojila, da se izkapljejo iz svojih dolgov. Novi poljedelski minister je res dober prijatelj kmttiškim prebivavcem. Bog daj, da bi se mu posrečilo \ee to lepo izvršiti. Saj kmetiški stan je steber vsake države, ki redi vse druge stanove, zato je tudi najbolj potreben podpore. Prva naloga vlade je, da s primerno carinsko in tarifno politiko da živini in pridelkom, ki se pošiljajo iz države, visoko ceno, da bi imel kmet dohodke malo višje nego stroške. Druga naloga bi bila, da razbremeni posestva neznosnih dolgov. — Pri računih so pomagali zelo pridno slovenski poslanci dr. Žitnik, Robič in drugi, ki so se zlasti za kmetiške stvari moško postavili. Dr. Šusteršič pa je izvoljen v tisto komisijo, ki so jo med seboj poslanci ustanovili, da bodo varovali avstrijske pravice nasproti ogrski polovici, ki sedaj z vsemi štirimi hoče obo-gateti na naše stroške. .
Ogrske homatije.
Cesaf je šel v Budimpešto, da bi si j izbral novih ministrov, ki bi vladali v duhu
vlade nasproti novoizvoljenim poslancem, ki so vladi sovražni in jo hočejo na vsak način prisiliti, da bi dala Ogrom velikih, ne-postavnih pravic. Ali cesar ni mogel dobiti takih ministrov, ki bi se bili upali izpolniti to, kar cesar hoče, zraven pa ugoditi vladi sovražnim poslancem. Ker drugače ni prišlo do kakega sporazumljenja, je moral cesar nekaj odnehati, nekaj pa poslanci. Poslanci so odstopili za dve leti svojo zahtevo glede mažarske armade, cesar je pa odpustil nove davke za armado in mornarico, ki jih je prej zahteval. S takim dogovorom Avstrijci ne moremo biti zadovoljni, ker so Ogri s tem zopet za dve leti zavlekli nagodbo, ki Avstrijo silno tare, ko mora plačati veliko več skupnih državnih stioškov kakor Ogrska. O armadi so že delegatje sklenili to svoje, zdaj se je pa njih sklep Ogrom na ljubo kratko malo ovrgel. Zadovoljni pa tudi poslanci sami niso bili. Zlasti ker so poga-javci dovolili cesarju davek za tiste vojaške potrebščine, ki so bile že naročene. Zato so poslanci cesarjev sklep odvrnili, nakar je nastal med njimi in cesarjem resen razpor. Cesar se je odpeljal iz Budimpešte, kar je znamenje, da se sam ne mara več pogajati z Ogri, ampak naj Ogri iščejo pri njem na Dunaju pota iz svoje zmešnjave. Vladar je potem naročil Selu, naj izdela načrt, po katerem bi se dalo narediti sporazumljenje med njim in poslanci. Sel zahteva, da bosta na poslopjih tujih zastopnikov razobešena dva grba, avstrijski in ogrski in obojna zastava, avstrijska in ogrska. Dalje bi se morala vstanoviti v Budimpešti višja mažarska šola za diplomate, kakor je imajo na Dunaju ; zahtevajo pa, da bi se tudi na Dunaju poučevala mažarščina. Ministrstvo za zunanje stvari bi se moralo imenovati cesarsko avstrijsko in kraljevo ogrsko ministrstvo. Iz vsega se vidi, da delajo Ogri na to, da bi nastopili na znotraj in zunaj s svojo samo stoj no državo.
Nemški cesar po svetu.
Nemški cesar je te dni potoval v Ma-rd'0 državico zgornje Afrike, da bi odprl pot nemškim trgovcem, ki upajo napraviti dobro kupčijo v deželi. Nemci v zadnjem času silno napredujejo v gospodarskem oziru, in zato se imajo v prvi vrsti zahvaliti svojemu cesarju. Dalje je obiskal tudi laškega kralja Viktorja Emanuela v mestu Neapolju. Italijanskega kralja sta spremljala dva italijanska ministra, zato je bil t-s sestanek velike politične važnosti. Nemški cesar je posebno na to šel, da bi svojo zvezo z Italijo ohranil na tej trdni stopnji, kakor je bila do sedaj. Z Italijo in Nemčijo pa je v zvezi tudi naša Avstrija, tako da tvorijo te tri države trozvezo. Kakor znano je pa med našo državo in Italijo sedaj malo navskrižja,
ker se pokata za mejo; zato je nemški cesar to trozvezo posebno naglašal in jo slavil, češ da rodi najlepše sadove, |ko se vse tri države, ena na drugo oprte mirno razvijajo ne boječ se kakega sovražnika. Ali Italijanski kralj se je pri teh besedah precej kislo držal in o tej trozvezi še črhnil ni, kar je znamenje, da je med Avstrijo in Italijo res precej napeto.
Prevrati v Rusiji.
Po Rusiji na več krajih nezadovoljneži dvigajo svoje glave in groze vladi, da jo bodo zatrli, ako ne prevstroji državnega življenja podložnikom v korist. Zlasti rogo-vilijo teptani Poljaki, ker pošiljajo na vojsko v Azijo skoro samo Poljake. Vstajniki so nameravali nastreliti neki vlak, ki je peljal poljske vojake na vojsko, ali žandarji so jim namero preprečili. V Peterburgu in mnogo drugih mestih stavka še vedno na tisoče delavcev. V Peterburgu je nekdo iz upornikov zažgal tovarno petroleja, kjer je ogenj uničil velikanske vrednosti. Po Ruskem vtiho-tapljajo bombe in poučujejo ljudi, kako se strelja, da bi se s tem večjim pridom vprli. V Varšavi so našli delavnico bomb. Zaprli so 78 oseb. Tudi na carja so bili že nastavili bombo, a so ga še o pravem času rešili.
Rusko-japonska uojslia.
Nadaljnje rusko vmikanje.
Zadnjič smo sporočili, da se je Rusom posrečilo umekniti Japoncem, ko so jih ti po stražni bitki pri Mukdenu, ki je trajala celih 14 dni, hoteli od vseh strani zajeti in potolči. Rusi gredo kar naprej proti mestu H a r b i n u, kjer imajo veliko posadko in dobro vtrdbo. Japonci so večkrat poskusili, kako bi jih odrezali od tega mesta, s tem da bi jim pot prestrigli, ali se jim ni posrečilo, ker so Rusi že toliko ročno korakali, da jim Japonci niso mogli za* hrbet. Velike sitnosti pri umikanju so napravljali Rusom mandžurijski prebivalci Hunhuzi, ki so pod poveljstvom japonskih častnikov napadali Ruse. Rusi dobivajo od doma vedno več vojakov, in tudi iz Harbina jim gredo nasproti, tako da ima Linjevič že zopet čez 300.000 vojakov, ki so preskrbljeni s hrano in dobro vrejeni. Odkar je Linjevič poveljnik namesto Kuropatkina, vlada med vojaki novo, bolj ognjevito življenje. Po bitki pri Mukdenu so Rusi neprenehoma šli naprej proti severu, ali ne mislijo kar naravnost na Harbin, ampak ustavili so se sedaj pri mestu K i r i n, ki je nekako v sredi med Mukdenom in Harbinom. To mesto ima ve-
lik pomen, kajti če bi se Japonci tega kraja polastili, bi Rusi tudi Harbina ne mogli brez bojazni obdržati. Japonci bodo pomerili na ta kraj, in ga mislijo vzeti, naj jib stane, kar hoče. Za to bo tukaj najbrž prihodnja bitka. Rusi imajo tu trdno ležišče, za to ni čudo, če so se že toliko vhrabrili, da se bodo postavili v bran.
Nevarnost za Vladivostok.
Ko so se Japonci polastili že vseh važnih mest, so obrnili svoje oko tudi na Vladivostok, ki stoji na vzhodni strani od Mandžurije; v Vladivostoku stoji posadka trideset tisoč ruskih vojakov, pred mestom v morju pa je Skridlov z maloštevilnim bro-dovjem. Japonci ga mislijo napasti na suhem in na mokrem. Na morski strani so že ob kolili mesto okoli in okoli tako da nobena ruska ladja ne more k mestu iu je vsak uvoz nemogoč, ker prežijo japonske ladje. Na suhem pa korakajo japonske čete proti Vladivostoku, ki so že blizu mesta. V mestu se za japonski napad skrbno pripravljajo. Utrjujejo ga na vseh koncih in krajih, prebivavci bežijo. Oklicano je vojno stanje. Vladivostok vtegne postati drug Port Artur-
Rusi na morju.
Skoro edino upanje, ki ga še imajo Rusi na zmago, je baltovsko brodovje ki gre sedaj že preti sovražniku. Poveljnik Roždes t venski s svojimi 47 bejnimi ladjami in prevoznimi parniki stoji pripravljen na boj; tega se Japonci zelo boje. Po boju pred Port Arturjem so poslali Japonci vse bojne ladje domov, da so jih skrbno popravili v ladjedelnicah, da se sedaj zopet pripravljene za boj. Japonski poveljnik Togo je naprej pred se poslal 12 oglednih ladij, ki imajo namen, sovražnika opazovati in vsako njegovo kretnjo naznaniti poveljniku, da se bo vedel obračati. Sedaj ko pišemo to poročilo, do boja še ni prišlo. Kaj se bo zgedilo, povemo prihodnjič.
LISTEK.
Aleluja.
(Prosto po Kttmmel-u.)
To se je dogodilo takrat, ko je bila še vsa gorenja Italija pod avstrijskim orlom; v letih, ko je vršalo in šumelo po vsi Evropi. Pod avstrijskim orlom se je tem deželam gornje-italijanskim bolje godilo kakor se jim sedaj v združeni Italiji, a vendar so v letu 1848, kT je bilo leto žetve za vse prekucuhe in uporneže, našuntali ljudstvo zoper avstrijsko
vlado. Saj ni težko iz zadovoljneža napraviti nezadovoljneža, še lažje pa je spremeniti nezadovoljneža v prekucuha. Klobasali so jim nekaj o zatiranju, brezpravnosti, da človeško dostojanstvo zahteva, da jim s silo povedo
—	ker si ne dado drugače nič dopovedati
—	da niso nespametna živina.
Tisoči in tisoči — zlasti prebivalci mesta Milan a so šli tem upornikom proti prestolu, altarju in Bogu na limanice in tisoči in tisoči so postali nesrečni. Taka žrtva je postal tudi Anton Beni — seveda to ni njegovo pravo ime. Ta je bil premožen, veren in eden najvplivnejših domačinov v Milanu. Tega se morali zaplesti zarotniki v svoje mreže. Po raznih ovinkih in sleparijah in dolgih poskusih se jim je res posrečilo. Določili so dan, kdaj naj vzbruhne vstaja. — A avstrijski orel s svojim bistrim pogledom jih je zagledal in na povelje kneza Švarcenberga, guvernerja milanskega, so bili v zadnji noči vsi zarotniki ujeti; izvršile so se hišne preiskave in na podlagi dokazov obsojeni. — Antonio Beni je dobil eno leto najstrožjega trdnjavskega zapora.
Tako je sedel že četrt leta v trdnjavi milanski in premišljeval, kake pripelje prevelika želja po prostosti lahko v sužnjost. Spoznal je puhlost in lažnjivost vseh zvenečih besedi . . .
Veliko soboto zvečer; temno, pusto in dolgočasno je bilo v celici ujetnikovi. Zunaj pa je razprostrla pomlad svoja oživljajoča krila po lepi bombardski ravnini.
In jutri je Velika noč.
Globok, bolesten vzdih se izvije ujetniku iz prsi.
Kdaj je mislil, da bo ta najveselejši, najljubši in največji praznik katoličanov moral prebiti v taki samoti in žalosti. Ali ne bo njegovim dragim mogočni Aleluja, ki ga bode oznanjevali zvonovi, vnovič sekal rane? Kako lahko bi se bil veselil v njih družbi, da se ni dal zapeljati! Da sedaj čuti, ravno danes tako živo čuti to strašno nesoglasje njegovega srca z veseljem prazni-kovim; ravno danes čuti, koliko je vredno veselje, ki ga občuti verno srce! . .. Vse bi dal, da bi mogel le en trenotek občutiti to nadzemeljsko veselje; da vse premoženje d i, če bi dobil prestost in mir in tisto blaženost vernega srca nazaj...
„Zveličar naš je vstal iz groba . ..
Premagana je smrt trohnoba . ..
Aleluja . . . Aleli^a . .
Kakor dvorezen oster meč, tako je ranila ta veličastna pesem njegovo srce, ta pesem, ob kateri se topi vsako verno srce veselja in blaženosti. Z rokami si zakrije obraz in nehote porosijo njegovo bledo, upadlo obličje solze . . .
Ko se je vrnil milanski guverner Švar-cenberg od procesije, je poklical svojega brata.
BSaj poznaš Antona Beni-ja tistega upornika, ki sedi v ječi", ga je ogovoril brez pravega pozdrava.
„Seveda, saj je bil večkrat naš gost«.
.Ti moraš sedaj o mraku k njemu in mu sporočiš prijetne iznenadenje", je nadaljeval guverner. „Zdravnik mi je pravil, da Beni ne bo prestal leta in nadzornik in duhovnik ječe trdita, da se hudo, hudo kesa in obžaluje svojo neumnost Ker ne maram in tudi ne morem njegove morebitne smrti v zaporu zagovarjati niti pred svojo vestjo niti pred javnostjo, zato ga hočem izpustiti in sicer še nocoj, da bo imel saj Veliko nedelje veselo".
