mm Ek ZrWM I Ljudska tradicija je del našega bistva Ob otvoritvi «Kraške hiše» in ob kraški ohceti v Repnu 1\ anes je ljudski praznik, da-11 nes je naš dan, kraško sva-JJ to vanj e. In vriskom, ki bodo spremljali ženina in nevesto v svatovski povorki, se pridružuje veselje vseh tistih, ki se zavedajo pomembnosti razcveta zanimanja naših ljudi za našo preteklost, za življenje dedov in pradedov. Pa to ni le zanimanje, je zavzetost, je navdušenje in iz tega navdušenja raste in se krepi zvestoba. Narodova kultura, narodov obstoj je trdno zasidran v tradiciji vsakega ljudstva. Ljudsko materialno in duhovno življenje izoblikuje iz davnin do današnjih dni značaj posameznega naroda. Prekiniti nasilno ali z drugimi manj odvratnimi sredstvi ta povsem naraven razvoj Pomeni uničenje naroda. Čuvati in ohranjati poplemeniteno ljudsko tradicijo pa pomeni o-stati sam sebi zvest. In prav zato presega sinočnja otvoritev "Kraške hiše« in današnja kra-ška ohcet okvir običajne kulturne prireditve oziroma do-Sodka, ki bi zadeval samo ožje Sorodstvo ženina in neveste, poslej se je dosti pisalo, govorilo in načrtovalo o Krasu. Zaščitena naj bi bila kraška prigoda, zaščitene njegove posebnosti, in tudi o kraški hiši je vilo govora, pisanja in — slikanja; toda o kraškem človeku, si v teh hišah prebiva, ki kratko zemljo obdeluje, se doslej ni govorilo. To smo večkrat u-?otavljali, večkrat poudarjali, ^o, danes se je oglasil naš Kraševec; ne le oglasil, zavriskal je samozavestno, da odmeva čez ves Kras in sega v ®rce vsem slovenskim ljudem. Ta naš današnji praznik pa ?i prišel iznenada, nepriprav-'jen in nepričakovan. Smisel ta našo ljudsko tradicijo se je nudil postopoma. Omenim naj i* nekaj znakov tega prebujanja: narodopisni razstavi v Kri-Ju, enake razstave na kmečkih Oborih na Opčinah, obstoj (si-u®r sporadičen) folklornih plesnih skupin in ne nazadnje tu-vi gojenje domačih ljudskih Pesmi v naših pevskih zborih. v vse to brstenje je s pomembno in učinkovito akcijo vstopi-a zadruga «Naš Kras», ki je sinoči odprla javnosti naš na-r°dopisni muzej «Kraško hišo». To je veliko kulturno dejanje vredno vsega priznanja in Pohvale. , Narodopisje je veda, je kul-*nra. Zato mora biti tudi narodopisje v stalnem programu naših kulturnih ustanov in tu-prosvetnih društev. Ugotovi smo široko, masovno zanimanje za ljudsko tradicijo, tona slovenski prosvetni organistu morajo neprestano bdeti, na ne bodo naši ljudje zapadli modi. Da se je moda usme-,’la v tradicijo, je v svojem Izključnem učinku škodljivo. Udje, ki so, sledeč modi, od-, mkli z našega Krasa za maj-nan denar odkupljene lepe sta-,e skrinje, posodje in orodje, ?°do ob izpremembi mode vse m zavrgli in uničili. Le kulturni odnos, če hočete, čustveni lUUos do naše tradicije, bo o-jtanil njene spomenike v domačih domovih, v prostorih "Osvetnih in kulturnih usta-kakor tudi v muzejskih ‘nitkah. v Ob splošnem zanimanju za naše ljudske tradicije se samo .n _ sebi zastavlja vprašanje: ^akšne so naše jutrišnje nalo-na področju narodopisja, [ti nas je še precej nezorane jj-Ume. Narodopisje je relativ-i0 mlada veda in vmes so še ;®setletja boja za naš goli na- fn^ni obstanek; doba, ko o kadi širokem preučevanju ni w ou uaun tuoo v cvxij ka jUglo biti niti govora. Menim S- da je v nas samih dovolj ,1*® in moči, da bi zmogli zla-3 na področju duhovne ljud-J*e kulture, doseči pomembne [®Pehe. In je skrajni čas za Kj- Ni to naloga samo narodo-L*snih strokovnjakov. Potrebno j’ Mio, da se ob njihovi pomo-»} zganejo naši intelektualci, jPsti profesorji in učitelji, vi-vkošoici in srednješolci, da ^Pišejo vse tisto, kar nam na- stare korenine lahko še po- v gw a*d°, preden ležejo v grob. Že i^n° je tega, ko je od leta iv85 do 1911 «Slovenska mati-h*1' Izdajala ((Slovenske narodih Pesmi», ki jih je zbral Kra-Dok60 dr- Karel Strekelj. To e-L°nalno delo je izvršil s sode-lwVanjem velikega števila izo--Mžencev s celega slovenskega Remija. Koliko je še izrekov, Jcgovorov, pesmi, hi so še žili® v sočnem jeziku starejših njM, Župančič pravi v pesmi j^rodno blago» svojemu pri- «prinesel si mi fovček v dar zakrivljen, in cejo rešto kraševskih dovtipov, in če bi mogel, vem, da poln bi meh izpustil vame pristne kraške sape» In še ocenjuje Župančič bogastvo izrazne moči našega jezika, ko pravi «Krepka primera, dal bi zanjo cekin«. Ali naj gre vse to ljudsko bogastvo s starimi v grob? Delo posameznikov na tem področju je vse hvale vredno. Toda ne zadostuje. Zorko Jelinčič je umrl, preden je uspel dokončati pomembno zbirko naših ledinskih imen. Tudi Milan Pertot, ki je zapisal stare barkovljanske pesmi, je že odšel. Njegovo delo sicer nadaljujeta prof. Pavle Merku in Ignacij Ota in tudi tržaška radijska postaja je o-pravila že pomembno delo oču-vanja ljudske pesmi. Iz množičnega zanimanja za ljudsko tradicijo bi se moralo nujno razviti intenzivnejše, široko zasnovano in izvajano zbiranje. Za vse, ki so dobre volje, je dela dovolj. Ce moremo duhovno ljudsko tradicijo ohraniti s svojimi lastnimi močmi, ne velja to za materialno kulturo. Odkup in ureditev kraške hiše v Repnu more biti le izjema, ki samo dokazuje izredno požrtvovalnost slovenskih ljudi, ki so s privatno iniciativo reševali to, kar bi morale reševati javne ustanove z javnimi sredstvi. Tu so v prvi vrsti poklicane naše občine, da s podporo višjih organov izvedejo potreben kulturni program na svojem področju. Urbanistični, regulacijski načrti bi morali predvideti ohranitev nekaterih značilnosti v stari domači arhitekturi, pa tudi pri novih gradnjah bi morali občinški tehnični uradi bolj paziti na slog človeških bivališč. Seveda je zato potrebno sodelovanje naših domačih arhitektov, kakor bi morali biti Slovenci zastopani povsod tam, kjer se sklepa in odloča o našem podeželju. Tako na primer bi bilo nujno, da se pri u-radu za spomeniško varstvo (Sopraintendenza ai monumen-ti, gallerie e antichita) posluša tudi slovenski glas. To potrebo je priznal tudi občinski in deželni svetovalec Arnaldo Pit-tom, ki je svoj čas iznesel predlog za ustanovitev etnološkega, muzeja in je tedaj izrecno izjavil, da bo neobhodno potrebno sodelovanje Slovencev, (žal, je zamisel tega muzeja zaspala, če ni celo umrla.) Ni tu mesta, da bi mogel obširneje govoriti o programu zaščite stare ljudske arhitekture ohranitve predmetov, ki jih . e tehnični razvoj potisnil v stran (primer: mlini ob Glinščici, torklje za oljke). Podčrtam le eno: ko bodo občinski sveti in odbori naših občin razpravljali o teh kulturnih problemih, naj se zavedajo, da je potrebna skupna proučitev s sodelovanjem strokovnjakov in da nastopijo vse občine z enotni"" preudarjenim načrtom. H koncu pa še eno pripombo. Etnologijo izkorišča danes tudi turizem. Ponekod obnavljajo stare običaje iz čisto turističnih nagibov. Tako so na primer na Dolenjskem turistično izkoristili prastari lov polhov. Dolinski gostinci bodo prav tako potrdili, da je obnovitev fantovskega «maja» v korist tujskemu prometu, o odnosu turizma do narodopisja bi bilo vredno napisati kaj več. Za danes samo to: naši gostin-in '•'v—iško gospodarsko združenje naj bi postavili na dnevni red tudi to vprašanje. Korist od tega bo dvojna: kulturna in gospodarska. Drago Pahor Del udeležencev včerajšnje slovesnosti na dvorišču «Kraške hiše« v Repnu Fantje in dekleta v narodnih nošah so postregli gostom z domačim vinom in kraškim pršutom (Vse slike je posnel Mario Magajna) OB PRAZNIČNEM RAZPOLOŽENJU IN ŠTEVILNI UDELEŽBI Včeraj so v Repnu uradno odprli muzej «Kraška hiša» in razstavo plastike Pozdravna govora predsednika zadruge «Naš Kras» Egona Krausa in repentabrskega župana Guština - Danes bo v Repnu «kraška ohcet» po starem običaju Kakor podrobneje pofDčaino na drugi strani, je bila včeraj ob 17. uri v Repnu uradna otvoritev «Kraške hišen in razstave kraške plastike. Najprej je zbrane pozdravil predsednik zadruge »Naš Kras« Egon Kraus, kakor sledi: Spoštovanje gospe, gospodje, dragi gostje v čast si štejem, da vas lahko danes tu pozdravim v imenu uprav, nega odbora zadruge Naš Kras in v imenu vseh njenih članov, ter se vam zahvalim, da ste se odzvali našemu vabilu na otvoritev «Kra-ške hišeu Današnja slovesnost je po svoji 'vsebini skromna in pre- o Krasu, a le malo o ljudeh, ki na njem živijo. Kot da bi bil Kras abstraktni pojem neobljudene pokrajine ali pa rezervata, ki ga je treba očuvati pred zloveščo roko modernega izkoriščanja. Nihče ali pa le malokdo pomisli, da je Kras, kakršnega poznamo danes in kakršen je bil v preteklosti, sad dela prosta,’ kot je hiša, ki jo danes in oblikovanja ljudi, ki so na njem predajamo svojemu namenu. Drugače tudi ne more biti, če se ho- Repentabrski župan Miha Guštin pozdravlja goste čemo vsaj za hip vživeti v okolje, ki je velo na tem in na podobnih dvoriščih pred sto in več leti. Naš namen je bil, da v današnji dobi atomov in satelitov pričaramo očem modernega človeka košček preteklosti, delček tiste preteklosti, ki se je še vsi spominjamo, a ki je že tako daleč za nami. Vam in vsem, ki si boste hišo ogledali, prepuščamo presojo, če smo v tem uspeli ali ne. Danes se mnogo govori in piše Razstava kraške plastike živeli in živijo še danes. Mi bi želeli, da se v razpravo o Krasu vključi tudi človek, tisti človek ki obrezuje trte v kraških vinogra