.Ali pa bi ne mogel opraviti to sam nadzornik ječe; jaz hodim nerad in tudi nisem prijatelj ganljivih slučajev", se je branil brat
.To ne gre", se je glasil odgovor. „ Zdravnik mi je svetoval, da se mora Beniju naznaniti pomiloščenje le polagoma in zelo previdno; drugače mu lahko škodi. Spelji kakor hočeš, a glej, da bo Beni še nocoj pri svojih".
Cez četrt ure se ustavi kočija preJ ječo; ključi zarožljajo in v Benijevo celico vstopi brat guvernerjev. Ujetnik je vstal in začuden gledal prišleca, ki je z motrečimi očmi pregledal celico in potem prašal, če ima ujetnik kako pritožbo.
„Ne, visokost", je bil kratek, otožen odgovor.
.Imateli morda kako željo", in prišlec je namignil pazniku naj se odstrani.
„Malo luči bi prosil pri teh strašno dolgih nočeh", je bil boječi odgovor.
»Seveda bi bilo želeti, da ne bi prebili svojih najboljših dni v ti temnici. Imate morda še kaj drugega na srcu?"
„Nič, kaj hečem misliti na drugo, saj so mi vedno v mislih le otroci in žena".
„Bi pač zele radi prebili zopet enkrat en večer med svojimi dragimi!"
„0 ko bi bilo to mogoče ! Zdi se mi kakor prijetne sanje".
„Veste kaj, napravite svojim prijetno iznenadenje. Spedaj stoji moj voz, peljite se domov in voščite dragim veselo Veliko noč."
.Nikar se ne norčujte iz mene", je vzdihnil bolestno ujetnik.
.Čisto resno, stvar vzamem nase. — Paznik odprite vrata! Guverner, moj brat, dovoljuje".
„Ali je res, ali se mi res skazuje taka milost? Prosim sporočite guvernerju, da ne bom zlorabil njegovega zaupanja. V eni, k večjemu v dveh urah sem zopet nazaj in z veseljem prestanem zasluženo kazen".
Pobočnik je spoznal, da ujetnik govori resnico in da se mu sme popolnoma zaupati. Položil mu je roko na ramo in nadaljeval: »Veste kaj, mislim, da se ne spodobi na tako vesel in svet večer se voziti okoli; zato Pa; ko pridete domov, ostanite doma. Ce bi bili
pametni, bi se Vam pač ne bil« nikdar treba tako voziti. Tukaj imate §e en papir" — in podal mu je pomilostilno pismo — ker vam po predpisih ne smem dcvoliti tukaj nobene luči, preberite ga doma. Sporočite, svojim, da želim vsem prav veselo Veliko noč". —
Pobočnik je odšel. Ujetnik je za tre-notek skoraj okamenel. Paznik je spremil
ujetnika na dvorišče. Res tu je čakal voz; kmalu sta oddrdrala prati domu.
Iznenadenja in veselja pač ne more popisati pero, ki ga je napravil na domače nepričakovan prihod Benijev. Veselje je pri-kipelo do vrhunca, ko je prebral Beni pomilostilno pismo. Kako bitro se je spreminilo vse; prej ie veselje drugih sekalo njihovim srcem rane; pogled na oživljajočo se naravo
je rodil v njihovih srcih bolest, kajti čutili so prazno, pusto, mrzlo zimo v njih. Da še veseli „Aleluja" jim je bil dvorezen meč! In sedaj ? Vse je oznanovalo novo življenje, narava, okolica, pred vsem pa veličastna himna, ki nam kliče v spomin, da bo minul ves trud, da bomo tudi mi vstali k novemu življenju.
Razgled po domovini.
Vesele velikonočne praznike
želi »Domoljub" vsem naročnikom in prijateljem svojim!
f Josip Jurij Strossmayer.
Dne 8. aprila je umrl v Djakovu veliki škof J J. Strossmayer, rojen iz preproste meščanske rodbine v Oseku 1. 1815., od leta 1849 škof in eden najznamenitejših cerkvenih knezov Bil je največji dobrotnik hrvaškega naroda; daroval je za cerkvene in narodne namene poltretji milijon goldinarjev. Tudi Slovenci smo vide'i v Strossmayerju vsikdar uzor narodnjaka in požrtvovalnega rodoljuba, ki je delal po geslu: „Sve za vjeru i za domovinu". — Večen mu spomin!
Umrl je v Št. Vidu pri Zatičini dne 4. aprila čast. gosp. Alojzij Jerše, župnik v pokoju. Rojen je bil 1. 1849. v Tr-bojah. Služboval je v Poljanah nad Škofjo Loko, na Trati, v Trnovem na Notranjskem, v Starem trgu pri Kočevju, na Dobovcu v Kresnicah in je sedaj že nekaj let živel v pokoju v Št. Vidu na Dolenjskem. Svetila mu večna luč!
Na Vesifalsko sta se odpeljala oo. Klemen Grampovčan in S a 1-vator Zobec. Ostaneta pri vestfalskih Slovencih šest tednov. Ob istem času pridejo v te kraje tudi češki in poljski pridigarji.
Imenovan je za župnika na Raki & g- župnik Jožef Borštnar, dosedaj župnik v Št Petru pri Novem mestu.
Nov list. V Ljubljani je Klenmayer jeva tiskarna začela izdajati nov slovenski protestantski list „B 1 a g o v e s tni k" ki bo izhajal vsak mesec enkrat. Najbrž protestantje z brošuricami niso mogli veliko opraviti, zato skušajo sedaj v obliki časopisa priti med naše ljudstvo. Prva številka je seveda še precej krotka, druge bodo pa najbrž bolj bojevite. Mi danes pravimo samo to-le: Pokažimo protestantskim rogoviležem, da med Slovenci tla niso ugodna zanje. Vrnite list, ali ga vrzite proč: ®aj ne bo niti enega izdajavca ®ed poštenimi krščanskimi s 1 o v e n c i. Sramota, kdor bi le en vinar
dal za nemško protestantsko propagando med nami!
Čebelarski shod bo v nedeljo, 30 aprila ob 3 uri popoldne v Rovtah nad Logatcem v gostilni „Pri Petru". Govoril bode tajnik čebelarskega društva g. Bukovic.
— Za varstvo brez spremstva potujočih deklet. Mnogo in velikih nevarnosti preti revnim deklicam, ki so prisiljene, da zapuste domače ognjišče, rojstni kraj in morajo iti za kruhom v velika mesta. Sumljivi ljudje preže po železniških postajah, v luki pri ladjah in po mestnih ulicah na svoje žrtve, se prilizujejo prihajajočim, ne-izkušanim mladenkam, jim obljubljajo pomoč in dobre službe, samo da jih nato spravijo v svoje mreže in jih pahnejo v nesrečo. Tržaška družba sv. Vincencija Pav-lanskega, ki se zelo zanima za vsako podjetje krščanske ljubezni, je spoznala de dobra te nevarnosti in se je na vspodbudo premil. škofa dr. Frančiška Nagla, ki je takoj blagoslovil to velepomembno podjetje, esrčila toliko, da je ustanovila posebno „V o d s t v o za varstvo brez spremstva potujočih deklet" in si pridobila že potrebnih, požrtvovalnih gospa varuhinj-deklet po železniških postajah invluki pri ladjah. V tem je družba sledila lepemu zgledu glavnega mesta naše avstrijske države in drugih inozemskih velikih mest. Dan za dnevom se vrste te gospe, da čakajo na po-edine vlake in ladje, sprejemajo pri-šedše deklice v svoje varstvo in jib spremljajo v poštene družine, kjer jih že čaka kaka služba, ali pa v krščanska zavetišča za služkinje, kjer dobe stanovanje, dokler si ne preskrbe primerne službe. Varuhinje izpozna lah ko vsakdo po s v e t i n j i c a h na belo-rumenem traku. — Podpisana družba obvešča o tej ustanovitvi za varstvo deklet po železniških postajah in vluki pri ladjah z uljudno prošnjo, da blagovolite opozoriti na to ustanovitev vsako deklico, katera bi si v Trstu hotela poiskati službe. Družba pa nikakor ne namerava s tem deklet va biti v mesto in tudi ne mara pospeševati nagona, ki Žal toliko zunanjih ljudi sili v mesto, temveč kar naravnost opozarja na mnoge potežkoče, ki ovirajo mladenke, da vdobe primerne službe, ker se dandanes zahteva od služkinj, da so v marsičem že po prej podučene in spretne. Vrd?tvo za var-
stvo deklet na železniških postajah in v luki ima le namen, braniti in skrbeti za tiste zapuščene deklice, katere si morajo po mestih iskati vsakdanjega kruha vsled žalostnih in skromnih domačih razmer. Zato se P. N. prosi najuljudnejše, da po svojih močeh in svojem vplivu podpre te velepomembno ustanovitev in družbi olajša trud za dosego preblagega namena. - Trst v marcu 1905 Družba sv. Vincencija Pavlanskega v Trstu. — »Vodstvo za varstvo brez spremstva potujočih deklet" Ulica Vincenzo Bellini št 13 (notranje stopnice) III. — Varhinje deklet po železniških postajah in v luki dajejo prav rade pojasnila tudi glede poverjeništev „ R a f a e 1 -ove družbe za varstvo katoliških izseljencev. Vsa uredništva listov pa se prosi, da blage-vole to v splošno korist ponatisniti.
Gorenjske novice.
" Shod v Kamni gorici. Delavsko bralno društvo v Kamnigorici je priredilo dne 26. marca javni shod. Udeležba je bila jako dobra. Prvi govornik g. Moškerc je govoril o blagostanju delavskih stanov v srednjem veku. Pokazal je, kako je katoliška cerkev v srednjem veku varovala vedno ljudstvo pred izkoriščevanjem in kako se sta povsod začeli širiti sebičnost in oderu-štvo kjer ni več vladalo načelo krščanske pravičnosti. Govornik je tudi priporočal popolno zdržnost od upijanljivih pijač. Na shod je tudi prišel državni in deželni poslanec g. Pogačnik, ki je nagovoril zborovalce in jih poživljal, naj ostanejo zvesti in navdušeni borilci za katoliško narodna, ljudska in demokratična načela. Po shodu je društveni pevski zbor zapel krasno dr. Krekovo delavsko himno in „Lepa naša domovina."
# Slaboznani listič »Jeseni-Ska Straža", ki hoče razširiti liberalizem na Jesenicah, je začel pisati tako umazano, da more biti glasilo samo še največjih surovežev. Kar je pisala ^Jeseniška
Straža" dne 8. aprila, bi se sramoval govoriti najbolj preprost človek v količkaj pošteni družbi. Vsakemu, ki ima še nekaj čuta dostojnosti v sebi, se mora gnusiti taka pisava. Ljudstvo na Jestnicah to umazanost splošno obsoja. Potem pa hoče tak list rešiti slovensko stvar na Jesenicah! Precej trde glave mora biti, kdor mu kaj takega vezjame! Zato pa Jeseničani s „ Stražo" proč, bere jo naj jo liberalni kričači, za katere je pisana, ne pa dostojni ljpdje!
*	Zanimivo predavanje je bilo v nedeljo 9. t. m. v katoliškem delavskem društvu. Predaval je g. V. Zabret o bivšem predsedniku republike Ekvador, Garcia Moreno. Dne 16. aprila se je vprizorila ltpa žaloigra, v kateri nastopi kot glavni junak Garcia Moreno
*	Velik koncept napravi na velikonočni ponedeljek kat. delavsko društvo na Jesenicah v prostorih strokovnega društva „pri Jelenu* na Savi. Pohvaliti moramo požrtvovalnost in vnemo naših delavcev, ki bodo nastopili s tako težkim programom. Nekaj točk bo sviral orkester, udarjali bodo tamburaši, nastopil bo z lepimi skladbami mešani zbor. Poleg tega se bo pela s sprem-ljevanjem orkestra težka, krasna skladba A. Foersterja „Venec Vodnikovih pesmi." Po petju se bo vprizorila nova izvirna šaljivo-resna igra .Marindek". Začetek je ob polu osmih zvečer. Vstopnina: sedeži prve vrste 2 K, drugi sedeži po 1 K, 80 vin., 60 vin., stojišča 30 vinarjev. Kdor hoče kaj lepega videti in slišati, naj pride.
c Iz Mavčič. V četrtek dne 6. aprila, vršile so se za našo občino nove volitve, pri katerih je katoliško narodna stranka sijajno zmagala v vseh treh razredih. Volilna borba je bila huda, zlasti zato, ker sta bili obe stranki jako močni. Liberalci so že na prej vedeli, da jih bo skoraj gotovo zadel poraz, zatoraj so pričeli jako zgodaj s silno agitacijo in nesramnimi dopisi v „GorenjcuK, v katerih mrgoli vse polno samih laži in izmišljotin. Naš Joža je pridno letal od hiše do hiše, prosil in prosil naj le ž njim bodo, naj le njega volijo, delal se je silno dobrega in pobožnega ter povsod izpraševal: „po-vejte ali imam drugačno vero, kakor Vi, ali nisem kristjan, ali ne hodim v cerkev itd. Da, gosp. Joža, vse lepo, kar ste govorili; mi pa rečemo toliko, da dokler boste Vi pri vsaki priliki zabavljali čez duhovnike, brali ostudnega „Goren:ca", nemčursko-libe-ralnega „Štajerca* in trdili, da liberalne časnike vsakdo sme brati brez greha, toliko časa niste mož naše korenine in mi ne maramo za Vas! Zanimivo je bilo gledati, kake je ubogi Joža nategoval vse sile in naprezal vse konje, da bi spravil zadnjega pristaša na volišče. Toda vse zastonj! Volilna borba se je končala s popolno zmago katoliSko-
narodnih volivcev. - Sedaj po končani vo litvi bo dobro, če damo jasen odgovor na vprašanje; zakaj nismo več volili Joža No vaka za župana? Zato ne, ker 1. bere liberalne časopise in tudi dopisuje vanje; 2. ker preveč pridno pri vsaki priliki in nepriliki zabavlja čez katoliško duhovščino; 3. ker preveč nemškutari in se čez mero druži s kranjskimi liberalnimi škrici; 4. zato ne, ker je še vsem predobro v spominu lanski shod liberalnih kmetov v Kranju, ko je bil naš Joža izbran za deželnozborskega kandidata liberalne stranke in je s tem pokazal svojo liberalno barvo. Zato so kmetje volivci sklenili že takrat, da ga bodo vrgli z županskega stola, kar se je sedaj zgodilo Ia tako je prav!