dih, ki ruje in obdeluje kraški kamen, ki živi v kraških hišah. Seveda ne samo to: mi podpiramo vsako pobudo, ki stremi za zaščito Krasa, pa naj bo to iz botaničnega ali arhitektonskega ali geološkega ali ne vem kakšnega drugega vidika, vendar menimo, da se morajo pri vsakem odločanju in sklepanju upoštevati interesi kraškega človeka. Vse, kar nas je tukaj, druži ljubezen do Krasa. Tista ljubezen, ki jo čutimo, ko nas pot zanese na kraške gmajne, v borove gozdiče-in na borjače kraških domačij. Naj ta ljubezen ne ostane samo v nas se prenese tudi na druge, ki jim je lepota Krasa še tuja, ki še ne znajo ceniti dobrin našega Krasa. Vendar ne pozabimo kraškega človeka, ki te dobrine ustvarja, ne pozabimo človeka, ki je v odločilni meri pripomogel, da lahko te dobrine tudi uživamo. Dovolite mi še dve besedi o «Kra-ški hiši». Koliko je stara, nihče ne ve, prav gotovo dvesto če ne več let. Bila je grajena v treh fazah, kar je lepo razvidno iz posameznih elemčntov gradnje. Finančna sredstva nam niso dopuščala, da bi lahko dokončali našo zamisel celotne rekonstrukcije, vendar upamo, da bomo lahko to storili v prihodnosti. Hiša s svojimi štirimi prostori je bila rekonstruirana in opremljena tako, kot je bilo to v navadi že v prejšnjem Stoletju. Edinole bivši skedenj, kjer so nekoč mlatili žito, bo izvzet, kajti v njem bo sedež naše zadruge, istočasno pa tudi umetnostna galerija, ki bo na razpolago vsem, ki bodo hoteli karkoli prikazati o Krasu Sedaj smo v njem priredili provizorično razstavo kraške plastike, se pravi ljudske kamnarske umetnosti, ki je prišla do izraza na portonih, vodnjakih, konzolah in drugih kamnitih izdelkih kraških kamnarjev. Večina razstavljenih plastik je iz ve-pentabrske občine, pri čemer bi rad še posebej poudaril gotski kip Matere božje iz leta 1566, katerega original je še danes v kapelici tu v vasi. In s tem bi končal. Vabim vas, da si ogledate to staro kraško hišo in blagohotno odpustite pomanjkljivosti, ki zevajo iz tega ali onega prostora, saj oprema še ni dokončna. Mesece in leta bo še treba, preden bo oprema tako izpopolnjena, kot si jo želimo. Preden pa gremo v hišo, mi še dovolite, da se zahvalim vsem, ki so pripomogli k današnji slovestnosti, zlasti pa še strokovnemu vodstvu etnografskega muzeja iz Ljubljane, vsem Kra- ševcem, ki so darovali najrazličnejše predmete za opremo hiše, ter repentabrskim ženam, možem in mladini, ki so tako nesebično pomagali urediti našo kraško hišo. Hvala. S kratkim govorom je nato pozdravil navzoče repentabrski župan Miha Guštin, ki je dejal: Spoštovane gospe in gospodje, dovolite mi, da Vas pozdravim v imenu občanov repentabrske občine. Naj takoj v začetku rečem, da je naša občina ponosna in zadovoljna, ko se otvarja muzej «Kra-ška hiša», saj je to prvi primer zasebne iniciative, ko je nekdo prav gotovo z nemajhnimi žrtvami postavil spomenik, ki bo še poznim rodovom pričal, kje in kako so nekdaj živeli naši ljudje. Zato smatram za svojo dolžnost, da se tudi tukaj zahvalim zadrugi «Naš Kras», da si je izbrala prav našo občino za ureditev «Kraške hiše», ki ni samo etnografskega in zgodovinskega značaja, temveč bo imela tudi svoj pomen na turističnem področju. Naša občina je majhna občina, toda Tržačani in ljubitelji Krasa jo dobro poznajo: ne samo zaradi dobrega terana in pršuta, ampak tudi in predvsem zaradi lepe kraške pokrajine, zaradi tipične kraške arhitekture, zaradi pristnega kraškega duha, ki veje po naših vaseh. Danes se vsemu temu pridružuje muzej «Kraška hiša«, ki bo še bolj pritegnil pozornost ne samo ljubiteljev Krasa, temveč, tudi strokovnjakov, ki se zanimajo za ljudsko umetnost, arhitekturo, narodopisje, in podobno. Vzporedno z otvoritvijo eKraške hišen bo tudi velika folklorna prireditev «Kraška ohcet«, ki se bo začela jutri zjutraj in končala jutri Predsednik zadruge «Naš pozdravlja Kras« goste Egon Kraus (Nadaljevanje na 2. strani) .............""»"■■■"M..""................................................. TUDI S POMOČJO VPRAŠANJ O POSTOPKU Demokristjani hočejo preprečiti debato o parlamentarni komisiji o SIFAE Ostali so osamljeni v komisiji za obrambo poslanske zbornice - Stavka uslužbencev PTT 25. in 26. t.m. RIM, 21. — V komisiji za o-brambo poslanske zbornice je prišlo do dokaj ostre debate, ko je demokristjanski poslanec hotel s formalnimi razlogi preprečiti razpravo o ustanovita parlamentarne preiskovalne komisije glede SIFAR in delovanja gen. De Lorenza. Demokristjanski poslanec Scarascia se je namreč skliceval na 133 člen pravilnika, češ da ni mogoče razpravljati o predlogu, če se o isti stvari razpravlja tudi pred senatom. Vse skupine so njegovo razlago zavrnile, tako da je kljub temu prišlo do pričetka razprave. Stališče KD je ostro obsodil namestnik tajnika PSU Brodolini, ki je ugotovil, da se s formalnimi razlogi ne bo posrečil demokristjanski poskus preprečevanja ustanovitve preiskovalne komisije. Senat bo pričel z delom v sredo popoldne, ko bodo na dnevnem redu razna vprašanja. Že istega dne se bodo sestale tudi različne komisije, ki bodo pričele obravnavati vrsto pomembnejših zakonskih predlogov. Tako bodo pričeli razpravljati o predlogu o podaljšanju veljavnosti olajšav za združevanje družb. Tajnik republikanske stranke La Malfa je danes razdelil besedilo poročila za kongres stranke, ki bo v Milanu od 7. do 10. novembra. Poročilo ima naslov: «Ideologija in politika leve sile«. Danes so ustoličili nov upravni svet INAIL in je v otvoritvenem govoru minister Bosco ugotovil, da so v Italij’ porabili za socialno skrbstvo leta 1967 7.171 milijard lir ali 17 odstotkov narodnega dohodka, vseh upokojencev je bilo preko osem milijonov, zdravstveno zaščito pa uživa o-krog 46 milijonov oseb. Vsedržavna združenja sindikatov poštnih uslužbencev so proglasila stavko vseh uslužbencev PTT in državnega telefona, ki bo 25. in 26. septembra. Stavko so proglasili, ker zahtevajo, da vlada spoštuje obveznosti glede delavnega urnika. «Zond 5» se bliža Zemlji LONDON, 21. — Sovjetska lunina sonda «Zond 5» nadaljuje polet proti Zemlji s hitrostjo nad 40.000 km na uro. To javljajo znanstveniki opazovalnice Jodrell Banka, kjer so danes ponovno zabeležili znake, ki jih oddaja vesoljska ladja. V Jodrell Banku pa niso znali povedati, če so sovjetski znanstveniki spremenili sondi tir. Ravnatelj opazovalnice sir Bernard Lowell domneva, da bodo Sovjeti skušali še danes pripraviti vse za pristanek. Ta manever je brez dvoma najtežja naloga poleta, ker bi morala vesoljska ladja »vstopiti« v zemeljski zračni prostor v kotu 2 stopinj po 800 km širokem in 11.000 km dolgem »hodniku*. Po mneju nekaterih britanskih znanstvenikov sovjetska vesoljska ladja ne bi bi pristala na Zemlji, pač pa na oceanu Paco ali v Indijskem o-ceanu. Že samo dejstvo, da Tass in sovjetski radio molčita, pravijo nekateri, dokazuje, da skušajo priklicati sondo na Zemljo. To bi bila prva ladja, ki bi se skušala približati Zemlji z interplanetar-no hitrostjo v posebnem kotu in v nekaj sekundah, s čimer bi preprečili, da v trenutku, ko priha-(ja v gostejšo zračno plast, ne «zdrsne» iz zemeljskega gravitacijskega področja, medtem ko bi tudi malenkostna sprememba krivulje poleta zadostovala za uničenje ladje. Če bi «Zond 5» dosegla Zemljo z mehkim ali zavornim pristankom, bi se znašli pred točno shemo sovjetskega načrta za polet na Luno. Da imajo ta namen, je jasno razvidno tudi iz zaporednih izstrelitev satelitov vrste »Kozmos«. Smo torej v novi fazi poleta na Luno? To bo lahko že v nekaj urah javila Tass. Spor zaradi Sabaha MANILA, 21. — Predsednik Filipinov Marcos je poklical danes k sebi ameriškega poslanika, da zve za stališče ZDA v zvezi s sporom o ozemlju Sabah med Malezijo in Filipini. Vprašal ga je tudi, ali so ZDA pripraljene spoštovati svoje vojaške obveznosti, če bi Malezija napadla Filipine. V uradnih krogih pravijo, da filipinski predsednik ni bil zadovoljen s kratkim odgovorom ameriškega poslanika, ki je dejal, da je za ZDA Sabah sestavni del malezijske federacije Zvedelo se je, d.