*	Iz Mavčič. Naše liberalce je ob volitvi klerikalni zmaj tako splašil in pre-mikastil, da se niso tri dni nič zavedli. Nobega ni bilo nič na dan. Četrti dan so se pokazali in začeli glave stikati skupaj. Vedeli smo takoj da nekaj kuhajo in res so jo skuhali. Proti volitvam je vlažen rekurz. Kakor hočete; nam je vse eno. Ako bodo volitve razveljavljene boste prihodnjič še bolj tepeni. Toliko pa rečemo že danes, da vas n; bo reši'a:
Vsa /abniška fjarda ne Jozova žlahta, ne pijani lir/ani, ne ra/ni Kalani.
Kajti naše geslo je: Proč z liberalci, proč z izdajalci slovenske domovine!
*	Na Brezjah bode na velikonočni ponedeljek ob 10 uri daroval novo sv. mašo č. p. Benvenut Winkler, frančiškan, rodom Idrijčan.
0 Zopet žrtev žganjepitja.
Ponesrečil je dne 9. t. m , okoli 5 ure popoldne, 18 let stari Janez Svetličič, posestnika sin iz Spodnje Kanomlje. Napil se je pri nekem kmetu žganja ter šel po jako nevarni stezi čez Bizovik proti Spodnjim Kanomljem. Ker je bil mečno pijan, mu je spodrsnilo in padel je v 20 metrov globoki z vodo na polnjeni jarek. Ker ga le ni bilo dolgo domov, šli so ga domači okoli 10. ure iskat in res so ga našli mrtvega v vodi. Postal je žrtva nesrečnega žganjepitja.
*	V Kamniku se je vršila dne 8. t. m., volitev mestnega starešinstva. Kato-liški-narodni odborniki so se glasovanja solidarno (deset glasov) vzdržali z ozirom na nepostavno izvolitev odbornikov II. razreda, kar se je za beležilo v volilni zapisnik. Nasprotniki so se na vso moč trudili, da bi bili vsaj enega naših pregovorili in pridobili za se, pa vsi poizkusi so se razpršili obkremenitem značaju vrlih in zavednih katol. narodnih odbornikov Zupanom je izvoljen s pomočjo vir.hsta g Josipa Rodeta in svojelastnim 1
glasom dr. Kraut. — Čast katoliško-narodnim odbornikom na s«|j. darnem in možatem nastopu.
Dolenjske novice.
Z ribniške zemlje.
f Se enkrat »Neusmiljena
sodnija". Popravek svetnika Višnikarja v predzadnjem .Domoljubu" nas sili, da se še enkrat bavimo z omenjeno zadevo in jo od kraja do konca osvetlimo. Imenovani moi jn šel res prostovoljno in brez poklica 2*. jan. t 1 soboto popoldne v zapor, ker ni vedel, da bo ženo tako hudo napadlo. Žena je v nedeljo ob eni popoldne umrla. Šli so k županu ki je napisal list, s katerim je ki neki mož k c. kr. sodn>ji v Ribnico, na kar so dotičnika takoj izpustili, ne da bi mu povedali zakaj in da bo moral zopet nazaj. Prišel je domov ob 3. uri, ko so ravno devali umrlo ženo na mrtvaški oder Čez dobro uro pa sta dospela dva sodnijska uslužbenca v Dolenjovas in sta odvedla moža od umrle žene nazaj v zapor. Ljudje so bili raditega silno ogorčeni, češ saj bo revež še sam umrl v jedi. — To je suha resnica. Zdaj pa ljudje božji, berite konec Višnikarjevega uradnega popravka: „D o t i č n i k se zaradi tega ni mogel izpustiti pred časom iz zapora, ker se kazen po zakonu ne sme pretrgati in sodnija ni upravičena kazni odpustiti." Kazen se ja pretrgala in dotičnik se je neusmiljeno odvedel od umrle žene nazaj v zapor, tega ne utaje vsi Višnikar-jevi uradni ali neuradni popravki, o katerih naj si pa sodbo napravi vsak sam.
f Popravek. Z ozirom na notico »Žalostna smrt" nam poroča Jožef Gorjup, lastnik gostilne „pri bloškem malnu', da ponesrečeni Jožef Korošec ni bil siljen, da bi zapil ves kujf nasprotno se v njegovi gostilni še sili na odhod pivcev, ki so ostali čez uro. Tudi ponesrečenec ni bil vržen ven v temno noč, temveč še siljen, da bi prenočil. Tudi ni res, da bi bil rajni zt pe« žrtev te gostilne; pač pa je gostilna krščan ska in poštena ter je imela 15 let »Domoljuba" naročenega. (Prosimo poročevalce, d» poročajo vedno le golo resnico. Op. ur)
f Odkupnina ribniški graščini » znašala 30.000 kron, kakor je bilo nazna^ njeno pomotoma v ^Domoljubu", temve 04 000 kron.
f Starši, pazite na Žneplenk« in otroke! Bo pa že kdo mislil, da 1 kje pri nas pogorelo. Čast Bogu, da še ni, zato vas pa prej svarimo, da ne bo Pre
pozno. Kavno spomladi je navadno dosti požarov, ker so odraščeni na polji, otroci pa jami »krog doma. Zakleni žveplenke in posvari okroke, kadar greš od doma, da se ti ne primeri, da bi ne imel kam nazaj pod svojo streho.
f Upokojeni gospod župnik ■g. Salebar izbral si je Ribnico za kraj svojega odpočitka in dobro srce gospoda dekana mu je dalo v župnišču miren kotiček, kjer se bo blagi gospod pripravljal za večni počitek. Ž njim bo v Ribnici nastopila zopet ioba rajnega gospodu Jožefa Skubica.
f Nesrečna smrt. V Strugah je 8. aprila t. 1. zgorela gostilničarka Vidmar. Ljudje sodijo, da je nosila živ pepel iz peči v klet in se ji pri tem užgala obleka, da je žena v plamenu našla smrt.
f Samega sebe obsoja sodni svetnik Višnikar. V svojem »Popravku" v »Domoljubu" pravi, da c. kr. sodnija v Ribnici nekaj ni bila upravičena storiti. V Dolenji vasi in Prigorici so pa na lastne oči videli, da je c. kr. sodnija v Ribnici tisto v resnici storila. Iz tega sledi, da c. kr. sodnija [Ribnici ni prav ravnala. Lep popravek to, ia sodnik pred ljudstvom obsodi samega sebe. Sicer bomo pa ta popravek prav lepo shranili ta tisti čas, ko se bo morda Višnikar kazal judstvu zopet za »moža" in onda ga bomo irečitali tako na glas, da bo ves slovenski svet zvedel, kakšen mož je svetnik Višnikar.
^.itijske novice.
f Litija. Sredpostni semenj je bil jako ttbiskan in živahen. Še celo pri „Škofn" so irodali vse od ognja osmojeno blago. Za lobuke je imel poseben „štant." — V tu-ajšnjo predilnico je prišlo 5 aprila sedem talijanskih delavk. — Veliko delavcev in elavk iz predilnice je že zagorski prerok Čobal poslal na Nemško —Tu nameravajo apraviti za trg vodovod, a še bolj potrebna >i bila električna razsvetljava, ker zdaj je u časih prava egiptovska tema; obe tovarni mate že itak električno razsvetljavo. Vodovod ni tako nujno potreben, ker je v trgu 20 vodnjakov, ki dajejo dobro vodo. — meti ne bodo več smeli nositi v Savo, ako je pametno ukrenil naš občinski odbor. — Čudovito je ozdravil naš tukajšnji sobni ilikar Fr. Rozina ter se zato zahvaljuje Bogu, M. Božji in vsem znancem in prijateljem, " so ga v bolezni obiskavali, tolažili in lasti zanj molili. — V Litijo pride pomožna iradnica I. raz. na pošto gč. M. Zor6. —
f Pol&nik. Umrl je Anton Prenic, vrl mož, ki je bil 30 let cerkveni ključar, 20'let občinski odbornik, vrl oče in skrben vzgojitelj svojih otrok, velik dobrotnik cerkve n nekdanji Radeckijev vojak. N. v. m. p.! budite se. .Organist se je upijanil kruha in a bolezen je nevarna in ga žene na Gorenj-
sko; tam se gotovo ozdravi v čistem planinskem zraku." Tako pravijo Tekavčev oče. Katerega organista kaj mika iti v Polšnik, naj kar pride. Služba je 500 kron. Kdor zna hlače šivati in drugo obleko, ta ima prednost. — Pridite k nam obiskat Marijo lurško, a nikar ne pridite prazni, ker nam še v cerkvi vsega manjka! — Cvetno nedeljo je bil blagoslovjen križev pot. Blagoslovil ga je preč. g. p. Hugolin Sattner. - Hud mraz je bil 9. aprila; in sicer — 3° pod ničljo Cujemo, da bodo letos hodile M, družbe obiskavat našo novo cerkev. Le pogum in dobrodošle! — Še pred sv. Jožefom bi moral priti iz Amerike Jožef Vodenik, a ga še zdaj ni. Morda se je kje ponesrečil? —
f Janče. 1. aprila je vlomil 18-letni fant v črni obleki v dve pušici pri kapelici in pobral iz njih 10 do 20 kron denarja.— f Stanga. Ker »Narod" že vpetič laže, da je bila goljufica Marija Koprivnikar v Marijini družbi, izjavlja tu javno častiti gospod župnik, da ni nikdar bila sprejela v družbo in nikdar v nji. Morda je bila v družbi tistih Maričk in Maričnikov, ki se zbira v znani gostilni v Šmartnem pri Litiji, kjer se tudi na debelo laže in piše za najbolj vnet list Marijinih družb — »Narod." —
f Hoftič. „Narod" pravi, da je šmar-tinski kaplan Kralj kriv, da nimamo doma službe božje Ker »Narod" nikdar ne laže, zato poživljamo g. kaplana, naj nam oskrbi službo božjo. ,Narod" pravi, da je kaplan na prižnici rekel, da ne pride več maševat. Mi sicer nismo še nikdar videli kaplana na naši prižnici in nikdar slišali tistih besedij, a ker „Narod" ne laže, mora biti že res.
f Zagorje. Nosil je tu na spomlad Miklavž, ker smo dobili v občini za nekaj zemlje, ki je v trboveljskem okraju in za katero se ni vedelo in torej zanjo nič plačevali niso, za nekaj let nazaj 6400 kron. Odslej pa dobi za to zemljo občina vsako leto 1500 kron.— Na sv. Jožefa dan je bil soci-jalnodemokratični shod pri Erjavcu. Čvekal je na njem Kristan z vidnim uspehom. — Pričel se je zopet na obeh šolah poduk, ker je egiptovska očesna bolezen ponehala. — Pokopališče se je 9. aprila popoldne blagoslovilo. — Kap je zadela 3. aprila šnopsarja Gregorija Zastopnika v gostilni pri Šinkovcu. Na žganje se je vrlo zastopil. — Oslepela je 2 leti stara Ana Vahtar, a ne vsled trahoma, ampak vsled hrast, katere je imela na obrazu. — Prijeli so orožniki 15 let starega delavca Jožefa Hocherja in Antona Altmana, ki sta tu in v okolici izvršila več ulomov.
f Šmartno. Čebelarsko društvo iz Ljubljane je imelo tu shod v nedeljo, dne 9. aprila popoldne ob 3. uri v salonu g. Ar-kota. Prišel je tajnik čebelarskega društva iz Ljubljane g. Bukovic in g. župnik na
Savi Jarc. Udeležba je bila pičla. Ustanovila se je vendar podružnica čeb. društva. V odboru so Rg. župan L. Hostnik kot predsednik, F. Mrak, Arko in Karničar. Daj Bog, da bi se koristno društvo razširilo in utrdilo na šmartinski zemlji in po okolici.
—	Na vsak način hoče „Narod", da je bila Marija Koprivnikar v tukajšnji Marijini družbi. Mi se ne bomo za to punco več z liberalci pretepali V cerkveni Marijini družbi ni bila nikdar, to je pribito, a ker „Narole nikdar ne laže, je gotovo bila v kaki družbi. Ali je bila torej v družbi tistih liberalnih frajl Maričk in frajlarjev Maričnikov, ki imajo svojo družbo v znani hiši! ?