-. je filipinska vlada poslala Maleziji ostro protestno noto proti demonstracijam, ki so bile danes pred filipinskim poslaništvom v malezijski prestolnici. Nekateri študenti so vdrli v poslopje poslaništva in raztrgali filipinsko zastavo. Albanska nota Bolgariji TIRANA, 21. — Albanska tiskovna agencija poroča, da je Albanija poslala bolgarski vladi brzojavko, s katero je poziva, naj sprejme takojšnje ukrepe, da doseže umik velikega števila sovjetskih čet z bolgarskega ozemlja. Albanska nota pravi, da ima zbiranje sovjetskih čet napadalni značaj in je v nasprotju z bolgarsko - albansko prijateljsko pogodbo iz leta 1947. Nota dodaja, da bi si Bolgarija prevzela veliko odgovornost, če bi dovolila uporabo bolgarskega zemlja kot oporišče za napad. Nota pravi nato, da ima albanska vlada dokaze, da so bile močna sovjetske oborožene sile s koncentrirane na bolgarskem ozemlju, in dodaja: «Po napadu na češkoslovaško socialistično republiko j« jasno, da stremi navzočnost sovjetskih enot v Bolgariji k izvajanju napadalne šovinistične politike velike sile na Balkanu in na svetu » Nota pravi zatem, da je po mnenju albanske vlade Bolgarija privolila, da so njene ozemlje spremeni v nevarno oporišče za m> rebitna napadalna dejanja. VČERAJ IN DANES VELIKO SLAVJE V REPNU Kraška hiša» in oživljanje starih običajev prispevek k ohranitvi značilnosti Krasa Včerajšnje slovesnosti so se udeležili predstavniki oblasti, strank, slovenski župani in predstavniki raznih ustanov ■ Sinoči so pripeljali balo, danes pa bo kraška obcet Včeraj ob 17. url je bila v Repnu uradna otvoritev muzeja «Kraške hiše« lin prve razstave kraške plastike. Z otvoritvijo kraške hiše pa so se začeli tudi obredi za Kraško ohcet po starem običaju. Višek te folklorne prireditve pa bo danes. Spored objavljamo na drugem me- | e tu. Prireditelji ln gostitelji, Repenči, sploh Kraševci sl želijo, da bi bilo danes kolikor toliko lepo vreme. To pa sl želijo tudi meščani, zlasti ljubitelji Krasa ln narodnih običajev. Preden nadaljujemo s kroniko, moramo Izreči pohvalo in priznanje vodstvu ln članom zadruge «Naš Kras«, ki je uredila muzej «Kraška hiša« in priredila Kraško ohcet s sodelovanjem repentabrske občine. Slovenske prosvetne zveze ln Kmečke zveze, še posebna pohvala pa gre vsem domačinom, ženam, dekletom, možem, fantom in otrokom, k.1 so enotno in z navdušenjem sodelovali. To Je lepa pridobitev ne samo v Repnu in repentabrski občini, ampak za ves Kras. Prav gotovo bodo «Kraška hiša» in podobne prireditve pripomogle k ohranitvi Krasa, njegovih značilnosti in običajev in spoznavanju njegove zgodovine. Kljub dežju se je svečanosti ob otvoritvi «Kraške hiše« ln nato prevoza nevestine bale udeležilo mnogo predstavnikov oblasti in raznih ustanov, gostov iz mesta in podeželja. Prišli so župani repentaiborske ob-č'ne Miha Guštin, zgoniške občine Jože Guštin, devinsko-nabrežinske občine Drago Legiša, župan dolinske občine in deželni svetovalec Dušan Lovrlha, občinska odbornica Faragunova kot zastopnica tržaškega župana, občinski odbornik Hreščak, podpredsednik pokrajine prof. Apih kot zastopnik pokrajinskega predsednika, generalni konzul Jugoslavije inž. Marjan Tepina in konzul Jože Gačnik, deželni svetovalec in pokrajinski tajnik KD Co-loni, deželni svetovalec dr. Štoka, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik društva «Pravnik» dr. Frane Tončič, podpredsednik SPZ dr. Hla-vaty ln podpredsednik ter pokrajinski svetovalec Miro Kapelj, predsednik upravnega sveta Tržaške kreditne banke dr. Angelo Kukanja, predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin, predsednik KPI, PSU, in LSS, ravnatelj muzeja Revoltella dr. Montenero, prof. Poddini itd. Predstavnike oblasti in goste je pozdravil predsednik zadruge «Naš Kras« Egon Kraus, čigar govor objavljamo na prvi strani. Prav tako objavljamo na prvi strani pozdravni nagovor repentaborskega župana in pozdravno pismo prof. Piemontesija. MOČNI SPOPADI V JUŽNEM VIETNAMU Narašča število dezerterjev iz južnovietnamske vojske Zaskrbljenost ameriškega departmaja za obrambo Domači fantje in dekleta v narodnih nošah Po govorih so si gostje ogledali notranjost hiše in razstavo kraške plastike, nato pa so predstavnike oblasti in ustanov povabili na prigrizek in kozarec domačega vina na značilnem dvorišču bližnje hiše. Tako pred tKraško hišo« kot na prigrizku so goste sprejeli fantje in dekleta v narodnih nošah. Gostje so čestitali prirediteljem in so si z velikim zanimanjem ogledovali zunanjost in notranjost stare kraške hiše, pohištvo in opremo ter razne-druge predmete, ki so jih zbrali po Repnu ter drugih kraških vaseh. Gostilne in vosmice« so bile kmalu vse polne gostov, nekoliko po 20. uri pa se je razpršil glas «Ba-lo peljejo«. Mnogi So pustili kozarce in pršut na mizah ter pohiteli spet pred «Kraško hišo«, da vidijo nevesto in stari običaj ob privozu nevestine bale. še je deževaJlo, pa so starejši vaščani tolažili: «Tudl dež je po stari navadi in-Smr-etarih- časih so! pravili, da prinese srečo nevesti«, i url v cerkvi na TaJbru vzel za ženo «No, če je talko, pa naj kar de- Angel Kenmec. žuje, samo da bi bilo jutri eno malo lepše«. Upajmo, da bo ln da bosta vesela ženin in nevesta, skupno z ohcetarji in vsemi gosti. Ko so z vozom z volovsko vprego pripeljali balo na dvorišče pred ((Kraško hišo«, sta Iz hiše prišla ((velika mati« (Štefanija Škabar «Konka») in «veliki oče« (Vladimir Novak iz Kazelj) od ženina. Voznik je ■bil,Stanko Ravber, «balar» Emil Škabar, na vozu pa je bistri fantič Valter Milič «Celedinov» tiščal v košu kokoš za taščo. Balar je povedal, da so pripeljali balo, pa tudi kokoš. Fantek je pravil, da kokoši ne bo dal, da je žejna in lačna. ((Velika mati« je ponudila slrk ln sol, pa je piitka ni marala. Vino in «famcle» to pa že. Popil in pojel pa jih je fantek In šele potem izročil kokoš. Prišla sta tudi ((veliki oče« (Stanko Hmeljak) ln ((velika mati« (Pavlina Škabar «Reb-oova«) od neveste in nevesta sama Miha PlŠfiafnč, ki jo bo danes ob 10. Tašča je bila vesela in je «ba-larjem«, «šeškarjem», pa tudi drugim delila ((fancle« in vino. «Sa1 smo ubogi, pa ne prav tako. živio ohcet«. »živio ohcet, ju, hu hu». Potem je bil na skednju ples ob zvokih stare harmonike. «Naj kar lije. živio ohcet«. Do kdaj so plesali, pili, jedli in prepevali, ne vemo. Bilo je ((luštno« že sinoči, še bolj pa bo danes. In še to. Razne prizore so posneli za posebno oddajo RTV Ljubljana. Snemali bodo tudi danes. Snemalna ekipa iz -Ljubljane je zelo pohvalila vse domačine za gostoljubnost in sodelovanje ter vse občinstvo za izreden čut discipline ob snemanju. Nasvidenje v Repnu! Danes vsi na kraško ohcet! SAJGON, 21. — V Južnem Vietnamu se na raznih sektorjih nadaljujejo krvavi spopadi med osvobodilnimi in ameriškimi silami. Včeraj so osvobodilne sile napadle južnovietnamske položaje pri Tay Min-! hu, južno od demilitariziranega pod-■ ročja pa nadaljujeta dva bataljona ameriških čet napade na osvobodilne sile, kjer je še tri dni v te-, ku njih ofenziva. Osvobodilne sile so se tu močno utrdile. Drugo ofenzivo so ameriške m sajgonske sile začele jugozahodno od Sajgona, kjer je pritisk osvobo-I dilnih sil še večji. Vojaške operacije se razvijajo na fronti, dolgi 50 kilometrov. Preteklo noč so osvobodilne sile streljale z minometi na položaje milice v Kau Da 88 kilometrov jugozahodno od Sajgona. Poleg tega so osvobodilne sile napadle oporišče Bah Dai 170 kilometrov jugozahodno od Sajgona in industrijsko četrt An Koa. V pokrajini Quang Nam sta bila dva močna spopada med ameriškimi in osvobodilnimi silami. Boji so trajali sedem ur. Kakor poročajo v ameriških vojaških krogih v Saj-gonu, so osvobodilne sile zelo dobro oborožene ter se učinkovito u-pirajo napadom ter prehajajo tudi v protinapade. Ameriški bombniki «B 52» so že devetič v štirih dneh bombardirali Severni Vietnam Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da spada to bombardiranje na severu demilitariziranega področja v okvir opera cije, ki so jo ameriške sile začele pred tremi dnevi v trikotniku med Ke San, oporiščem Rockpile in demilitariziranim področjem. Med bombnimi napadi so odvrgli 300 ton bomb. Poleg tega so ameriški bombniki bombardirali tudi več položajev osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu. Ameriški departma za obrambo poroča, da je dal jasna navodila ameriškemu vojaškemu poveljstvu v Vietnamu, naj sodeluje s poveljstvom južnovietnamskih sil, da se zaustavi naraščajoče število dezerterjev med vojaki Južnega Vietnama. V zadnjih šestih mesecih sc je število dezerterjev močno povečalo. Po mnenju krogov Pentagona bodo dosegli rekordno število iz leta 1966, če se sedanja tendenca ne zaustavi. Tedaj je število dezerterjev znašalo 115 tisoč. Lani se je to število nekoliko zmanjšalo. V ameriških krogih nočejo priznati, da gre za pristope k osvobodilnim silam iz patriotizma, temveč iščejo vse mogoče vzroke, da bi našli prepričevalni izgovor. Sevemovietnamska tiskovna agencija je javila, da so bila v četrtek sestreljena nad Severnim Vietnamom štiri ameriška letala. S tem je število sestreljenih ameriških letal naraslo na 3.171. kuharstvo DIRKA PO VENETU Preselili bodo valonski del univerze iz Louvena BRUSELJ, 21. — Akademske o-blasti in organizacijska oblast stare katoliške univerze v Louvenu so sklenile, da bo flamski del univerze ostal v Louvenu, drugi valonski del pa se bo preselil v Ottignies (med Brusljem in Namurom) na Valonskem. Škofje, ki so vedno nasprotovali preselitvi, so bili prisiljeni sedaj sprejeti to odločitev, ki jo je vsilila vlada. Prejšnja vlada je morala odstopiti, ker ni hotela zavzeti stališča glede te preselitve. Novo univerzo bodo začeli zidat: oktobra 1972 in končali osem let pozneje. Stroški bodo znašali 17 milijard belgijskih frankov. V prehodni dobi bo francoska sekcija univerze v Louvenu zahtevala od oblasti jamstva, ki so nujno potrebna za delovanje. Zaključen kongres zveze časnikarjev GRADEŽ, 21. - Delegati enajste- ga kongresa zveze italijanskega tiska so preteklo noč pri tretjem glasovanju izvolili za predsednika Maria Missirolija. Za predsednika zvez nega izvršnega odbora je bil po novno izvoljen Adriano Falvo. Glasovanje se je zaključilo davi vlade Indira Gandi se je na poti državni svet federacije, ki ga sestavlja 42 časnikarjev in 20 publicistov. Vsedržavni svet pa je imenoval člane glavnega sveta, izvršnega odbora, sindikalnega svetovalca in revizorje. •iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V PISMU TAJNIKA KP SI BREZNJEVA tIKfItll I* *«.. Nov sovjetski ultimat predsedniku Svobodi? Menda zahtevajo aretacije «protirevolucionorjev» in odstop Dubčka - Jakubovski končal obisk v Bolgariji ■ Napovedan sestanek predstavnikov komunističnih partij PRAGA, 21. — Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da je Kuznjecov prinesel iz Moskve predsedniku republike Svobodi cija «protirevolucionarjev» zlasti vami. Pismo naj bi izročil v četrtek in se v njem zahteva aretacije «protirevolucionarjev» zlasti iz vrst pisateljev ter novinarjev in ostavka prvega tajnika češkoslovaške partije Dubčka. V tej zvezi naj bi tudi prišlo do odpovedi sestanka «na vrhu« med predstavniki SZ in CSSR Dubček in Cernik sta po včerajšnjem obisku velesejma v Brnu odpotovala v Ostravo, kjer sta danes obiskala dve metalurški podjetji. Ob tej priložnosti Je Cernik v govoru delavcem napovedoval. da se bodo kmalu umaknili prvi kontingenti tujih čet Iz CSSR, čeprav bodo še vedno ostale manjše skupine vojakov. Predsednik Svoboda pa se je danes vrnil v Prago, kjer je sprejel na gradu Hradčani delegacijo čeških in slovaških umetnikov Na srečanju sta bila prisotna tudi minister za kulturo Miroslav Galuška in minister za sodstvo Bohuslav Kučera Na osnovi raziskave javnega mnenja, ki )o je naredil neki inštitut iz severne Češke, izhaja, da je vseh 864 vprašanih oseb odgovorilo, da je odhod tujih čet nujni predpogoj za normalizacijo stanja. 526 oseb od 864 vidi v moskovskem dogovoru edino možno rešitev iz sedanjega položaja, 783 pa ima polno zaupanje v vodilno skuoino. Bolgarska vlada Je danes u-radno sporočila, da Je bil na obisku v Bolgariji poveljnik sil varšavskega pakta maršal Jaku-bovški, ki Je obravnaval predvsem vprašanje okrepitve oboroženih sil tega pakta Iz besedila uradnega sporočila, sledi, da )e Jakubovski že zapustil Sofijo. Ob koncu tedna bo verjetno pri šlo v Budimpešti do pripravljal nega sestanka partij v zvezi z napovedano konferenco vseh komunističnih in delavskih partij novembra v Moskvi. Ta sestanek je bil napovedan že znatno prej m gre v bistvu za izpolnjevanje že starega sklepa, po katerem naj bi se na sestanku določile razne podrobnosti glede sklicanja konference Dejansko pa se bo sedaj razprava sprevrgla in bodo o-bravnavali vprašanje, če naj se konferenca sploh skliče. Znano je, da je večina partij in med njimi tudi italijanska že zavzela stališče, da po češkoslovaških dogodkih ni nobenih pogojev za sklicanje svetovne konference komunističnih partij. Ves jugoslovanski tisk je zelo odločno reagiral na grob napad sovjetske televizije na Tita. V četrtek je namreč sovjetska televizija obdolžila Tita, da je že med madžarskimi dogodki podpiral «kontra-revolucionarje» in njih poskuse, da bd potegnili Madžarsko iz socialističnega bloka In da ga ni nič skrbela perspektiva, da bi se obnovil kapitalizem v tej deželi. V oddaji Je nato rečeno, da se Tito sedaj obnaša na podoben način v odnosu na «kontrarevolucionarje» v CSSR. Agencija TANJUG je v tej zvezi kot tudi v zvezi z drugimi sovjetskimi napadi na Jugoslavijo ugotovila, da pač skušajo za položaj v CSSR obdolževati vse, samo tistih ne, ki so v resnici krivi. Gre za tretji primer v dvajsetih letih, ko se skuša zanikati veljavnost jugoslovanske revolucije, pri čemer pa ne gre samo za Jugoslavijo temveč za bodočnost socializma in za njegov razvoj. V jugoslovanskem tisku pa se berejo tudi ugotovitve, da so hoteli kompromitirati Tita, dejansko pa so kompromitirali sebe in politiko lastnih voditeljev Zanimiva je tudi ugotovitev, da Je Tito sedaj še edini živi udeleženec oktobrske revolucije, ki je na čelu neke socialistične države. S tem, da ga Rusi napadajo, napadajo dejansko njegov prisnevek k politiki sožitja, ne-vmešavania, demokratičnega in človeškega socializma ter samouprave. V tem trenutku so Jugo-c' -ivanski narodi zbrani okrog Tita in so nrioravUent braniti svojo deželo in uspehe, ki so bili doseženi po volni. oseb. Poveljstvo policije je javilo da ne bo trpelo več ne shodov ne neredov na cestah. Študentovski stavkovni odbor, ki se ilegalno sestaja v raznih krajih predmestja, je javil, da se noče odpovedati javnim shodom, kjer pojasnjujejo ljudem njihova stališča. Tudi okoli politehnike Je prišlo do spopadov med študenti in policijo, ki so se obmetavali s sol- Nercdi v Mcksiku in Montevideu MEKSIKO, 21. — Neznanci ponoči, verjetno kot protiukrep zaradi vojaške zasedbe univerze, streljali z brzostrelkami na važen mehiški višji šolski zavod. Nekaj ur kasneje je policija začela pregledovati stanovanja levičarskih voditeljev. Baje so aretirali precej Včeraj... (Nadaljevanje s 1. strani) zvečer. Kot župan repentabrske občine smatram za svojo dolžnost, da vas povabim jutri v našo občino, da si ogledate tudi to mani-festacijo, saj boste na ta način lahko spoznali svatbene običaje, ki so bili na Krasu v navadi pred sto in več leti. Dobrodošli v repentabrski Občini! Končno so prebrali še naslednje pozdravno pismo predsednika tržaške sekcije organizacije «Italia no-stra« prof. Piemontesija: Dragi prijatelji «Našega Krasa!» Zelo mi je žal, da ne morem biti navzoč pri odprtju muzeja «Kraška hiša», ker moram prav na ta dan in ob uri vaše otvoritve biti v Veroni zaradi neke poroke Prosil sem člana glavnega sveta «Italia No-stra», ki čuti prav tako kakor vsi mi do vas in do vaše dejavnosti prisrčnost in simpatijo. Razume se, da vas bom takoj ob povratku v Trst obiskal, da vam neposredno in to pot ustno sporočim najiskrenejša voščila za MILAN, 21. - V «Scali» bi morala 26. septembra nastopiti sovjetska baletna skupina gledališča «Bolšoj» iz Moskve. Sedaj so ta obisk odpovedab in skupina ne bo prišla v Italijo Očitno se boje neprijetnih nicidentov v zvezi s sovjetsko zasedbi CSSR. da se vedno bolj in vedno bolje ohrani in uveljavi naravna celovitost kraške zemlje. Z najprisrčnejšimi pozdravi žilnimi bombami in steklenicami dobro delo pri skupnem smotru,, «Molotov». Policija le aretirala 150 oseb. 45 agentov pa Je bilo ranjenih zaradi eksplozije molotovke blizu njihovega tovornjaka. Notranji minister je ponudil rektorju Javderju Barrosu Cierri, da bi vrnili univerzitetno mesto akademskim oblastem. Rektor, ki je ostro protestiral proti vojaški zasedbi, je po tajni seji s predstavniki univerzitetnega sveta in z nekaterimi direktorji fakultet predlog odklonil. To stališče bo veljalo, dokler bodo profesorji in univerzitetni funkcionarji v zaporih. Tudi iz drugih krajev Mehike javljajo o spopadih med policijo in študenti. MONTEVIDEO,, 21. — Med spopadi študentov s policijo je izgubil življenje 17-letni Hugo Dos Santos, ki ga je krogla Iz strelnega orožja zadela v prsi, šest študentov pa je bilo ranjenih. To Je že šesti dan spopadov. Prejšnjo noč se je v predmestju Cenro 1500 študentov in delavcev branilo pred policijo in približno Isto število manifestantov se je upiralo policijskemu nasilju v univerzitetnem okraju. V predmestju Cerro stanujejo v glavnem delavci. Študentje so tja prišli iz solidarnosti z njimi zaradi odpustitve z dela kot posledica stečaja neke družbe, študentje Izvajajo bliskovite akcije z barikadami in demonstracijami in tako begajo policijske sile. Včeraj so zažgali šest avtobusov. TEGUCIGALPA, 21. - Hondura-ska vlada Je zaprla za nedoločen čas uredništvo neodvisnega časnika «La Prensa«, liberalnega «E1 Pueblo« in radijske postaje «Radio America«, ki so se drznUl protestirati zaradi novih davkov na blago za široko potrošnjo. Vlada je tudi zagrozila trgovcem, ki nočejo odpirati trgovin, da bo sprejela ustrezne ukrepe ter je tudi zagrozila tujim trgovskim osebam, ki bi prekinile dejavnost z izgonom iz države. V Hondurasu so za 30 dni proglasili obsedno stanje. Favoriti so odpovedali zmagal je Del la Torre Tekmovanje je oviral dež - Odstopilo je 52 vozačev PIEVE Dl SOLIDO (Treviso, 21. i — Na 3. kolesarski dirki po Venetu ni zmagal ne favorit, ne «polfavo-rlt», ampak doslej v mednarodnih kolesarskih arenah le malo znan kolesar: Alberto Delila Torre. 23-letnj tekmovalec «Filotexa» je tako potrdil, da je zadnje čase v zelo dobil formi, saj je njegov današnji uspeh prišel po zmagi na kolesarski dirki po Ticinu in po tretjem mestu, ki ga je preteklo nedeljo zasedel v naporni dirki po Apeninih. Kljub temu, da se je sreča nasmehnila skoraj neznanemu vozaču pa je bila dirka zelo zanimiva in borbena. Vsi bolj znani vozači — razen Adomija — so vozili zelo ostro, saj so prvih 92 tam prevozili v komaj dveh urah. Glavna bitka se je bila med Motto in Mercikxom. Neprestano sta napadala drug drugega in se seveda nadzorovala. Pri tem pa sta preveč zanemarila ostale tekmece in tako sta tudi spregledala napad, ki ga je pred Bellu-nom (150 km) sprožila skupina šestih tekmovalcev. Ta skupina si je do kraja Tambro priborila že 4’16” naskoka, tedaj pa je glavnina začela lov, ki je trenutno sicer zaostanek zmanjšal na 2’10", toda prav v zaključnem delu dirke je zasledovalcem zastavila pot zaprta železniška proga. S tem je bila usoda dirke zapečatena. Medtem, ko je glavnina čakala, da železniški čuvaj dvigne zapornice je šest ubežnikov hrzalo proti cilju, kjer si je Dell a Torre zagotovil z odličnim sprintom nepričakovano zmago. Dirka Je bila naporna in nevarna-' saj jo je oviral dež, vozačem pa je tudi drselo na spolzkem asfaltu. Zato je od 85 udeležencev, ki so startali, prispelo do cilja ]e 33. Kat 52 jih je torej odstopilo. Med tenu je bil tudi svetovni prvak Adornii ki je s tem odstopom močno razo-čaral svoje navijače. Lestvica: 1. Dell a Torre. 