—	»Narod" pravi, da je Šmartno mirna in olikana vas, kjer ni nikdar razgrajanja in pretepanja. Nam je ta izjava prav in jo vzamemo na znanje za vse prihodnje čase.
f Dobovec. Pokopali smo utopljenca 10. aprila. Sluti se, da je bil to Vrtaški Gašper iz Konjščice. Imel je rad „ta kratkega".
f St. Lambert. Tukaj sta dva moža naročena na »Štajerca". Tega si pa nismo mislili, da so naši ljudje tako daleč zašli, da »Štajerca" bero »v
Belokranjske novice.
f Sneg je bil pobelil vso Belokrajino v noči od 8—9 t. m. Mraz je bil občuten in je škodoval tudi trti.
f Kaj bo ? Toča je že parkrat rož-ljala po naših gorah in goricah. Liberalci pravijo, da so se coprnice razjezile zaradi misijona; pa bode najbrže nekaj drugega, to se pravi tisti liberalci, ki Boga ni misijona ne potrebujejo; Usti pravični in pobožni brezverci, ki tako lepo uče: Moli in delaj, so izlili svoj žolč, in nastal je vihar — sneg
—	toča in — „babja jeza". Ali ni res? Da!
f Moliti znajo takrat, ko razsaja »b a b j a jeza" in vihar ter pada toča po teh junakih v njih lastnih hišah! Kaj ni res? Pa je prav, da se saj boje nekoga, če ne Boga, pa žene!
f Po tri kronoe na dan obeta v „Narodu" vinogradnik s prismojenimi možgani vsem tistim, ki se niso udeležili misijona. Pravi, da naj nikar ne postopajo po Metliki, ampak naj gredo molit in delat! Halo! Kmet potrebuje delavcev! Pridite in prim te za lopato, če sploh veste kaj se pravi delati in ne samo piti!
f Debeli trebuhi. Tako pravijo „suhi" .vinogradniki" v »Narodu« g. misijonarjem. Misijonarji so odšli — sedaj pojdimo štet debele trebuhe po Metliki! „Vinogradnik" gotovo ni zadnji!
f Čudno! »Vi-.ogradnik", kije tako ostudno in grdo napadel g. misijonarje, da se studi celo vsem liberalcem, pravi da mi-
sijonarji in duhovniki — pijejo. „Vinogradnik", ki še gotovo nikdar nisi pokusil kaplje — podpiši se. Takoj te bomo postavili za vzgled vsem pijancem!! Korajža! Slava te čaka!
f Sad sv. misijona. Ne vemo sicer, ali je ie šipa popravljena, ki jo je zdrobila brca, a to vemo, da sta pila bratovščino Dako in Cvetko!
f Zahvala. Podpisani župani se zahvaljujemo preč. gg. misijonarjem P. Kasi-janu, P. Salvatorju, P. Klemenu, da so nas tako lepo učili in nam s svojimi govori in nauki nanovo zopet pokazali pot, po kateri mora hoditi vsak pošten kristjan. Obenem obsojamo v imenu svojem in svojih občin najodločneje ostudni napad »vinogradnika", ki se tako pobožnega dela! Sram ga bilo! Martin Matjašič, Ivan Pezdinec, Ant Šuklje.
f Kmetijsko društvo v Metliki je imelo svoj redni občni zbor dne 26. marca. Stanje društva je ugodno. Še ugodnejše bi bilo, da vsi udje store svojo dolžnost! Lansko leto se je skoro pokopalo, a le odločnost nekaterih je še rešila ljudi, da jim še ni treba dražje plačevati, kot se že vsled raznih razmer. Naj bi ne bili udje samo n a papirju!
f V Črnomlju so ustanovili hranilnico in posojilnico za mesto. Obrestuje po 4% in daje posojila po 5%.
Iz raznih krajev Dolenjske.
f Iz St. Jerneja. Pevsko izobraževalno društvo v Šentjerneju se pismenim, javnim potom še enkrat prav srčno zahva ljuje za požrtvovalni trud svojemu učkelju, izbornemu pevovodju, bivšemu g. kapelanu preč. g. Ivanu juvanu. Želimo, da tudi na novi postojanki zberete krog sebe mlada grla ter jih tako marljivo vežbate, kakor ste nas. Pesmice pa, priučene od vas, se glasijo in se bodo glasile Bogu v čast, nam v veselo, zabavno razvedrile, Vam pa v trajni spomin! Z Bogom! — Fantje izebražev. pevskega društva.
t Toplice. (Cerkvena pobožnost.) Z dovoljenjem prečastitega knezoškofijstva se je obhajala v naši župni cerkvi sv. Ane od 24. do 27. marca slovesna tridnevnica z mnogovstne božjo službo in skupno udeležbo sv. zakramentov. Razen domače duhovščine so nevtrudoma sodelovali č. g. župnik Zakrajšek iz Vavtevasi, pater Ciril od usmiljenih bratov iz Kandije in pater Kornelij iz frančiškanskega samostana v Novemmestu. Iskrena zahvala vsem trem za njih izdatno pomoč. Bog jim plačaj! Farani so po stanovih in vaseh prihajali k spovednicam ter na lahek način', mirno in dostojno opravili svojo velikonočno dolžnost Čez 1200 je bilo obhajan<h. Ker je blizu 500 odraslih oseb v Ameriki, so ti, ki so doma, malone
vsi opravili spoved in prejeli velikonočno Obhajilo. Glas veselja in hvaležnosti odmeva po vseh vaseh obširne župnije. Pteviv.šeni knezoškof to pobožnost skupne velikonočne spovedi prav močno želijo in priporočajo. V Toplicah se bo od letos naprej vsako leto vrš la, le še slovesniše kot letos.
f Gorenje Šice pri Toplicah. (Sm t. Nova duhovnija.) Dne 10. marca je umrl posestnik in gespodar Martin Mnolc v starosti 48 let. Dasi je bil vedno rahlega zdravja in nadušljiv, vendar nihče ni mislil, da se bo tako hitro ločil od svoj h sosedov in obilne družinice. Škoda zanj, bil je vrl mož, povsod priljubljen, vnet prisnš katoliške stranke in njenih raznih gospodarskih naprav. Njegovega pogreba se je udeležilo toliko ljudi, zlasti možakov, da se je splošno reklo: Takegi pogreba ni bilo že do'go. Bog daj rajniku večno plačilo, ostali vdovi in otrokem obile tolažbo. — Vsled usta-
nika storila te
sama od sebe. Ljudje ^
vi jo, da sta le slepo orodje nekoga, kj trese za župansko čast. Domoljub bo nagovoril svojim bralcem, katerih ima prj ogromne število', o volitvah še marsikaj besedo. Za danes vprašamo vse volil vrhniške občine dve stvari: 1. Ali & siti liberalnega samodrštva- Ali veste 4 je vaš gospod župan poslal v imem ^ činskega odbora gospodu Šusteršiču ia ^ toliško narodni stranki nezaupnico. Kaj „ pomeni? Revež izreka možu in stranki, k,.1 tera edina se briga in trpi za blagor ljudstn 1 v naši deželi nezaupanje. In to se je f dilo v kraju, kjer devet desetin mož zaun ? in prisega na načela kat narodne stranke,? Na nezaupnici so podpisani možje, ki danes tega sramujejo in skoraj sami sebi ne verjamejo, da so to storili. Bali so ga, namreč župana. Ali se ni s tem zgodilo nad teboj katoliško ljudstvo naravnost ht
Japonci pripravljajo granate za strel.
novnega pisma umrlega g. Janeza C mbasa, kaplana v Toplicah, se ima pri nas ustanoviti za 5 vasi samostojna duhovnija ali vsaj kaplanija. Ker so Novomešiani določeno dobo 15 let zamudili, pripada pravica ustanove nam in ne bo prav, če se nam bo ukratila. Kakor se čuje je šla stvar v Rim do papeža, kjer bo končno odločena.
Notranjske novice.
— Z Vrhnike. Bližajo se volitve novega cbčinskega odbora. Zapisnik velilcev je že razpoložen. Od obeh strani se je vložilo par pritožb. Posebno zorer kaplane m učiteljstvo sta se pritožila dva moža, odkod to, da bi ta beračija volila v prvem razredu. Vpraša se le, ali sta dotič-
dedelstvo? To gleite, da popravite s slovesno nezaupnico, katero daste občinskem« predstojniku in ga pošljite v pokoj. 2. še niste dovolj zadolženi ? Plačujete občinskih naklad petdeset odstotkov in sicer bref upanja, da bi se vam tiste ob redno ni-raščajočih se dolgovih zmanjšale. Kam gre, v kraju, kjer ni velikih pedjetij » razven par kapitalistov le kmet in delavec, navaliti na rame za ljudsko šol« kar wifl 200.000 kron P Prav je povedal doti&fc .Pri šoli so pozabili napis, zapisana je JJ za cel rod s krvavimi črkami na kmetsP plačih. Zato poskusimo še za enkrat s kim županom, da bo ogromne dolgovo M liko sku?al poplačati. Ta nam jih je lejeULy Za danes premislite volivci ti dve točki\ prihodnji številki se pa spet oglasio* povemo še več.	.
- Zmaga v St. Vidu P" "
pavi. Iz Št Vida pri Vipavi, 11. aprila 1904. Torej vendar že enkrat konec borbe! Volitve v tukajšnji občinski odbor, ki so se vršile začetkom marca, julija in sredi decembra 1904. leta so po ces. kr. deželni vladi potrjene, in katoliško narodni večini zmaga priznana. — Eno leto, en mesec in nekaj dni je bilo treba, da se je pravica priznala, dasi so libtralci rabili toliko in tako različnih sredstev, da bi to preprečili, pa ni šlo in ni šlo, propadli so. Nas ta zmaga veseli, ker je to zmaga v najštevilnejši vipavski občini. Prav malo se zmenimo za javkanje naš h dozdaj ošabnih liberalcev, ko jih vidimo in slišimo tarnati in javkati. Izrabili so vse zvijače, da bi zmagali, pa niso! Padli so, čttudi jih je liberalni »štab" v Ljubljani tako pogosto in temeljito poučeval in vodi)! Ves liberalci tabor jih je podpiral z dejanjem in svetom! Padli so in vrgli so jih ti ne srečni kltrikalci, katere so hoteli še mo ralično uničiti, in so jim zato naredili tižbo,
ki je pa njim več stroškov naredila, kakor tožencem. Čestitamo pogumnim volivcem: Zdaj pa kat. narodna večina — naprej!
Notranjski lainjivec, ta hinavski agitator, ki pod imenom kmetrm prijaznega »Notranjca" širi po Notranjskem propagando za ono liberalno stranko, ki je vsikdar kmeta le odirala in izkoriščala, je zdaj pokazal svojo pravo barvo, ko napada katoliško-narodno stranko, zakaj je ponu dila liberalcem kompromis za volitve v ve-leposestvu. Ko bi moral obsojati ravnanje liberalnih prvakov, pravi, da se Notranjec za tako visoko politiko ne briga; lakoj nato pa udriha po katoliško-narodni stranki, češ, da se je združila s tovarniško stranko na Jesenicah, kar je popolna laž, kakor smo že dovolj jasno dokazali. To naj pove, »Notranjec", da je slovenska liberalna stranka prodana nemškim veleposestnikom, da libe ralni politiki edino le iz osebnih nagibov
izdajajo slovensko stvar, in če hoče biti odkritosrčen, naj pove, da je on tudi eden izmed njih.
— Dr. Žitnik za gozdne delavce. Ii njegovega govora posnamemo: Dižavni gozdi in zemljišča na Kranjskem merijo skupaj 1L 384 ha in sicer: 10.655 ha Kozda, 59 ha njiv, travnikov in vrtov, 187 ha planin in pašnikov, 1 ha druge zemlje, 4h2 ha je neproduktivnih. Dohodki iz državnih gozdov na Kranjskem se z\ leto 1905 preračunava dohodkov 320.410 kron. troškov 222 120 kron, preb.tka torej 98 290 kron, s servitutami 100.113 kron. Da ustre-žem splošni želji, pravi govornik, hočem opozoriti visoko vlado v prvi vrsti n a gozdne delavce v idrijski okolici. Tukaj je sedaj skupaj okoli 220 gozdnih delavcev. Vsi so domačini, stoječi, mnogi oženjeni. Toda med vsemi je le okoli 30 stalnih delavcev, ki imajo za starost zagotovljeno milo provizijo ali pokojnino. Okoli 70 jih je, ki so sicer vpisani v .delavski knjigi" in so torej nekako polstaln1, a na stara leta morejo dobiti provizijo le milostnim potom.
Okoli 120 teh delavcev pa je, ki dobivajo le Jnevnino in so slabše plačani, nego na vadni hlapci. Ako ti delajo nepretrgoma 40 let, ako zbolč ali se ponesrečijo, država jih ni dolžna podpirati. Prositi morajo pomoči v svojih domovinskih občinah : Vojsk«, Črni vrh, Spodnja Idrija in Cekovnik. Da to ni prijetno ne za delavce, ne za občine je jasno. Že pred ltti smo trije poslanci prosili prejšnjega ministra pomoči za te delavce. Baron Giovanelli je pač obljubil da hoče potrebno storiti. Kakor čujem, so jim plačo zboljšali za 10 kr. na dan. To je nekaj, a premalo. Kar more država storiti in lep zgled dati drugim večjim podjetnikom
je to:	....