253,300 km dolgo pot je prevozil v 6.30’ s P°" prečno hitrostjo 38,922 km n* uro. 2. Mealll. 3. Schiavon. 4. Bocci. 5. Anni. 6. Poli (vsi v času zmagovalca). 7. Zandegu 55" zaostanka. 8. Swets (Bel) 2’ 9. Polidorl 10. Oucohietti 3’20" Po podpisu pogodbe R\I—VlbC Zopet TV prenosi nogometnih tekem RIM, 21. — Med vodstvom itaj*’ janske radiotelevizije — RAI — 'n Italijanske nogometne zveze je nes prišlo do sporazuma, glede televizijskih in radijskih prenoso nogometnih tekem. Zato bodo lahko že jutri začeli s prenosi. Družba RAI je plačala Italija1'" ski nogometni zvezi za obnovite pogodbe milijardo 660 milijon^ lir. TOUR BODOČNOSTI 9. etapa v znamenju boja med Francozi in Sovjeti Ognjišče v «Kraški hiši» JrifajL&UlbGflGs k/Gfltiu MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT DIREKCIJA: KOPER Pristaniški trg 3 TELEFON: T*LEX: 21-830 34-117 SPECIALIZACIJA • carinjenje blaga • transportno zavarovanje blaga • kontrola transportnih dokumentov • dodajanje ledu in vskladiščenje blaga • redni zbirni promet iz eviopskih centrov • čezmejni prevozi z lastnim kamionskim parkom • "rfont organizacije LATA • blagovni tranzit preko pristanišč Ri.jeka in Koper • sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini Poslovne enote v vseh republiških srecTščih, v vseh Jugoslovanskih pristaniščih in na vseh obmejnih prehodih. ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA INTEREUROPI KOPER FORBACH, 21. — Deveta etapa te dirke je potekala v znamenju dvoboja med francoskimi in sovjetskimi kolesarji, iz katerega pa so izšli Francozi kot popolni zmagovalci, glede na to, da so krepko Utrdili prednost svojega rojaka Bou-larda, ki nosi rumeno majico. Njegov naskok, ki je bil doslej 8 sekund, je zdaj narasel na več kot 8 minut. Poleg tega pa so Francozi še izrinili Švicarja Thalmanna z drugega mesta skupne lestvice in so tako zdaj vsa prva tri mesta v oblasti trikolorovo. Etapo je odločil pobeg, do katerega je prišlo že pri 30. km. Ušlo je 12 vozačev, med katerimi je bilo 6 Francozov, 5 Sovjetov in 1 Luksemburžan. V tej skupini je bil tudi Boulard, rumena majica. Skupina je pod vodstvom Francozov vozila izredno hitro in je stalno večala svoj naskok. Med potjo je Sovjet Ivačin padel in tako so ubežniki izgubili prvega, kmalu nato pa (po Luksemburgu) še drugega vozača, domačina Gilsona. Tako je ostalo v ospredju 6 Francozov in 4 Sovjeti. Nekaj pred ciljem je šinil naprej Alain Vasseur, ki je prvi privozil na belo črto in si je s tem zagotovil že drugi etapni uspeh na tej dirki. Prvič je namreč zmagal na peti etapi. Glavnina je prispela z veliko zamudo, kar je povzročilo velike pre mike na skupni lestvici. Francozi so temeljito utrdili svoje pozicije s tremi odlični tekmovalci na prvih treh mestih. Sovjeti so napredovali. Močno pa so zaostali Italijani, saj je njihov najboljši vozač Fabbri zdrknil s 5. na 14. mesto in ima zdaj 22’27” zaostanka, kar ne dopušča italijanski ekipi praktično nobenega upanja na kakršenkoli u-speh. ETAPNA LESTVICA 1. Vasseur (Fr.), ki je prevozil 204 km dolgo pot od Vielsalma do Forbacha v 5.0417" (p.h. 40,226 km n. u.) 2. Kokh (Sov. z.) 2” zaostanka 3. Ducreux (Fr.) 6” 4. Mihajlov (Sov. z.) v istem času 5. Bouloux (Fr.) 9” 6. Petrov .Sov. z.) 7. Boulard (Fr.) 8. Iyffert (Sov. z.) 12” 9. Paranteau (Fr.) 18” 10. Martelloso (Fr.) 11. De Vlaeminck (Bel.) 10’43” 14. Pecchielan (It.) v istem času 34. Fabbri (It.) 20’49” zaostanka, itd SKUPNA LESTVICA 1. Boulard (Fr.) 38.34’59” 2. Bouloux (Fr.) 8’25" 3. Paranteau (Fr.) 8’25" 4. Thalmann (Svl.) 10’42” 5. Coulon (Bel.) H’09” 6. Mikhailov (Sov. z.) ll’5i” 7. Wilhem (Fr.) 12" 8. Bernard Thevent (Fr.) 12’41” 9. Gllscm (Luks.) 13’30” 10. Petrov (Sov. z.) 13’40 ’ 11. Vasseur (Fr.) 15’17” 12. De Vleminck (Bel.) 15T1” 13. Jeanssens (Bel.) 20’11” 14. Fabbri (It.) 22’27’ 15. Pecchielan (It.) 24’54" TENIS Lea Pericoli državna prvakinja MILAN, 21. — Lea Pericoli Je osvojila danes v Milanu naslov | letošnje Italijanske državne teniške prvakinje. V finalu ženskih P06* mesnic je premagala Riedlovo 3 : 0 (7:5, 6:4, 6:0). V finalu moških dvojic sta trangell in Taodhlni odpravil*, kj Dgmenlca ln Di Matitea • * • (6:3, 6:2, 6:0). KOŠARKA Videmski Snaidero bo treniral v Ljubija^ VIDEM, 20. — Videmski karski klub Snaidero, ki se j® tos uvrstil v 1. italijansko “Jv se bo pripravljal na državno stvo v Ljubljani. Snaidero, » A trenira znani slovenski trener Ibj Boris Kristančič, bo vadil v Tivoli v dneh od 25. oktobra 3. novembra. V tem času bo °\ gral tudi nekaj trening tekem. v nasprotniki pa bodo prišli v P°s jj, Olimpija, Slovan, Lokomotiva Beograd. OBVESTILA Športno društvo «Primorec» vabi . jLa. vse svoje člane in domače lj®0 ^ Ije športa na občni zbor, ki y v ponedeljek, 22.9.1968 ob 20«^ prostorih ljudskega doma v Cah. • * * 0 not Namiznoteniški odsek SZ .^j sporoča, da bodo redni t^e'1 „|, igralcev ob torkih in petkih , 20. uri, v Trstu na stadionu * maj«. * * * Atletski odsek SZ Bor ol,vC^). vse atlete, da se treningi redu® g0_ dal ju je jo vsak dan (razen 0 ,„jje. botah in nedeljah) od 16.30 a^. Treningi so na stadionu »P-zar« pri Sv. Soboti. * * * vlicuJ* Športno društvo Union SBL.,ek v sredo 25. t. m. javni gj svojih članov in simpatizerje ’0. bo posvečen razgovoru o uk ^ sti društva v letošnji tekm®^ v sezoni. Sestanek ho ob 21. gostilni Pertot v Lonjerju DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 22. 9. 1968 NOGOMET Pokal Pacco Finale za 3. mesto Ob 13.50 v Miljah Breg — Aurisina * • * Mladinsko prvenstvo tg Ob 08.30 v Trstu, Drev. Sah*1 S. Giovanni — Breg * • * Ob 09. v Nabrežini Vesna — Arsenale • « • Prijateljska srečanja Ob 15. uri v Turjaku Turriaco — Vesna • * * Ob 16.30 v Nabrežini Primorje — Cremcaffč Ob Union m»J* 14.30 na stadionu «L ^ Cividin Rošem'#**4’ Pnmoršlkf^iigvnSlc /ožilo OSti[nli: Med beneškimi partizani ® onstran Matajurja Takoj po kapitulaciji Italije ie postal tajnik OF odbora za Šent Lenart in je to funkcijo nepretrgoma vestno opravljal vse do vstopa v operativno e-noto Beneškega bataljona, živo se spominjam, da sem mu nekoč izročil precej propagandnega materiala, ki ga je skril v gasilski avto in ga med vožnjo odmetaval prav ido Vidma. Kot sem že enkrat zapisal. mi je že na dan kapitulacije Italije prinesel iz Čedada brzostrelko s pripombo: »čuvaj jo dobro. Veliko ti bo služila.* V avgustu 1944 se je vključil v Beneški bataljon, ker se je s svojim delom na terenu že preveč izpostavil in je bila nevarnost, da ga odkrijejo. Tudi on se je bal domačih izdajalcev, zato se je odločil za vstop v operativno enoto. Spominjam se, kako se je, oborožen z dolgo italijansko puško, na vsak način hotel podati v akcijo. To je bilo takrat, ko sem se zopet vrnil v operativno enoto. Ob tej priložnosti sem mu dejal, naj raje ostane v štabu bataljona. »Giovanin* Pa se ni oziral na moje nasvete. Hotel je z nami in ga od tega ni biio mogoče na noben način odvrniti. V vasi Srednje smo trčili na Nemce in v tej akciji je Giovanin pokazal veliko hrabrost, kar me je prevzelo in začudilo. Po vrnitvi s te akcije je bil Giovanin na moj predlog postavljen za intendanta Beneškega bataljona. Kasneje je postal načelnik gospodarske komisije za Benečijo in Koba-ridsko. Ta posel je opravljal PETER TERLIKER — PRODA il Hrastovjega, politični komisar z vneto predanostjo in zavestjo. Na tem položaju je dočakal tudi osvoboditev. Tudi njegova žena Marina je vložila svoj delež v naša skupna prizadevanja. Takšen človek je bil tudi Peter-Proda Terliker, doma iz Hrastovjega, kmet in delavec, ki je vse svoje življenje pridno in trdno delal doma in po svetu. Med NOB je bil «Bene-čan s številnimi funkcijami*. Ze pred kapitulacijo Italije je navezal stike s partizanskimi aktivisti, ki so prihajali v Benečijo s pozivi na upor. Takoj ob padcu Italije je sledil zgledu šent Lenarta, kjer so ustanovili prvi OF odbor, ter se takoj oprijel dela za organizacijo takšnega odbora v domači vasi. V tem je tudi u-spel. V letu 1944 je Proda postaj član odbora Žapadno primorskega okrožja. Obenem je bil tudi član okrajnega odbora OF za Vzhodno Benečijo in referent za splošno nabavo. Nadalje je bil imenovan za referenta za socialno skrbstvo, za vojsko, v komisijo za ugotavljanje zločinov in še na druga odgovorna mesta. Za člana odbora Zapadno primorskega okrožja j e bil celo dvakrat izvoljen. Domačini so bili nanj ponosni in je bil med njimi zelo priljubljen. Svoje dolžnosti je vztrajno, prizadevno in z uspehi opravljal. Še posebno aktiven je bil pri manifestiranju slovenstva naše deželice kot tudi pri pritegovanju beneškega ljudstva v borbo proti okupatorju. Njegova hiša je bila na steza i odprta za vsakogar — naj bo to komandant, aktivist ali borec. Vse se je zatekalo k njemu in njegovi ženi aktivistki Mariji. Na nekem sestanku v Platcu leta 1944 je dobil priznanje 5 «Titovo značko*, kar mu je dalo še več poleta in samozavesti. Kosem ga srečal, mi je ves iz sebe kazal odlikovanje in se ponašal: «Poglej tole, Jožko. Ali smo ali nismo?« In pozdravil s pestjo. Dober politični delavec je bil tudi moj sovaščan Marko Ošnjak, s katerim sem sodeloval ob kapitulaciji Italije. Kmalu po mojem vstopu v operativno enoto, se je Marko Povezal z Izidorjem Gruntarjem iz Kobarida. Oba sta hodila po terenu in se prizadevno zavzemala za organizacijo OF odborov na domačih tleh in za prebujanje narodne zavesti med ljudstvom. Markovi aktivnosti so se v letu 1944 upirali vplivni sorodniki vse dotlej dokler jim ni popustil in pristopil k sovražni republikanski vojski, od koder se ni več vrnil. Za njegovo usodo sem zvedel šele Po končani vojni. V vasi Poštak je bil znan naprednjak Anton-Mlinar Ovi-ščak, gostilničar in oče številne družine, ki je bila vsa antifašistično usmerjena. Gostilničar je bil član odbora OF in vseskozi aktiven. Takoj po padcu fašizma, ko sem se srečal z njim, mi je očital: «Kaj pa delate doma? Pojdite v hribe. Ali ne veste, da so gozdovi polni naših ljudi? K njim bežite. Jaz pa vaiin bom s svojimi konji dovažal živila in vse, karkoli boste potrebovali.* S svojo družino je bil v domači vasi nosilec narodne zavesti in nenehen zagovornik antifašistične borbe. Neštetokrat je rekel: «Fašisti so mi samo škodovali. Prajzov pa nisem mogel nikoli — niti slišati ne o njih.* Ta možakar še danes živi in sem ga od leta 1961 dalje nekajkrat tudi obiskal. Skupaj sva obujala spomine iz let borbe in ob slovesu sva se vselej krepko rokovala. Njegova sinova Lucian in Nadalio sta bila oba partizana. Ta ugledna družina je dala svoj prispevek k zlomu nemških okupatorjev in ostankov fašizma. Kot hiša že omenjenega Prode, tako je bila tudi njegova široko odprta vsej naši vojski in vsem političnim delavcem. Pri njem smo se lahko shajali brez strahu in tu je bilo tudi — kot bom povedal kasneje — znamenito majsko zborovanje leta 1944. Pri našem skupnem agitiranju na terenu tudi ni zaostajal uslužbenec pošte Alo jz Faj-dutti. Kakor prej omenjeni, tako je tudi on mnogo pripomogel pri širjenju antifašističnega razpoloženja med beneškim prebivalstvom. Udeležil se je zborovanja v Poštaku in mi je tudi pomagal pri organizaciji tega zborovanja. Njegov stric je bil goriški «Monsignor» — deželni poslanec in glavar. Do leta 1918 je bil vodja katoliških Furlanov. Pripovedujejo, da ie bil čudovit govornik. Znani antifašist je bil v Gr-miški dolini gostilničar Josip Bonini. S svojim aktivnim prizadevanjem in s svojim u-gledom, je znatno prispeval k pritegnitvi beneških Slovencev v antifašistične vrste in borbene enote. Svoj odpor proti Nemcem in fašistom je neprestano izražal tudi Rer.co Kjabaj, po domače Vodopivec iz Vodopivca. Temu odporu je ostal tudi pozneje vseskozi zvest. Tako mi je skupaj s temi ljudmi in še drugimi dobrimi in poštenimi domačini, ki so gledali na borbo kot edino sredstvo za izgon okupatorja in pridobitev svobode, uspelo privabili na zborovanje v Poštaku veliko število domačinov. Prišli so iz vasi: šent Lenart, Gornja Mjersa, škratovo. Osnjč Hrastovje, Poštak, čišnje, Dolenj anj e Kosca, Černiča. Spodnja Mjersa, Ažla itd. Vse tiste domačine, ki so se strinjali s tem, da takoj z zborovanja odidemo skupaj kot oborožena enota v partizane. sem pismeno povabil, medtem ko so dragi prišli na moj poziv in na poziv vseh omenjenih aktivistov. Majsko zborovanje in ponovno formiranje Beneške čete Na veliko majsko zborovanje, ki je bilo sklicano konec maja 1944. sem prišel v poštak že pred poldnevom in s pomočjo že omenjenega gostilničarja Antona Oviscaka pripravil prostor, ker sem predvideval, da se bomo tu dlje zadržali v razgovoru o ciljih NOB, zlasti pa še o ponovnem formiranju čete in o takojšnjem odhodu v brigade. Tovariš Anton mi je z veseljem pomagal in me pri tem vseskozi spraševal: ((Poslušaj Jožko, koliko jih bo prišlo iz štaba Briško-be-neškega odreda? Kdo bo prišel iz štaba?* Prej sem mu namreč omenil, da bodo iz Brd prišli na to zborovanje tudi nekateri člani štaba. Na vsak način je želel izvedeti, kdo b0 prišel. Ko sem mu dejal, da tega še ne vem, ni več drezal vame. Kakor jaz, tako je tudi on nestrpno pričakoval prihod partizanskih voditeljev. Mene je najbolj mučilo vprašanje same udeležbe na Zborovanju, če bo prišlo dovolj ljudi za, takšno manifestacijo, kakršno sem si zamišljal, ali pa bomo doživeli neuspeh? čutil sem se za to odgovornega in sem stalno pogledoval in motril na cesto, če ljudje že prihajajo. Zborovanje ie bilo napovedano za popoldanske ure, vendar se zdaj točnega časa več ne spominjam, vem pa, da je bilo lepo vreme. Najprej je prišlo devetintrideset tistih, ki sem jih pismeno povabil, kmalu za njimi pa so se prikazali komisar BBO, tov. Franc-Zorko Črnu-gelj, domačin Marjan Zdrav-ljič, takratni sanitetni referent BBO, in še nekaj drugih članov štaba. Ko je prišel komisar Zorko sem stopil predenj in raportiral; «Tovariš komisar, na zborovanje je prišlo poleg ostalega ljudstva devetintrideset domačinov, z menoj štirideset in vsi smo pripravljeni takoj stopiti v borbo proti okupatorju. Ti fantje so vsi prišli na zborovanje že kot partizani in računaj z njimi kot s partizani.* Pred gostilno, kjer smo stali, mi je komisar Zorko krepko stisnil roko in mi čestital k uspehu, čestitali , so mi tudi Marjan Zdravljic, in drugi člani štaba. Medtem ko smo čakali, da se ljudstvo zbere, smo se nekaj časa še,pogovarjali. Ko je ljudšWbo-kim spoštovanjem, kot lahko [pri poveduje nekdo, ki je bil deližen njegove vsestranske radodarnosti, od umetniške do srčne. «Mojstra sem spoznal leta 944 v Beogradu, ko je bil dode jen pevskemu zboru Jugoslovanske armade »Srečko Kosovel*, pri k: te-rem sem bil takrat spremijeve lec na harmoniko. Prof. Rupel se je namreč že precej prej pridružil partizanskim borcem, ko je na potovanju iz Ljubljane na konc :rt v Zagreb, kamor so ga povabili Nemci, nekje pri Trbovljah ruje izstopil iz vlaka in se kar peš! z violino v rokah odpravil v hribe in bil potem priključen posebnemu oddelku umetnikov pri gU v-nem štabu Slovenije v Beli kra i-ni. Odkar je prišel k našemu zb)-ru, je bil z nami na vseh naš h gostovanjih doma in v inozemst\ u kot violinski koncertant, z nani je delil radost ob navdušenju ljudi, kamor koli smo prišli in ki-mor koli smo ponesli našo part -zansko pesem.* «Toda v spomin i mi je bolj kot to ostalo nekaj drugega — pripot veduje prof. Kjuder. Kmalu po* tem, ko sva se spoznala v Beograi du in me je nekoč slišal igrati naj violino, me je vprašal, kje serri študiral. Ko sem mu povedal, da: sem obiskoval tržaški konservatorij, mi je nekega dne prinesel, violino, ki jo je kupil s svojim denarjem. Izročil mi jo je s priporočilom, naj takoj po dokončni osvoboditvi nadaljujem s študijem. Takoj po demobilizaciji me je poklical v Ljubljano: «Fant, študiraj«, mi je dejal. Po nekajmesečnem učenju pri njem sem položil sprejemni izpit in bil potem še 10 let njegov učenec. Dragi moj, kakšen človek je bil to! Kakšen pedagog! Kako se je ves predal svojim učencem in s kolikšno ljubeznijo je znal spodbujati k učenju! Skrbno pa je pazil, da ni šla v izgubo ena sama učna ura. če je moral kam odpotovati, na kakšen koncert ali predavanja, je za ves čas svoje odsotnosti vnaprej poskrbel za namestnika in če je bila njegova odsotnost daljša, se je tudi iz tujine zanimal, kako delajo njegovi učenci doma. Neštetokrat me je povabil na svoj dom in mi dajal dodatne lekcije, seveda zastonj. Pa ne samo to. V prvih povojnih letih v Ljubljani ni bilo lahko. Mnogokrat sem bil lačen in denarja tudi nisem imel. Po končani lekciji me je vedno zadržal in njegova gospa mi je brž postregla s kakšnim okrepčiloma: «Jej, fant, če ne bcš malo muziciral!« Nič kolikokrat mi je prof. Rupel tudi na srednji šoli vtaknil v žep kakšen priboljšek, ki ga je prinesel od doma. Na šoli, pa tudi v sobici, kjer sem stanoval, pozimi niso nič kurili, da smo se tresli od mraza. Seveda se v takem ni dalo študirati, saj smo imeli prste kar otrple. In spet je bil naš profesor Rupel tisti, ki nam je razumevajoče pomagal. «Kar k meni na dom pridite.# Mirno lahko rečem, da sem v prvih povojnih letih od 1946 do 1948 in še deilj preživel na njegovem domu mnogo ur in da so mi te ure ostale kot najlepši spomin na človeški, humani lik tega velikega slovenskega glasb* nega pedagoga in koncertanta. Nikoli ne bom pozabil tudi njegovega stalnega zanimanja za naše domače razmere v Trstu. Kadarkoli sem se vračal iz Trsta v Ljubljano, je vedno hotel vedeti vse, kaj se pri nas dogaja, kako napreduje naša glasbena šola, s kakšnimi težavami Se bori. In če je le mogel, je pomagal ne samo z vedno koristnim in dragocenim nasvetom, temveč tudi materialno, z notami itd. To svojo navezanost na svoj rodni Trst je izpričeval praktično vse do svoje smrti in danes se prav dobro zavedamo, da smo mi, tržaški slovenski glasbeniki, in naša glasbena šola izgubili s prof. Karlom Ruplom ne samo velikega prijatelja, temveč tudi človeka, ki nas je vedno znal moralno in materialno podpreti v naših prizadevanjih. Mi, njegovi učenci, pa smo izgubili tudi pedagoga, ki nam je istočasno z znanjem vcepljal ljubezen do glasbe in s to ljubeznijo tudi svoj globoki humanizem, ki je v naših očeh veljal prav toliko kot njegova umetniška veličina«. j. k. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Hlinili im mi mm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,, min,nil,m,,„ll,,l|,liinm,mim,|lllll|||M|limi|llill,,N,,lll,l,ililiiiiiiiiiiiiliit min« O KULTURNIH STIKIH MED SLOVENa IN ITALUAM Sedanje stan je itali janistike pri Slovencih (Nadaljevanje iz prejšnje ned. štev.) Osvald Ramovš pa je leta 1958 objavil v Padovi izbor jug. pesništva pod naslovom «Antologia di poesia jugoslava*, kjer so tudi Slovenci lepo zastopani. Slovenska žetev italijanskih književnih mojstrovin je bila že takoj po koncu druge svetovne vojne, zares obilna in kakovostno zadovoljiva. V zadnjem desetletju pa se je ta žetev izredno povečala. Že sam pregled del, ki so bila objavljena v tem desetletju, bi zahteval preveč prostora. Med obema svetovnima vojnama so izšla na slovenski strani tudi številna slovnična in slovarska dela. Že leta 1914 je izšel v Gorici pri Paternolliju Iskravčev «žepni slovensko-italijanski slovar*. Pri Bemporadu v Florenci je izšel leta 1923 «Manualetto ita-lo-sloveno», ki sta ga pripravila G. Prezzolini in F. Skarlovnik. Ljubljanska «Naša založba* je izdala leta 1930 slovensko-italijanski in italijansko-slovenski slovar Josipa Valjavca. Ivan Trinko je izdal isto leto v Gorici v samozaložbi slovensko slovnico v italijanskem jeziku «Grammatica del-la lingua slovena ad uso delle scuole*. Anton Kacin je sestavil vadnico k njej «Esercizi per la grammatica slovena di G. Trinko*, ki je izšla v posebni knjigi leta 1931 v Gorici. Isti je pripravil tudi slovnico, ki je izšla leta 1943 v založbi Vallardi v Milanu. Pri goriškem založniku Lukežiču je izšla leta 1931 «Grammatica della lingua slovena*, Josipa Nemca — Nemija. Ta je doživela že tri izdaje. Zadnjo so objavili leta 1947. Od istega sestavljavca so tudi «Quattro chiacchiere in sloveno* s slovensko izgovarjavo, frazeologijo, osnovami iz slovnice in slovarčkom. Delo je izšlo leta 1945 v Trstu pri Zigiottiju. Knjigarnar Štoka je izdal leta 1931 žepni slovensko-italijanski slovar, ki ga je sestavil Ferdo Kleinmayr. Pri istem založniku je izšla deset let kasneje Kleinmayrova »Grammatica della lingua slovena con nu-merosi esercizi, dialoghi, lettere e letture*. Marija Gregorič je izdala leta 1936 v Trstu svojo slovensko slovnico: «Grammatica slovena — Corso elementare teorico di lingua slovena ad uso degllta-liani*. Leta 1941 je izšel pri Ljudski knjigarni v Ljubljani »Slovensko-italijanski slovarček* Antona Gradnika. Pri založniku Turku je prav tako v Ljubljani izšel isto leto italijansko slovenski in slovensko-italijanski slovar Janka Tavzesa, ki je doživel dve izdaji. Isto leto smo dobili v Ljubljani še četrti slovar, in sicer italijan-sko-slovenskega, ki ga je izdala »Umetniška propaganda*. Sestavila sta ga Albert Strnad in Anton Debeljak. Vsekakor najboljši in najobsežnejši je »Dizionario italiano-sloveno*, ki sta ga kot četrtega pripravila Anton Bajec in Pavel Kalan, in ki je izšel isto leto prav tako pri Ljudski knjigarni kakor Gradnikov slovarček. Slovensko-italijanski del pa je izšel pred kratkim. Da bo pregled popoln, naj omenim še slovnično delo Ivana Vovka »Parliamo sloveno*, ki je izšlo leta 1942 v Milanu pri založbi «Lingue estere*. V okvir tega sestavka bi spadal tudi pregled člankov, objavljenih v raznih slovenskih revijah in časnikih. Pripravil sem že pregled zadevnih objav v «Domu in svetu*, »Slovensker. etnografu* in »Knjigi* ter se že lotil »Ljubljanskega Zvona*. Preobširno bi bilo navesti vse to, zato hranim to za kakšno drugo priložnost. * * * Načelnik slovanskega inštituta rimskega vseučilišča Giovanni Maver je izjavil leta 1955 na slavističnem zborovanju v Beogradu, da je slavistična veda v Italiji že prebredla začetno ljudsko informativno stopnjo in stopila, zlasti po drugi svetovni vojni, na stopnjo splošnega znanstvenega raziskovanja. Ta razvoj je dobro viden iz dela sodobnih italijanskih slavistov in iz pisanja dosedanjih italijanskih slavističnih revij. Giovanni Maver, ki je pred nedavno upokojitvijo poučeval poljščino v Rimu, je objavil leta 1931 v rimskem časopisu »Rivista di letterature slave* osnovno študijo «La slavistica italiana nel de-cennio passato e i suoi compiti futuri*, s katero je nakazal smernice za znanstveno delo mlajšega rodu italijanskih slavistov. O slovenskem slovstvu je Maver poročal nekaj let prej v drugem zvezku dela «L’Europa nel XX secolo*, ki je izšlo leta 1927 v Padovi. Za zbirko «Novellieri slavi* rimskega založnika De Carla iz leta 1946 je pripravil prevod Levstikovega »Martina Krpana*, ki sem ga pred objavo deloma pregledal. Po drugi svetovni vojni je Giovanni Maver z Eliom Migliorinijem in Oscarjem Ran-dijem sestavil zgodovinsko in slov-stveno-zgodovinsko dopolnilo o Sloveniji za 2. zvezek dodatka k Treccanijevi »Italijanski enciklopediji*. Pisal je tudi o Župančiču. Bartolomeo Calvi je veliko sto- ril na področju kulturnih stikov s Slovenci. V izvestju tehničnega zavoda v Mantovi za šolsko leto 1928-29 je napisal študijo o Simonu Gregorčiču. Primerja »Jefte-jevo prisego* s slično Parinije-vo pesmijo. Isto izvestje za šolsko leto 1930-31 je prineslo Calvi-jevo razpravo »D crisantemo bian-co ossia Ivan Cankar e la critica — Bela krizantema ali Ivan Cankar in kritika*. Calvi se je kot edini sodobni italijanski slavist zanimal tudi za slovensko narodno pesem. V istem letopisu je objavil leta 1932 razpravo »Saga o Matiju Kor vinu, ogrskem kralju* in prevedel nekaj slovenskih pesmi o Kralju Matjažu. Calvi velja za najboljšega italijanskega poznavalca Cankarja. Založba S.E.I. je izdala leta 1929 v Turinu Cal-vijev prevod Cankarjeve drame «Kralj na Betajnovi — II Re di Betainova*. Obsežna uvodna študija o Cankarju je izšla v slovenskem prevodu v ljubljanski »Modri ptici*. V sijajni opremi je izšel leta 1930 v Mantovi njegov prevod Cankarjevega dela »Moje življenje — La mia vita* s kritično študijo o Cankarju, njegovem delu in umetniškem ustvarjanju. «11 canto V dellTnferno nehe versioni slovene* je naslov študije, ki jo je leta 1932 objavil pri založbi SE. v Turinu. V že omenjenem letopisu mantovanske-ga tehničnega zavoda je objavil leta 1934 sedem Cankarjevih cnic iz «Podob iz sanj*. Te so izšle leta 1941 v založbi tamkajšnje »Znanstvene akademije*. Pri tu-rinskem založniku Lattesu je izšla leta 1933 Calvijeva knjiga «Giosuč Carducci presso gli Slavi meridionali — Giosue Carducci pri južnih Slovanih*. Poglavje o Slovencih vsebuje podatke o študijah, ki sta jih o Carducciju napisala Evgen Lampe in Frane Terseglav v ljubljanski reviji »Domu in Svetu* leta 1906 :n leta 1907 ter v «Času» leta 1907 in prevodih Carduccijevih pesnitev po Janku Samcu in Josipu Jurci. Leta 1931 je Calvi napisal za tu-rinsko revijo »Cbnvivium* članek »Riflessi della coltura italiana fra gli Sloveni — Odmev italijanske kulture med Slovenci*. Obsežno Calvijevo slovenistično prizadevanje je tehtno, škoda, da je svoj življenjski opus na tem področju zaključil z delom, ki je bilo deležno ostre kritike, in ne samo pri Slovencih. Gre za njegovo delo »Fonti italiane e la-tine nel Prešeren maggiore* (Torino 1958, sed. Janko Jež (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) Vreme včeraj: Najvisja temperatura 20j5. naj nižja 15.6, ob 19. uri 18.2 stopinje, vlaga 90%, zračni tlak 1008,2 pada, veter 5 km Jugovzhocdnlk, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, tem. peratura morja 21.6 stoippinje, dežja je padlo 0,6 mm. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 22. septembn MavriciJ > Sonce vzide ob 5.52 in zaton* ob .?1y 18.03. Dolžina dneva 12.11. Luna vat. de ob 5.36 in zatone ob 18JD6. Jutri, PONEDELJEK, 23. septembra Slavojka PREDSTAVNIKI SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE PRI ŠOLSKEM SKRBNIKU Vprašanje pritiska na slovenske starše in razpisa natečaja za slovenske učitelje Ministrstvo ni dalo skrbništvu v Trstu ustreznih navodil za razpis rednega natečaja za stalna učiteljska mesta - Odločna interpelacija deželnega svetovalca dr. Štoke zaradi nedopustnega pritiskanja nekaterih italijanskih didaktičnih ravnateljstev na slovenske starše V petek, 20. t.m. so bili predstavniki Sindikata slovenske šole pri šolskem skrbniku prof. Giulia-nu Angiolettiju. Predvsem so razpravljali o razpisu rednega natečaja za slovenske učitelje, o vabilih učencem za vpis v prvi razred osnovnih šol, ki jih pošiljajo italijanski didaktični ravnatelji kljub skrbnikovi prepovedi, o organikih za srednje šole, o ustanovitvi strokovnih zavodov in o drugih perečih zadevah. Na vprašanje, ki so ga zastavili predstavniki šolskemu skrbniku, zakaj ni razpisal rednega natečaja za učiteljska stalna mesta na šolah s slovenskim učnim jezikom istočasno kakor ga je razpisal za učiteljska stalna mesta na italijanskih šolah, je le ta izjavil, da ni izdalo prosvetno ministrstvo ustreznih navodil. Na pripombo predstavnikov, da so nekateri italijanski didaktični ravnatelji poslali vabila staršem šoloobveznih otrok za vpis v prvi razred kljub njegovi prepovedi, je šolski skrbnik izjavil, da bo ugotovil morebitne kršitelje in temu primerno ukrepal. O tabeli, ki določa organike za posamezne srednje šole in ki so jo prejeli ravnatelji srednjih šol, pravi šolski skrbnik, da bo postala zakonita šele potem, ko jo bo potrdilo računsko sodišče. Šolski skrbnik je mnenja, da bo razpisalo prosvetno ministrstvo natečaj za profesorska stalna mesta, čim bo računski dvor potrdil tabelo organi-kov