1. Vsak gozdni delavec naj je stalen (stabilen) kakor n. pr. v tobačnih tovarnah, ako dela nepretrgoma in povoljno vsaj 10 let. 2 Vsi gozdni delavci naj se zavarujejo proti nezgodam in onemoglost«. 3. Vsak delavec naj dobi od države, ako je delal v gozdu 40 let, provizije ali pokojnine naj manj 200 kron na leto.
Ako bodo delavci od države zavarovani
proti nezgodam, onemoglosti in za starost, bodo tudi delali z večjim veseljem, kakor je to sedaj mogoče. OJsek je odobril to resolucijo soglasno.
Dr. Žitnik dalje navaje, da je 1. 1864. v postojinskem okraju 19 občin, oziroma podobčin dobilo od države okoli 3800 oralov gozda. Vlada pa si je pridržala lovsko pravico, za 12 podobčin naravnost v proti-stovju s ces. patentom z dne 30. marca 1859. Ljudje so seveda tedaj molčali, veseli, da so dobili sploh kaj gozda od države. Toda vlada si je — ne rečem po krivici — a gotovo na škodo dotičnih občin pridržala lovsko pravico, ki v zakonu ni utemeljena. Ako bodo torej občine prosile, da se jim prepusti tudi lov, oziroma najemnina, naj vlada uvažuje prošnjo.
Dalje so v hrenoviški občini tri vasi: Veliko in Malo Brdo ter Brezje, ki so bile nekdaj pri postojinski graščini in ji plačevalo tlako itd. Te tri vasi niso dobile potom zemljiške odveze niti pedi zemlje, niti polena drv od državne posesti. Vse tožbe in prošnje so bile doslej brez uspeha. Tudi to vprašanje naj bi vlada ugodno rešila.
Ez vipavske doline.
v Občinski odbor v Vipavi.
Vsled kratkovidnosti, malomarnosti m liberalne zagrizenosti dobili smo pri zadnjih volitvah v Vipavi uradniški liberalni občinski odbor. Vse, kar pri sodišču in v davkariji liberalno misli, leze in gre, vse je prišlo v občinski odbor, še celo večkrat že discipliniranega davkarskega pristava doletela je čast in velika sreča, da je postal občinski oče.
v Kako pa deluje uradniški in libeaalni občinski odbor Vipavski? Gotovo ne v korist občini! Poglejmo in presodimo sklepe naših modrih odbornikov iz dveh poslednj h občinskih sej.
v »pital in ubožna hiša. Kakor znano, sezidal se je pred 4 leti špital in potrosilo se je za zidanje okoli 15 000 tisoč goldinarjev. To, za naše razmere ogromno vsoto plačujejo vsi davkoplače-vavci sodnega okraja Vipavskega, izvzeti so le uradniki in učitelji. Vsaka najbolj pri-prosta ženica je vedela, da za špital odločeni kraj ni pripraven prostor, ker je na najhujši burji, ker ni blizu pitne vode in ker je močviren; le naš zdravstveni odsek, v katerem so sedeli le pristni liberalc>, ni vedel tega, ali ni hotel vpoštevati navedenih okolnosti. In tako stoji špital zapuščen in bo ostal zapuščen, dokler ne bode razpadel. Imamo pa tudi ubožno hišo, kupljeno pred kacimi 20 leti; v tej hiši imeli so in še imajo oočinski reveži brezplačno stanovanje. Ubožna hiša ima jako ugodno lego, reveži imajo blizu dobro pitno vodo, blizu imajo župno cerkev, hiša je v mirnem za^tju, obdana je od drugih privatnih hiš.
v In kaj je ukrenil nad občinski odbor? Da reši iz zadrege liberalni zdravstveni odsek, misli prodati ubožno hišo za nekoliko stotakov, nakupiti pa ponesrečeni špital za ogromno vsoto 9 tisoč goldinarjev, ter preseliti občinske reveže v špital. To pa je vnebovpijoče! Dosedanja ubožnica bi se dala popraviti in vrediti z dvema tisočakoma, a za nesrečni špital treba bo šteti 9 tisočakov; reveži pa
Težki japonski obležni topovi.
bodo enako gobovim vrženi iz človeške družbe.
v Kdo bode plačal devet ti-sočakov za špital? Plačali boste to ogromno vsoto vi davkoplačevavci, le urad niki in učitelji ne bodo plačali niti vinarja Tedaj ti obožani kmet, bode ž udarjen, ti obrtnik, ti trgovec, posebno pa boste v večji posestniki hudo prizadeti. V davkoplačevavci iz Gradišča, iz Zemona in iz Vipave na nege! tu gre za Vaše krvave žulje! Oporekajte z vso odločnostjo, da bi kupovali nerabljivi špital in da bi vi s svo jim trdo prisluženim denarjem popravljali kar so zagrešili liberalni gospodje Pripravite se na novo občinsko volitev, ki bo prihodnje leto, in delajte na to, da pridejo v cdbor možje, katerim je vaš blagor pri srcu!
v Reveži in berači. Navada je bila, da so reveži prosili v sobotah milo-darov po hišah. Občinski odbor je prepovedal. da kratko malo ne smejo več prosjačiti. Kaj storiti • Uboini zavod ne more podpirati reveiev zadostno, prositi ne smejo, tedaj — v jam« z njimi! To je .liberalno!
Primorske novice.
S Krasa.
p Kostanjevica (na Krasu). Dne
20. marca 1.1 je umrl pri nas prvi član našega .delavskega izobraževalnega in pod pornega društva-, namreč France Trampuž. Imel je k«maj 27 let, bil je lepe telesne rostave in krepak, da ga je bilo veselje po gledati; p«leg tega je imel tudi lepe dušne lastnosti, tako da ga je vse ljubilo. Bolezen inriuenca ga je spravila v prezgodnji grob. Zapustil je vdovo in komaj 3 tedne starega sinčka. Kako je bil priljubljen, pokazalo se je že v njegovi osem tednov trajajoči bolezni, zlasti pa pri pogrebu Ko so ga po lagali v zemljo, ni ostalo nobeno oko suho. Društveni pevci so mu zapeli dvoje ganljivih žalostink. Na osmino mu je društvo priredilo slovesno zadušnico Naj počiva v miru!
p Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine se snuje v Kostanjevici. Pravila je c. kr. namestn štvo že potrdilo. Društvo je ustanovljeno za štiri občine, namreč: Kostanjevico, Temnico, I.ipo in Vojščico. Ljudje so komaj čakali, da se to potrebno društvo ustanovi, zato se tudi vsi z veseljem vpisujejo; upati je, da bodo vpisani vsi posestniki brez izjeme.
p Delavci ustanavljajo pri nas društveno krčmo; pravila so tudi že potrjena in načelništvo je izvoljeno. Je-li se jim posreči dobiti pravico za javno krčmo, vam sporočim.
P V Nabrežini se ustanavlja strokovno kamenarsko društvo, ki je tudi nujno potrebno, kajti dosedaj so socialisti delali z ubogimi delavci, kar so hoteli. Izsesavali
so jih, da je bilo grozno, obetali jim podpore, a ko je prišel čas, da bi se podpore res delile, ni bilo od nobene strani denarja. Zadnji štrajk je mnrgim delavcem oči odprl; sedaj šele so spoznali, kako znajo rdečkarji s!epariti. Delavci, vpišite se vsi v novo društvo, in bedite sami gospodarji denarja, katerega zlagate!
Koroške novice.
k Iz Kotmarevesi. Sprejmi, dragi Domoljub" tudi iz tužaega Korotana nekaj novic; čeravno nas ločijo visoke Karavanke, vendar smo v duhu vedno združeni z vami. Tudi mi radi prebiramo .Domoljuba', saj priroma tudi v našo faro več iztusov, pa saj itak nimamo na Koroškem razun „Mira* drugega slovenskega lista, med tem ko nemških liberalnih listov kar mrgoli. Lansko leto je bila tudi pri nas precej slaba letina, žita zunaj ajde se je pridelalo le malo pa še to ni kaj prida, zate je vse precej drago, in ubogi kmet, ki bi imel kaj prodati, mora zdaj večidel kupovati, ker vsakdanji bi bilo to leto kaj boljše. Pretečeno zimo smo imeli og začetka le malo snega, toliko več mrzle burje, al sredi sušca nam ga je nateplo za meter debelo, kateri se nam je prav počasi umikal. Zdaj 8 aprila nam je spet vse pobelilo in sledil se je hud mraz. — Imeli smo tudi v naši fari zdaj v postnem času na veliko jezo naših liberalcev sv. misijon, ki sta ga vodila dva čast. gosp. jezuita iz Ljubljane. Čez 700 let že obstoji naša tara, ali sv misijona še ni bil«. n,krbeli so ga nam za vse dobro vneti naš novi gosp. župnik. Vsa hvala jim, zato pa tudi gospodom rai-sijonarjom za njih dobre nauke in pridige. Čeravno se ga je vdeležilo veliko ljudstva tudi iz sosednih far in jih je velik« prejelo sv. zakramente, vendar bi bilo želeti še večje udeležbe. - V noči 12. aprila so neznani tatovi vlomili v farovž in so pobrali g«Sp župniku več steklenic vina, klebas in mesa tudi nekaj gotovine in več dru-,h reči potem precejšni znesek cerkvenega denarja Sreča je bila, da so gesp. župn.k spali; zgoditi b. se mogl« še kaj hujšega, ker tatje so imeli pripravljen velik kuhinjski nož
.... k tGrozno tojovajstvo so izvr-š.1. poštnški od neg d« glave pijan, fantje vračajoč se z nabora domov dne 29. marca Carjevega sina iz Krčanj so se lotili blizu Helldorfovega gradu Pri Velikovcu z noži m kamenjem baje le radi tega. ker je bil Slovenec. Govori se. da je napadeni že umrl Taka je nemška kultura!
k Župnija Grabštanj se je pode-krč.h " °U BayerjU' ŽUPnik" v P-
k Podporno društvo za koroške slovenske visokošolce se je vstanovilo dnt, 5. t m. v Celovcu. Za žalostne koroške raz mere je društvo gotovo velikega p0meni V pripravljalni odbor so bili izvoljeni sle-deči gg. Toni Schrey, c. kr. prof v P-i dr J. Brejc, odvetnik, J. Arnejc c. kr. prof A .Apih, c. kr. prof. in A. Ekar, urednik.
k Kmetijo za kmetijo proda, jajo kmetje na Spodnjem Koroškem. Pia. ninci, ki so prodali kmetije grofu, kupujejo posestva, ki ležijo bolj „pri deželi". Kam jadramo ?
k Ciril Metodove podružnica na Koroškem! Pozor! Sedaj pri-
haja čas za zborovanja. Pametna misel se je sprožila na občnem zboru celovške podružnice, naj se bi vse koroške podružnice združile in skupno reševale pereča šolsko vprašanje. Torej na delo. Obuditi je treba zaspance. Ljudstvo potrebuje pouka.
k Umrl je gosp. Karol Rak, veleposestnik in tovarnar v Rušatku pri Velikovcu.
k Pod mlinska kolesa je prišla na Rudi 10 letna Julijana Maierhofcr. Dobila je take poškodbe, da je še isti dan umrla.
k Umrl je dne 11. aprila na poti iz Krapine v Zidanem mostu odlični rodoljub preč. gosp. Luka V a v t i ž a r, prošt v Dobri i vasi, za utrpnjenjem srca
Pospeševanja zdravja z vedno splošnejšo uporabo Kathreinerjeve Kneippove sladne kave pri naši vsakdanji kavini pijači se sme imenovati ena najvažnejših pridobitev zadnjih petnajst let na polju branil in poživil. Kakor alkohol vpliva tudi zrnata kava s strupeno tvarino (kofein ki jo ima v sebi, jako kvarno na delovanje srca, kar utegne imeti hude posledice. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ublažuje, da cele kot primes zrnati kavi uničuje te kvarne učinke skoro popolnoma, vendar se uveljavljajo njene dobrodejne lastnosti docela šele tedaj, kador se pije čista, t j. brez dedane zrnat« kave. Izkušnja, da vsi, ki so se navadili Kathreinerjeve Kneipove sladne kave. ne morejo več opustiti te pijače, priča najbolj, kako izredno jim tekne. Zato ni dandanes v nobenem skrbno urejenem gospodinjstvu po-grešati znanih zavojev s sliko župnika Kneip-pa, ki edini imajo v sebi pristno Katbrei-nerjevo Kneippovo sladno kavo. Samo odklanjajte pri nakupovanju morebiti *dprt( odtehtane opražene izdelke in pazite na to, da tudi resnično dobite izvirne zavoje imenom .Kathreiner".	.
Pravo ljudsko domače sr«* Stvo, ki ga mnogo rodbin rabi iz lekarne B FRAGNERJA, c. kr. dvornega založnika v Pragi, slovi že nad 50 let kot preizk"*®? domače zdravilo, olajšuje bolečine. preP1**
netje in pospešuje celjenje, vsled česar se e razširilo že po celi monarhiji in ga imajo r zalogi vse lekarne. To je pač najboljši okaz za njegovo izborno učinkovanje. To lazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta bra-imo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne imelo manjkati v nobeni hiši. 4311) b 7-2
Speči sodnik. Ruski strokovni list Pravo" priobčuje s.cdeči dogodek: Med Iranjem obtožnice v neki razpravi zaradi lonarejanja denarja v Stavropolu, naenkrat »okliče nekdo izmed občinstva: .Opozarjam lenat, da predsednik spi!" — Razprava je lila prekinjena in o dogodku so uradno za->iljezili. Ker je predsednik priznal, da je lispal, so določili, da se obravnava drugi lan iznova prične.
Strast do gledi&ča. V Berolinu ie je zastrupila 16letna deklica, ker ni mogla »ostati gledal šk a igralka. Dekle je bile sicer )ridno in marljivo, toda enokratni obisk ;ledališča jo je izpremenil popolnoma. Brala e eno igro za drugo ter pri tem tako za-lemarjala svoje delo, da so jo morali od-»ustiii iz službe. Razni ljudje so ji odsve-ovali, iti k gledišču. Ker ni imela upanja, la bi se ji uresničile želje, se je zastrupila.
Menežarija kot darilo. Nena vadno darilo je dobil turški sultan od abe-iinskega neguša Menelika. Ta mu je namreč loslal dva divja osla, dva leva, eno jagnje, ino divjo kozo, eno podlasico, več nenavadnih živali in deset slonovih zob.
Velikanska zvezdama bo naj->rže postal observatorij na Mont Wilsonu v Ltliforniji. V ta namen je dal neki zavod e 700 000 kron, a prve potrebščine bodo itale same še enkrat toliko Za ravnatelja ega zavoda je imenovan profesor Hale, naj-menitnejši solnčni raziskovalec, ki je pred kratkim odkril gibanje in sestavo solnčne atmosfere. Tudi znani astronom profesor Barnard bo deloval včasih ondi z velikim fotografičnim daljnogledom.
—	Brezžični brzojav v Dalmaciji. Hrvaški listi priobčujejo vest, da naša vojna mornarica namerava napraviti ob dalmatinski obali šest postaj za opazovanje in dajanje znamenj. Vse te postaje bodo preskrbljene z brezžičnim brzejavom, da bodo mogle takoj sporočiti o kretanju brodov in lujih brodovjih.
—	Svojega otroka je zastrupil. V Splitu so aretirali uglednega mladega trgovca Prospera Bona-6 i č a , ki je zastrupil svojo štiriletno nezakonsko hčerko. Ko ga je otrok obiskal, lal je Bonačič otroku sladkarije, v katere i namešal strihnin.
—	Starček skočil v kanal. V Ronkih so potegnili iz kanala 75 let starega F r. V i ž i n t i n a iz Repentabra. Ne ve se, ali se je izvršil samoumor ali je starček p« nesreči prišel v kanal ter utonil, takor se poroča sedaj, je izvršil Vižintin samoumor radi prepirov z ženo.
—	Tržaška mladina. 13letni Viktor Karis je v Trstu 12letnemu Alojziju Crbisu zadal z nožem več smrtnonevarnih ran.
1
Detelja in bolšji dohodki kmetijstva.
Korist detelje kot dobre, krme pozna vsakdo. Pimeroma se te rastline tudi precej seje, vendar pa si upam trditi, da ko bi vsi gospodarji poznali celi pomen detelje in njenega pridelovanja, da bi bilo po našem polji še mnogo več deteljišč. Pod besedo »detelja" umevamo v pričujočem članku navadno črno deteljo, potem vijolično lucerno ali nemško deteljo, rdečo inkarnatko ali turško deteljo, dalje nizko belo deteljico, rožno-rdečo esparzeto (na vapneni zemlji) i. t. d., pa tudi grašico lahko prištevamo semkaj.
Splošno slišite tožbo, pa tudi sami se pritožujete, da vas kmetija slabo redi; v koliko so te tožbe opravičene, to hočeno preiskovati danes Mnogi tudi tožijo, da jim izdatki za močna krmila in za umetna gnojila požro velik del gospodarskih dohodkov. Tej pritožbi moramo odločno pritrditi in praktični kmetovalec se mora pogosto vpnP šati, je-li mu posestvo kaj nese in kje bi se dalo kaj prihraniti. Nihče ne more dandanes izpodbiti resnice, da je dobičkonosna živinoreja brez močnih krmil ravno tako malo mogoča, kakor umno gnojenje brez umetnih gnojil. Vendar pa moramo skušati, da se pri tem omejimo le na najpotrebnejše reči. Vprašanje je, ali ni mogoče morebiti, da del teh stroškov prihranimo? To je naša današnja naloga, naš rebus.
Naša živina potrebuje, da bo kaj dobička od nje, krme, ki nima v sebi samo vseh 3. bistvenih redilnih snovi, namreč potrebno beljakovino, tolščo in škrob, ampak mera biti tudi okusna in zdrava. Krma naših travnikov, posebno še zanemarjenih ali celo kislih, močvirnatih travnikov pa ne odgovarja vsem tem zahtevam ali vsaj zelo nepopolno.
Kdor hoče imeti od svoje živine kaj dobička, mora ali prikupovati močnih krmil kot dopolnilo domače krme, ali pa je prisiljen kupovati umetna gnojila, da zboljša po možnosti živo rušo svojih travnikov. Detelja in njene sorodni ce padajo, ako jih kosimo o pravem času in ako imamo razne trave in detelje namešane v pravem razmerju, krmo, ki niti zelena, niti suha kot seno ne potrebuje nobenega dopolnila več, ker je sama zase popolna in naravna krma. To resnico potrjuje tudi skušnja ali praksa, ki uči, da se s krmljenjem detelje dobi največ mleka, živina se najpreje zredi in je najkrepkejša za delo. Le pri konjih ne moremo pri zelo napornem delu popolnoma pogrešati ovsa.
Seveda ni mogoče da bi sejali za svojo
živino samo čisto detelje. Pač pa si prizadevajmo podelati kolikor moč veliko sveže in suhe detelje, s katero lahko potem zbolj -šamo nezadostno in slabo travniško mrvo, oziroma skušajmo tudi na travnikih samih pospešiti rast deteljno s primernim gnojenjem.
Črna detelja se kot znano precej nerada suši. Vendar si prizadevajmo napravljati seno tudi od te detelje. Kjer krajevne razmere to dopuščajo, sejmo kolikor moč veliko lucerne, esparzete, inkarnatke, grašice pomešane s kakim žitom, in to tem bolj, ker ni samo kosmati, ampak tudi čisti dohodek pri detelji precej večji od onega pri navadnem, naturnem travniku. Toda še važen, važen j vzrok imamo skrit v sebi, zakaj da tako ! toplo priporočamo setev detelje. Omenil sem močnega nakupovanja umetnih gnojil in vprašam : Ali se pri tej reči mar ne da nič prihraniti, tako, da bi bil obenem tudi dohodek večji?
O pač, da se in sicer ravno s pomočjo detelje. Kako pa, radovedno vprašujete. Veseli me, da vam morem vstreči s točnim odgovorom.
Kadar kupujemo umetna gnojila gre se v prvi vrsti za glavne tri gnojilne snovi, ki so: dušik, fosforna kislina, kali. Poleg tega pride morda še apno v poštev, Najdražji ' med temi pa je dušik. Že davno veste vsi gosgodarji, da po detelji raznovrstne druge poljske rastline, ki ne spadajo med detelje, veliko bolje rastejo, nego n. pr. po kakem žitu ali okopavini. Dolgo si niso znali razlagati te prikazni, danes nam je jasna. Vzrok temu je ta, ker detelje, in njim podobne rastline sploh, ki jim pravimo stročnice (fižol, grah, bob, leča, volčji zob i. t. d.) bogatijo zemljo z dušikom, ki ga takoreč vlečejo doli iz zraka v zemljo (zrak namreč obstoji iz 4/5 dušika, 1/5 kisika), ugodno pa vplivajo detelje tudi s tem, da z dolgimi svojimi koreninami rahljajo zemljo in napravljajo črnico, kadar odmrjo. Čim več detelje sejeme, toliko manj čilskega solitra (glavni vir za dušnik) nam je treba. Raziskovalci narave so našli, da živijo v drobnih gomoljčkih, ki jih lahko opažamo s prostim očesom na varno izruvanih deteljinih, posebno fižolo-vih koreninicah, neke bakterije, silno majčkena, še le pri večstokratni povečavi pod steklom vidna bitja rastlinske narave, in te imajo ravno prečudno lastnost, da si lahko prilaste iz zraka dušik in vrhutega še deteljno rastlino v obilici preskrbijo ž njim. Detelj na strnišča, korenine in odpali listki obogatijo zemljo močno z dušikom in pa zastonj.
Pridelovanje detelje ima za nujno posledico kolobarjenje z drugimi rastlinami in tudi to rodoviti zemljo. Sploh je umno kolobarjenje s kmetijskimi rastlinami v današnjih razmerah najvspešnejši način kmete-
v>nja, pa tudi že v drugem oziru je kolo-barjenje naš ideal. Zlato mcrje zrelega klasja, lepo obdelana njiva krompirja temoozelena deteljišča. vmes pa pisanocvetni travn ki s težko obloženim sadnim drevjem : živa podoba poljskega kolobarjema To je krasota' Sklep m. ko vam kličsm stanovskim tovarišem: S;jte po možnosti veliko detelje, preobrnite zapuščene travnike za pat let v nji e. ki jib potem za stalno spremenite v mešane travnike detelja in razne dobre trave ne pustite najboljših zemhšS blizu dotra poraščenih s plevelom, kolobarite in sejte deteljo!	Makso C
Tržne cene.
Semena ■ Domaia detelja novo blago K 55'— do K 55 —; nemška detelja flucersa K 125- - do K 135'—: gorenjska repa K — ■— do K -•—; ianenoseme. domaie ozimno K 11 5:> do K 12'—; konopno seme K — •— do K — •—: kuminovo seme K — •— do K — —. Fižol« Rudeii ribniški K 13 50 do K 14 50; rudedi Hrvat K 12 50 do K 13 5.': prepeliiar i.koksi K 14 50 do K 1 ■ — l'se cene semen in fižola veljajo m j 50 kg blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo naprodaj in sicer novo blago.) Krompir 50 kg K 4 —.
Suhe čeipljei v dimu sušene K •--do K ——
,	, brez dima sušene K 18-—do K19-—
Orehi domaii K 13-- do K 14 — Jezice nove: K f - do K 6 25 Med s debelami po K 3:-- do K38 51 zaSOkg Kože. Goveje, tefke nad j; kg po K 50 - do K 52 — , težke od 30 do 4' kg , , 44 — , ,46'-• iahke	" . . 42'- . , 44 -.
'Te cene veljajo za SO kg m sicer sa kote izdelane po lukjtSnjih običajih z ro-g'.v\ vred)
K kove k< ie p.> K —-;o za k» Tele i; e koie K - 65 /a kg. Kozi ieve koi ce po K 1 25 do K 1 3.) za kg Svinjske koie Ci-te brez napak K <1-
Druge vrste K - -2S do K 3 j za kg Koi« Lisic	po K 10'— do K li -
, kun belic , , 30"— , , 31-. , rumenic , , 36'- . , 38- -, dihurjev , , 6 - , , 6'50 . "dr	T , 24 - , , 25 -
Koie zajcev po K 5Cr- do K -•— za 100 ko m Pepelika "potoži, po K 32-— za 50 kg. Žito. (Trine cene za mesec april Veljajo za trgovce, ki kupujejo blago po teh cenah. Vse cene so zaraiurane za 100 kg. blago postavljeno v Ljubjjani Za drobno prodajo pa veljajo cene po pogodbi.)
Ogrska pšenica K 21' - ; hrvatska K 19 40-kranjska K 21-20: ri K 1800: a-da K r -■ ječmen K 17 00; proso K 18-70: koruza ame-nkanska) K 16-40: iinkvanun K 19 00: oves »domači; K 16"20; oves ogrski K 17 50: oves hrvatski K 16 20.
Zo smeta in brateb čas.
Sodnik: ,Ni bilo dosti, .la si trgovca umoril vzel sj mu tudi plaši :■ - Obsojenec ,To pa samo za spomin.'	^
Sodnik: , Gotovo si veliko občeval s slabo družimo, ker si tako sprijen.' - Obsojenec .Da,
r^..1.8, leta llnain velno opraviti samo s sodniku"
Skrivalnica
Loterijske srečke.
Dunaj,	8. aprila	70	33	"8
Gradec,	8. aprila	70	10	0
Tr«t,	15 aprila	5	67	25
Uac,	15. aprila	51	60	18
44 41
90
Kje je vite/. ?
Besedni uganki.
Kdor obe prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo.
I.
Sestrica je ima. nje brat je pa bel, in drug se za drugim vrstita in eden za drugim hitita, pa vendar še eden ni drugega vjel ln iudna mi znana je nj'ju la-tnost Če sestra -e dai ša in raste in veča pa bratu — o stra-na. o grozna nesreča, pa bratu se krajša njegova dolgost. -prem:n;a -e čas in «p',m n,a se bra'. 1'riiel je da'jša-.:, veča?:. ras-i. A sestra? - Sir ta je morala vpa>ti. /a njiju imena izveJtl bi r.d.
II.
Štirje bra: e, tri sestre drug za drugim -e vr-te. Bratje delavni so vsi, sestre vse, - le ena ni. vendar vsi jo ljubijo, »njo vsi se trudijo: zanjo slednji brat skrbi, da se dobro ji godi. Kdo mi pa sedaj pove. Kdo so bratje, kdo sestre ?
Zastavice
Loian ■ Ka' * da naprav;ti	škof je
vrti ?2 Ka:ed ljUdje najbolj Čutijo, da se zemlja vsakih 'DreZ r°k m br" P* ^hko molitA o^TdoTe^o^86 " V*ak * lahko^osi6 KdoSijen.o--6 k'ep!je koSe" vendar
mrazu daljša, v vročini pa krajša ?
Rešitev besednih ugank v zadnji številki:
1 reč. II. fl\esar.
Nagrado je dobil:
Lelnik
kmetovalec
Sta.a vas p Velenie.
t ollarlco, ž«So in n Ivo N proda iz proste roK«. veipmi Jak. Lokar, Pred - - i>. p -i
Kranj	U M
Mlin
Proda se mlin z žago
ter posestvo za prire.o d\eh krav :n šest ( ena: 3200 K. Janez Polanc, Nun-k: I-o*. poia St Jani. Dolenjsko.
D 1-1

Cm ,
C c.
Q)
mm §
i
M
a e
Stran 125
Ihodnja številka »DOMOLJUBA1 Izide 4. maja 1905.
I	s kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po
■UdKal gld. no, plečeta brez kosti po 90 kr., Vnina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveji Ciki po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr. |	dunajske po 80 kr., h la krakovske,
lalame fine po I gld., iz šunke zelo priljubim: po gld. 1 20, i> la ogrske, trde po gld. 1*50, irske line po gld. 1 80 kilo. - Velike klobase
20 krajcarjev. |a. . brinovec, pristen liter po gld. FllVOVKaf 1-20. — To priznano dobro blago šilja po povzetju od 6 kil naprej prekajevalec in 5 D (3)	razpošiljalec živil	170 4-3
Janko Ev. Sire v Kranju.
Karlovarski
želodčni in prebavni prašek
s poprovo meto, zakonito zajamčeno, ima prijet« n okna. je zdravniško priporočen in se vpo-rab'ja pri neredni prebavi, kroničnem želndnem kaUru, krčih v želodca zgagi, gorečici, pehanja. slabem okusu, bljuvanja, prmanjkanju h lasti, če se rabi Tstrajno. prenehajo >se ie-Itdčne bolezni. Priznalna pisma dohajajo vsak dan.
Cena: Ena ikntljioa Si kroni.
pri Šestih škatljicah franko.
Izdeluje in ra7po*ilja: lekarna pri medvedu ▼ Mor. Kehdaberjfa 47. Dob va se skoro v vseh lekarnah ; kj»r ni zaloga, naj bo naroča naravnost.	657 D (18—21


Franc Stupica
v Ljubljani Marije Terezije cesta 1
(zraven Figovca)
trgovinaz železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom,
priporoča:
Portland- in Romancemet, železniške šine in traverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej in izolirplošče, razne štedilnike, peči, kovanje za okna ,Patent Austrija", železno pocinjeno in cinkasto p očevino, mreže za sejanje peska, mreže in bodečo žico za ograjo, ter vse drage stavbene potiebščine, tehtnice in uteže, vodne žage, nagrobne križe, samo-kolnice, orodje za mizarje, tesarje, kolarje, ključavničarje in kovače.
Navadne in stranske (FlUgel) pumpe, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, vso opravo za mlekarne, razno kuhinjsko opravo, lične ptičje kletke !
Velika zaloga slamoreznic, miatilnic, gepetjnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Preproge za vozove, svetilke za kočije!
Semena za poljedelce, poljski mavec svetovno-znani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in rudninske vode.	471 D (12-3)
Katol. Bubvarna v Ljubljani
priporoča knjigo 1461 D (4)
Slovenska kuharica
ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila.
Spisala in na svitlo dala Magdalena Plelweis.
Peli pomnoženi natis z okoli 70 atr. obsega-jočim, po M. Lavtiiar sestavljenim dodatkom. Cela knjiga ima VIII. in 400 strani. -Cena K 3' , elegantno v platno vezana 3 K 60 vin., po pošti 20 vin. več.
Vsestransko prlpoznana kot najboljša kuhinjska knjiga.
Dobiva se po vseh knjigarnah.
1903 D 24-11
Popolno prepričanje,
d. Je lekaraaija
Thierr;-a Babam Id centif. mazilo
p. raeh aotr. boleznih, Influencl katarih, krčih I. vnetjih inb vrat, slaboatlh. motenju t prebail, raaab, abaeealb la ta-lesnih poikodbah Itd. nedoaelno tapei.o aredatvo, Vam pojaaal pri naročilu bal-nm> ali aa ieljo poaebej brezplačno poalaaa kallllca • tlao« lt»lr. zahvalnih pUml kot domači aretoralee. 18. aial. ali 6 drojalh »teki. balzama 6 kroa.60 malih aH 8« drojalh atekleale K 18. — Dva lončka ceatiroUJakejca mazila franko 3 K 60 t. Proalm aaalorltl aa lekarnarja A. THIERRV v Pregradi pri B.«a iki-Slatlnl. - Ponar. la razprod. poaa-rejaaj s« aodaljako taaleilnjejo.
I liihllnnri ^
J&,. Josip Kordin,JK...
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen
kakor: črne domače, lucern<5 in rudeče detelje, esparsete, velikanska rumene, rudeče in bele pese, in korenje za kr no. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnlce, mešane za suho in mokro zemljo najboljša krma za živino in konje, Jesensk i repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen, po nizkih cenah.
Poštnim potim izvršujejo se naročila točno in solidno.	48-
h—b^hi Nnjodličnejši profesorji in zdravniki , ,	—-
priporočalo pri pljučnih boleznih, kroničnem hronhijalnem kataru, oslovskem kaJIln, Mitozi, Inflnencl.
Kdo naj Jemlje Slrolin?
Sirolin
Povečuje slast do Jedi in težo telesa, odstranjuje kaielj, Izme-tavanje gnoja, nočno potenje.
1 Vsakdo, kdor dalje tasa boleha za kat-' llem. Kajti boljše je. bolezni preprečiti, nego jih zdravili. 2. Osebe » kroničnimi bronhljalnl-ml katarl, katere ozdravlja Slrolin.
3.	Kdor ima naduho kalero Slrolla
zdatno olajša.
4.	Skrofuloznl otroci z oteklimi lleza-
mi, očesnimi In nosnimi katari Itd., pri katerih Slrolin sl)a|no vpliva na splošno hranitev.
Svarilo!
Nahajajo se manj vredni ponarejeni izdelki! Treba je paziti na to, da ima vsaka steklenica našo posebno znamko „Roche« ln zahtevati vedno le Slrolin .Roche".	1805 D 16- 11
»jRcche
Dobiva se z zdravniškim receptom po 4 K steklenic«.
F. Boffmann — La Roche & Co
Basel (Švica). Grenzach (Badensko).
Stenske ure z godbo
|c zadnja
francoske
novost v izdelavanju ur Tc minlatur-stenske ur« so 70 cm dolge, omara, kakor kaže slika, le Iz naravnega orehovega lesa, najfinejše poll-rana, r umetno Izrezljanim nastavkom in Igra TKako aro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem ie 8 gld. Ista ura brez godbe, vendar z.bltjem vsake pol ure, z zabojem le 6 gld. — Z bitjem liki zvonu gld G-80. Te stenske ure niso le zajamčene na minuto natančno idoče, triletno
filsmeno lamitvo, marveč vsled krasne zdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z zvoncem In ponoči sve-teča gld. 1-70, budilka z godbo mesti zvonca gld. 6—, nikelnasta Roskopf-rem. ura gld. 2--, pristna srebrna rem ura gld. 5'—. Poiiija se le proti povzetju. Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nikakega rizika Velik tlu-(triraa cenik o urah, Terliicali, prstanih Itd. zastonj la fraako.
Josip Spierlnj, Dunaj
2017 D 10-10 |.,po»»iMM 2-59.
Novi sejmi!
v Mokronogu na Dolen skem se vršd vsak prvi četrtek vsacega meseca za vsake vrste svinje, in potem dva nova letna in živinska sejma in sicer prvi na soboto po prazniku „Srea Jezusovega", kateri pade letošnje leto na 1. julija, in drugi sejem tretjo so bote v mesecu septembru vsacega leta.
351 D 8-3
J
Denar mečete proč
če plačuiete konkurenci za slabši fabrikat drage cene. Prodajam: pllnove žarilce kom. po 40 b, kristalne cilindre kom. po 16 h, pllnove samo-vžigalce kom. po 76 h, žarilce za petrolej, špirit, gasolin In acetylen. 354 D 4-4 Vse plinove predmete na drobno in debelo.
Tvornlca tarilcev Viktor Wa jner
Dunaj IV., Favoritenstr. 33, telef. 759.
Za neu jaloče blago denar nazaj.
Cementne plošče
najceneje dobite enobarvne in slikane /a tlakovanje cerkva in zakristij, za vete, hodnike in kuhinje, za trotoarje i. t d. (1 m' od K 3 do K i. loco l.jubljana); dalje cementne cevi 15—40 0/1 notr. svetlobe in drugo cementno blago pri tvrdki s* - ■ vs,-
Jpilf O rnmn cementarna na Pešati. tOllA A lUllip., pošta Dol (Lusttal).
Vzorci v naravi na zahtevo! =
Odlikovano
umetno in trgovsko vrtnarstvo
Alojzija J\orsik<* v- Ljubljani.
/fajvelja in edino strokovnjaško urejena
semenska trgovina na Jfranjs^em,
poljskih, jelenjadnih in cvetličnih semen. Trava in pristna. 7u se tudi ijdeljujejo Sveji in suhi jopki in venci s trakovi in napisi kak°r mnogovrstne cvetlice v loncih. Preparirane palme in vsi v to strogo spadajoči predmeti, po najnijjih cenah.
Cenik ie brezplačno in frankovano na 2020 D 10-9 razpolago.
Iz portland - cementa in peska

o|K>
00
Eingetr, Igchutzmark«
w ?r (6 p
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.

Katol. Bukvama
v Ljubljani i
priporoča:
Računar ali računskipodkladek,
v katerem se nahaja vse v kupilo in prodajo potrebno že natanjko prera-čunjeno. Velja trdo vezan s poštnino vred 96 vinarjev.
Cena in vaga preračunjena iz funtov v kilo in narobe. Od
1—1000 (Naslov te knjižice je sicer nemški in se glasi: 1'reis- und Ge-wichts-Umrechnung von \Vienerpfund in Kilo und umgekehrt, ker so pa v knjižici same številke služi ravno tako dobro onim, ki niso zmožni nemškega jezika.) Cena trdo vezani knjižici s s poštnino vred 86 vinarjev.
štrukelj, Kubična knjiga ali hitri računar za trgovce z lesom. Obsega obrezan, tesan ali okrogel les, računan od 1—500 komadov. Cena vez. knjižici s poštnino K 5 20.
Ista knjiga bolj popolna in računana po novi decimalni ali ineterski men; vezana po pošti K 5 20.
„.i K(Iorlž1,)I1 kupiti Jedno aH drugo teli koli*
" bI»K0T«ll dotični znesek po po tni
naznani ti če»!a ief I. ° ^ " kuponu (od rezko)
Rut. Bukvama u
II
Ljubljani.
Odgovor na poslano Fr. ilnkovca v Zopiani
"Nla i»rn}r>nn tiiimnii^inio »In ...
Na izraženo sumničenje, da trosimo Hvoral.. govorice o njegovi poštenosti, ga poživljam da dokaže sodnijskim potom, ako smo mu storM'i žalega; ako se mu pa pove kaj na uho o surnl j novodobnega liberalčka, naj kar lepo molči
Anion Dolen«c
768 1) 1- 1	posestnik v 1'etkovcu 25
i
Nove (zborne, tlbo tekoče Sfnger-slvalne stroje
pošljem proti takojšnjemu plačilu-na-ilatek 15 K, ostanek po povzetju - z leelnim 5 letnim jamstvom po tovarniških cenah: ročni šivalni stroj K 36, rodbinski stroj, goni z nogo K 49, z ladjico K 78, centr. bobbin K 92 z eleg. omaro vred. Cenik tudi o kolesih, optiškem blagu in mnogih praktičnih predmetih zastonj ako sc navede ..Domoljub".	491 ^JJ
M. Rundbakin, Dunaj XI1, Llechtenstelnstrt« 23,
Lepo posestvo6^
na Veliki Loki na Polenjtbem tik dc/elneceste
ob vodi preko mostu, le 4 minute oddaljeno od t«, lezniške postaje in pošte, |« na proda) pod zelc ugodnimi pogoji Hiša jc zidana, obstoji iz a sob kuhinje in kleti, jc krita z opeko. Zraven jena novo s slamo krit pod v prav dobrem stanju Njiv je a 10 mernikov posetve, ter gozd. Na željo se dok lahko tudi več njiv in gozda. Več pove lastnik Alojzij .Šlajpah posestnik na Veliki l.oki p Trebnjem
M S u	(skuto ali mohant), dalje krompir, zeleno
\ | P	ali belo fižolico, prekajeno slanino (Špeli)
• II	ali domačo mast (žmavc) klobase, meto
(šunke),	tudi jabolka itd. kupuje v vsaki množini
Peter Alešovec, Zasip P. Bled Gorenjibo,
Prosim, naj sc na ta oglas opozorc tudi oni, ki imajo tako blago, a ne bero časopisov. 488 D (3)
Ohranitev zdrauesa
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prcbavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbijajoče in prebavljanjc pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnegi zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, ne/merne tvoritve kislin ter krče je <ir. K»sc hulzam 1« želodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
'/, steklenica I K, (steklenica 2 K.
VARILO!
k Vsi deli embalaže imajo P postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-Ja v PRAGI,
c. in. kr. dvornega dobavitelja
--= ,,pri črnem orlu" ===
Praga, Mali Strana, ogel Nerudove ul 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan. Pro'i vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica m za K 1-50 mala stekl na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro Ogerske, v Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. r'c-coli, U. pl. Trnkdezy, M. Mardetschligef.
j.Mayr. 431 b (20-2)
riERB*BNy-Jev
podfosfornokisll
apoeni** železni sirup.
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
trn prsni sirup -m
je sle« odstranjujoče In kaSelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in posptBuje redltev. To za tvorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kootl, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni steklenici Herbabnyjev«g;a apneuega železnega sirupa K 2-50, po poŠti " *	2007 D 14-9
Svarilo!
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega ori-ginrlnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 35 let
40 h več sa zavijanje.
UtlOIHH»*SNr KltM^
obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „llerbabnyjev apnenoželezni sirup" in na to paziti, da se bode zraven sto|eča, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edloo Izdelovanje la glavna raiposiljater: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkeit"
Wien, Vlit Kalaeratrane 73-75. Zaloga ukor o v vaeb lekarnah.
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v LJubljani: M. Mardetschlager, I. Mayr, G. Piccoli, U. pl Trnk6czy; Beljak:!.. Ass-mann, Jobst& Schneider; Breže: G. Elsasser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I. Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka;
Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler; Sovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, M. Ravasini. Dr. J. Se-ravallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: 1. Jobst; Volfiperk: I. Huth. 1968 18-14
aj isa
Z7
Slovenci!
u domačo trgovino
pri 479 D 19-3
sv. Clrllu^sv. Cirilu in Metodu |§£ In Metodu
v Ljubljani, Lingarjeve ulice 1
j»ar nasproti loteriji «
kjer se dobiva fino moško sukno, najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst. Bela in ru-java kotenina
= po zelo nizkih cenah. s=
Poštena in prijagna postrežba.
ENI
Ernest Hammerschmidt-a nasl.
Madile, Wutscher & It
**
trgovina železnin in kovin, L1UBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50.
Nizke cene l
Velika zaloga L°'J™h strojev

ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Zahtevajte pri nakupu
702 D 24
Schicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
z znamko jelen.
Ono je
zajamčeno čl»to lu brez vsake škodljive primesi.
Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCH1CHT* in varstveno A znamko JELEN".
Dobiva se povsod!
JURIJ SCHICHT. Ustje. največja tovarna te vrste na evropski celini
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
^p-Amer/lca^
I
775 D Zastopnik: 17—1
FR. SEUNIG
Ljubljana
Dunajska cesta 31, zraven šrange. Vožnja samo 6 dni.
K,
Vsakovrstna pojasnila glede vožnje, kakor tudi
preskrbitev priporočilnih kart družbe „Sv. Rafaela" točno Jn brezplačno.
>OQOOOOOO
Kovaiki pomočnik
dobi službo kot pomagač za izdelovanje sekir, lopat, motik itd. Ravno tako se išče tudi pomočnik, kateri zna svedre, nože in enako blago izdelovati. — Kje, pove upravn. „Domoljuba"
441 D 2-2
Hiša naprodaj.
V Zdenčah p. Medvodah se po jako nizki ceni proda hiša z gospodar, poslopjem, lepim sadnim vrtom in 14 oralov zemlje. Več pove lastnik v Vašah št. 15 (pri Kožuhu) pošta Medvode.
707 D 3-1
1600 kos
najboljših s pravo znamko „Krondiamanl" n a Kranjskem prodajala je v teku 5. let tvrdka VALENTIN GOLOB trgovina z železnino Ljubljana, Mestni trg 10. — Kose so zopet došle in se razpošiljajo z garancijo za vsaki komad : 557 D 6—2 Dolgost cm 70 75 80 85 Cena K 2 40 2-60 2-80 3-—
Za 6000 K
se zarad preselitve v Ameriko takoj proda hiša s 5 sobami, hletf s podom za 3 živali, |)||V za 10 m posetve, fraVnlk in jojd. Hiša le streljaj od latinskih šol oddaljena je pripravna za ioUnJ« SlnOV ali jemanje dijakov na hrano.
648 D 2-2 Mina Dtiman, Huje 1. pri Kranju.
Naznanilo. 7
P«nJI, stanovanje ™ čebel, (Bienenwohnung) i/ močnega lesa, s stisnjenimi (rrešanimii slamnatimi steDam>. v trstiku in špagatom ve/eno: s 4 oddelki po 40 romičev K 14, s 3 oddelki po 30 romičv K 11, i 2 oddelkoma po 20 romiiev K 8 50. - — r*l»i).l • 16 nmlfi t, «.-so z.o
traajr M«.« ii Iru 1 K rrarjr ladrl. w> m«JI po d... dmllrral Mri Vari^aJ.Jo k »4 potujr Splalfrld.	M P« K>U-
if.
Za >■ bila »arorila ne a»J»!J«<i-arjr priporor.	655 D 3 2
vajenca za
glovnikorshi obrt
sprejme Jakob Strekel glav n kar v Škofjiloki-656 D 6-2
Igralci na citre M dobe C predlog i cenik ^zastonj pri
J.Neutrvliotijo, Goruu Čfšto
C5» I) 3-2
■liar T Mrb».|
+ Suhost +
Lopo popolna toi+tna raxvi-■	, , .. _	loti m do**}* i uporabo tak.
L€OpOld Vake,	Hanaiolin praška ta
moč. odHk. t tirni. tr+linjenmi o Prnrisu in Londonu 1904 od M. IHonotnanna r Batiu. Naglo potpe*. telesne moči, 1 $fačenf+ roloja Hrč**$a, r 9-9 tednih do 301unto* na loti* ždra&n. pfipor. žafapnf. moikodl. Strogo reelne. Mno-jo raMvaJnie. Cena karionm t navodilom kron &30 brem poštnim*, trtfe kartoni A" ISO ftanko.	20il D 24- 10
Ceno Češko posteljne perje
5 ke noTtjfi ikoblitnrgi
K «60. bolj-
«<»•! K 12 \ bfIfp;
-iTtfi. jako raehkfn. •fcabljr«,, KI«-; kroll *4-
l|n*ci K 3C —; kri.« Ki-— Po Mil« m frsnko proU porjniu Tadi » zamenja al, nin name
proti povrait»i portnih »troikor
iMediktSackiel. Lsbet 159
p. Plzen m čeikem.
Vsakomur
ftsistfDco, posumil usiiiet
Kaulo* ,a»t««|. Chem. Indu-»trie Terk, Slebenhlrten 12 pri Daaaji.	658 D b I)
Kovaškega učenca,
4tbrlk p.iuaib -Url«. alaa, i"' Ja.»« Drob.lf. k»aikl ■»J«t»r ran.fa i.ttrtga orodja . l.r»h->... pri Kakrkn. potu t>50 0 i 2 I trk lira.
Clavna ralora ta Avatro -0(nko „Orl ova lekarna',, Komotov (Ceiko) o 1202 B
najnovejšega žameta, svilnatega, volnenega, modnega n perilne-ga blaga je v Ljubljani
mm ulice štev. 5
pri
R. Miklauc.
Do le so tudi zelo lepe svilnate in pol-svilnate rute in šerpe. Kamgarn, ševijot, dosking, sukno, sploh vse vrste bla^a za tnoike obleke so v postbnem oddciku na razpolago in sicer če* tisoč različnih vzorcev od najcenejše do najrinejše vrste. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Cene zanesljivo poStene! = Tvrdka obstoji blizu 40 let.
f
Hizarskeja pomočnika
sprejme takoj Janez Še-tina. mizar. Zb.lje štev 6 p Medvode 44; D 2 2
Akademija Friedberg |
pri Franklurtu o. M.
poiitchn. zavod
ra strojne, elektro in • tavb. Inženirje in arhl--65 C* tekte. s 5
Mo ura z godbo
;« em ili.ka. 1 Irpa polit. orrk. omaro I. baralo lar»i. a*.ta*k >m. kakor kalr »lika. Irra raako .ro .1.1 .ajltpit komad'. pr.«il, ralfka la ko-rar.ic* Ur »elj« , tabaj^m frrd Ir *ld. « M. 1«U ara brn r»db» gld. »- 0 Z bltjfa rrlr la pol ■ rr ctd — Z o<jfim bitj.m .a ivoa gld «••■0 ttllkt »traikr ar« t i nUirai |»i cm rd H»-io. Rlkrl. ali Jaki .tra*« - K.,»košara • plo>bo rld. 4- . Za ..ako uro .1 Irtao piimtno •M<t'o. <irprln-rao .r ran,►»j« ali dcaar ir». H»4ll)n Ir p oU porirUa _>rllka to.araa ur-
Maks Bohnel
63 D 3-1
urar, Dunaj, IV., Margarethenitran* 38 nohm rt »lir. kr. dr-, uradnikov. Vafr effa in nai.tarei»a tvrdka rHanovUeno 1H40. Zektev.ft. mej veliki eenik » IOOO podob, »atlenf In iranko.
H*
Za nakup
lepega, dobrega in trpežnega gvantnega blaga bodi kot najbolj priporočena gvantna trgovina	484 1) 6 3
,Pri Škofu'
LJubljano, Pogočorjev (sodni trg)
v veliki mestni hiSi naspr. mokarjev.
Najnovejši tibeti, kambriki, kakor tudi svilnate rute zadnje novosti v velikanski izberi Be'a močna kotenina (škofova kote-ninat po ceni brez enakosti velja cel kos 40 metrov gld. 8*40, katera sc tudi po poštnem povzetju pošilja.
I^pe rute iz blaga, piketa^te rute, predpasnike domačega izdelka, satenaste in navadne koltre, kotenina 140 cm široka za rjuhe, mirne prte, antle, tepne rute i. t d.
Vse navedeno je zanesljivo dobro blago po primerni nizki ceni vsled velikega .nakupa in majhnih stroškov.
Šivalni sfrnil »»jboljSi in najcenejši ter v naj-wl T u 1111 M1UJ1 večji izberi se dobe v Kranju; tudi razna zraven spadajoča dela. tolnlčkl, IJIt, olje, svila za umetno vezenje i t. d se dobi
?0 jako nizki ceni. U Stroje se amči več let troji sc prodajajo tudi na mesečne obroke. Pouk za umetno vezenje vsak dan brezplačno. Cenike pošiljam zastonj.
Lorenc Rebolj,
Naznanilo.
Ker so se v preteklem letu na novo ustanovljeni trije semnji na Brezovem poleg Sv. Križa, okraj Litija, dokaj dobro obnesli -prignali so namreč veliko lepe živite, kakor tudi napeljali dosti raznovrstnega blaga - prosimo vse sosedne soobčsne, da se v mnogem številu vdele-iijo zopet letošnjih, da tako vkoreninimo dobre in stalne semnje. Prvi bode v četrtek po Veliki noei L j. 27. aprila, drugi v soboto po Sv. Urbanu t j. 7. julija in tretji v četrtek po Mali masi ali 14. septembra letos.	:66D l —i
ll»«,n'»« *»'0jev In koles V Kranju, 2006D 12 io Glavni trg št. 189.
Pozor Amerikanci
in vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalogo izgotovljenih	E
S5*
jnojMtn^^ oblek
1
lidaiatell in .»deovomi urednik: Dr. Im&ot] ZltnU
Marija Rov&ek, trgovka
Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov K.
domačega izdelka. Velika zaloga sukna obuval !278 D 24 4
Rezervni zaklad; okroglo 70 0.000|
sToji lastni hiii v Prešernovih aliuk.
sprejema hranilne vloge vsak delavni^' 8. do 12 ure dopoldne in jih obrestuje n"' 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti ni eega pol leta h kapitalu. Kentni davek« vložnih obresti plačuje hranilnica sama, k|)| bi ga zaračunala vlagateljem. 3Dim Za varnost vlog Jamil poleg lutup reservDOga saklada mestna obit« ljubljanska m v som svojim prsati* nJem ln vso itoJo davčno močjo Dtji varnost vlog popolna, »ved o či slasti ti da vlagajo ▼ to hranilnico tudi sodlih denar mladoletnih otrok in v &r o vaaen t0~ Denarne vloge sprejemajo se tat po pošti in potom C kr. poštne hranilna Posoja se na zemljišča po 41 (% u lett Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik tolike na kapitaL, da znašajo obresti in to od plačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Si ta način se ves dolg poplača v 62 in pol led Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obresti vred na primer v 33. letih, tedaj mori pli-čevati na leto 6 % izposojenega kapitili
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4:, \ do 5V
Havre-Ne w-York
vodjo sanealjlvo najhltr.jil brioparnUl
Francoska prakomoraka drutba.
Ed na najkrajša «rt» f«1/.
Bnzel. Pariz m Havre u flnjfe
Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edi« oblastieno potrjena potoialna plsurna
El). ŠMAR
v LJUBLJANI, Dunajska cesta h,
nasproti znane gostilne pri .Figovcu .
v Z««'«1
Samostansko predstojniitvo iSče dva pridna, iiveibana
hlapca za poljsko delo.
Sprejme tudi poštenega fanta, okrog l6 starega, da bi ga rabili u različne pošiljatve.
Samostansko predstojaišt'«, Zatiiina. (Meij^
Tlaka: ,K*toU«a*