za posamezne srednje šole. Na vprašanje predstavnikov, zakaj ne bodo niti letos ustanovljeni potrebni strokovni zavodi, je šolski skrbnik pojasnil, da zunanje ministrstvo pogojuje astanovitev industrijskega strokovnega zavoda v Trstu z ustanovitvijo italijanske gimnazije v Bujah. Deželni svetovalec LSS dr. Štoka je vložil pri predsedstvu deželnega sveta interpelacijo v zvezi z vpisovanjem slovenskih otrok v osnovne šole. V njej pravi, da prinaša razdobje vpisovanja v prvi razred osnovnih šol v tržaški pokrajini nujno težave in določena trenja med prebivalstvom italijanskega in slovenskega jezika. Zatem omenja ta trenja in pravi, da so popolnoma odveč in škodljiva. V interpelaciji pravi nato. da imajo starši poleg dolžnosti tudi popolno svobodo vpisati svoje otroke v tiste šole, ki si jih želijo. Normalno vpisujejo italijanski starši svoje otroke v italijanske šole, starši slovenske narodnosti pa v državne šole s slovenskim učnim jezikom. Ce bi popolnoma dopuščali to svobodo in ne kršili u-strežne pravice, bi zelo težko prišlo do sporov. Do nezadovoljstva, trenj, krivic in psihološkega pritiska ter strahu pa pride, ko skušajo z moralno in juridično nedopustnimi sredstvi vplivati na voljo ..... , , staršev, da bi menjali svoj sklep, i sanja in interpelacije, poleg tega In v tem je tudi jedro tega vpra-1 pa bo deželni svet izvolil desetega šanja. Pretekla leta so didaktična ravnateljstva osnovnih šol imela navado pošiljati staršem pisma, s katerimi so jih pozivali, naj čimpre.j vpišejo svoje otroke v šolo. Ker so taka pisma pošiljali nalašč slovenskim družinam, da bd pritisnili nanje, da bi vpisali otroke v italijansko šolo, so se skušala slovenska didaktična ravnateljstva braniti s tem, da so tudi ona pošiljala podobne dopisnice slovenskim družinam. In tako se je zgodilo, da so nekatere družine, skoraj vse v osnovne šole; ker je njihov namen oteževati življenje in razvoj slovenskih šol s' poskusi, da se skrči število novih vpisov: ker hočejo iztrgati slovenske otroke njihovemu naravnemu in slovenskemu okolju, da bi jih raznarodili, kar je v nasprotju z duhom ustave in deželnega statuta; ker je vse to, kar se slovenske manjšine tiče, v nasprotju z obstoječima predpisi in okrožnicami šolskega skrbništva; ker ustvarjajo s tem nepotrebne spore in mržnjo med tu živečim prebivalstvom in skušajo zadušiti življenje in svobodni razvoj slovenske manjšine z nedemokratičnimi metodami, vprašuje svetovalec deželni odbor, kakšne korake namerava napraviti pri šolskem skrbništvu v Trstu in morebiti pri ministrstvu za šolstvo, da 6e napravi konec tej dvoumni in nezakoniti dejavnosti nekaterih didaktičnih ravnateljstev z namenom, da bi vsiljevala, ustrahovala in pritiskala na družine slovenskega jezika, ter da bi tisti, ki so odgovorni za te nedopustne špekulacije, zanje odgovarjali na podlagi predpisov. slovemske, dobivale dve pozivnici. Iz tega je seveda nastala huda zmeda. Šolsko skrbništvo je zato skušalo napraviti konec temu položaju in je s posebno okrožnico pozvalo vsa didaktična ravnateljstva z italijanskim in slovenskim jezikom, naj ne pošiljajo več teh pozivnic. Lani so to okrožnico spoštovali. Letos pa smo bili priča ponovni kršitvi okrožnice, kar so storila nekatera italijanska didaktična ravnateljstva, medtem ko so slovenska didaktična ravnateljstva spoštovala okrožnico in pasivno prisostvovala prostaškemu in nedemokratičnemu «lovu na slovenskega otroka«. O teh vabilih, ki so nevredna demokratične in napredne omike, je pisal »Primorski dnevnik«, ki je 3. t. m. in v naslednjih številkah objavil klišeje teh pozivov, šolsko skrbništvo je 12. t. m. poslalo temu dnevniku pismo, v katerem je pojasnilo, da gre za napake nekaterih ravnateljev in je zagotavljalo, da se to ne bo več ponavljalo. Kljub tem zagotovilom pa sn slovenske družine stalno podvržene temu pritisku in še vedno prejemajo te pozive. Toda ne le to, so tudi primeri, kar lahko dokažemo, telefoniranja na dom, s katerim skušajo spremeniti odločitve slovenskih družin. Ker ti dogodki škodujejo mirnemu in skladnemu sožitju med obema narodnostima, ki tu živita; ker je njihov namen ustrahovanje slovenskih družin in sprememba njihovih odločitev glede vpisa otrok liiiiiiiiiiiilllliiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiHiiiiiiiHiiliilliiiil PRVEGA OKTOBRA BO SEJA DEŽELNEGA SVETA Izvolili bodo še enega odbornika in odobrili dva zakonska osnutka Na jesenskem zasedanju bodo med drugim odobrili tudi proračun za leto 1969 Deželni svet se bo sestal 1. ok- bo odbor dobil svojo končno obli-1 nal na delo in komaj je zaključil tobra, kot ko^.|tpt^|i|^^c>vedal predsednikI svojo razstavo v Občinski galeriji DAŠA TOMŠIČ in VITO SVETINA se poročita danes v Miljah. Mlademu paru želi obilo let sreče Akademski klub Jadran Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik Zadruga «NAŠ KRAS« vabi vse ljubitelje Krasa na KRAŠKO OHCET ki bo v repentabrski občini danes, 22. septembra SPORED DANES Začetek svatbenih obredov Do ob 8 uri, ko bo prišel ženin s svojimi svati po nevesto v »Kraško hišo« Od tu se bodo svatje podali peš na Col in Tabor, kjer bo točno ob 10. uri poroka. Po poroki bo v restavraciji Furlan na Repentabru zakuska za vse svate in narodne noše. Ob 12. uri odhod svatov v Repen, kjer se bo nevesta predstavila tašči in tastu v «Kraški hiši«. Ob 13 uri svatbeno kosilo. Začetek popoldanskega programa ob 15.30 v Repnu. Nastopi domači pevski zbor, zbor «Vasili.j Mirk« s Proseka-Kontovela in folklorna skupina «France Marolt« iz Ljubljane. Ob 17. pri bosta nevesta in ženin odprla ples na trgu v Repnu. Za ples bo igral narodno-zabavni ansambel »Slak« iz Ljubljane. Ob 24. uri zaključek. OBVESTILA IN NAVODILA Prireditev bo ob vsakem vremenu. V primeru lepega vremena se predvideva velik obisk ljudi iz bližnje in daljne okolice, zaradi česar prosimo, da upoštevate naslednje: PROMET: Vsi dohodi v vas Repen bodo zaprti in v vasi Do prepovedan promet z motornimi vozili. Velik parkirni prostor bo oh cesti Opčine - Repen, manjši ob drugih cestah, ki vodijo v vas. Obiskovalcem iz mesta in drugod pa priporočamo, da se poslužijo posebnih avtobusov, ki bodo vozili na krožni progi Opčine Repentabor ■ Repen Opčine. Tudi lastniki avtomobilov naj raje pustijo svoja vozila na Opčinah in se poslužijo avtobusa PRESKRBA: Gostilne »ŠKABAR«, »KRIŽMAN« in «PRI NINKO- TU» • Repnu ter restavracija »FURLAN« na Repentabru bodo ta dan imele enotno svatbeno kosilo, ki se bo začelo ob 13. uri. Kosilo stane 2.000 lir, pri «Križmanu» pa 2.500 lir. V Velikem Repnu bo odprtih 9 dobro založenih »osmič«, na Colu pa ena NARODNE NOŠE: Zbirališče vseh narodnih noš je med 9. in 9.30 pred repentabrsko cerkvijo. Vsi, ki bodo oblečeni v na- rodne noše, se bodo udeležili zakuske * »žvacetom« v restavraciji «Furlan». Vse narodne noše, ki bi bile pripravljene prodajati značke »Kraška ohcet«. naj se javijo na Slovenski prosvetni zvezi. Odhodi avtobusov iz Trsta za Repentabor, Col in v Veliki Repen z avtobusne postaje na Trgu Liberta ob 9.20, 12.40, 16.20, 18.55 in 20.35. zakonska osnutka, ki ju je pripravil deželni odbor in sta ju odobrili pristojni komisiji. Gre za zakonski osnutek o prevzemu kmetijskih poskusnih postaj i. Vidma in Gorice javah 1. julija. Na seji 1. oktobra bo tudi prisegel deželni svetovalec sen. Pelle-grini, ki je bil doslej odsoten z vseh sej zaradi nesreče, ki se mu je ter za zakonski osnutek o šolski pripetila že pred koncem prve za-nujni ukrep se tiče konodaje dežele. Prav tako bodo pomoči. Prvi dveh zaslužnih ustanov na torišču raziskav in poskusov v kmetijstvu, ki sta zabredli v težave, drugi zakonski osnutek pa dopolnjuje nekatere deželne zakone o šolski pomoči, ki so že v veljavi. Na dnevnem redu so tudi vpra- odbornika za urbanistiko, čigar mesto bo zasedel sedanji namestnik odbornika Francesco De Carli. Z zakonom št. 30 od 22. 8. 1968, ki je začel že veljati in s katerim so uvedli nekatere spremembe v deželno upravo, se je število odbornikov zvišalo od devetih na deset, tj. z ustanovitvijo odborništva za urbanistiko. Dosedanje število treh namestnikov odbornikov pa se bo znižalo na dva. Doslej je bil pooblaščen za urbanistiko namestnik odbornika. Z izvolitvijo De Carlija •iiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiimiii DANES SE ZAKLJUČIJO ZDRAVNIŠKI DNEVI Tudi včeraj razna zanimiva predavanja o uporabi kortizona Kortizon se uporablja za zdravljenje ste-vilnih bolezni, včasih pa je neprimeren potrdili tudi izvolitev svetovalca Di Caporiaca, ki je nadomestil svetovalca Schiavija za tolmeško okrožje. Poleg tega bodo izvolili enega člana paritetne komisije za uresničenje norm deželnega statuta, ker se je temu mestu odpovedal prof. Crisafulli, ki je bil imenovan za sodnika ustavnega sodišča. V tej komisiji je šest članov: tri imenu je vlada, tri pa deželni svet. Na naslednjih sejah deželnega sveta bodo razpravljali o zakonskem osnutk' o ponovnem finansiranju deželnega zakona, ki določa prispevke občinskim upravam za izdelavo urbanističnih načrtov. Na zasedanju deželnega sveta, ki se začne 1. oktobra in ki se bo končalo pred božičen, bo moral svet na številnih sejah načeti številne važne ukrepe med katerimi so zlasti proračun za leto 1969, obračun za leto 1967 in predlog državnega zakona za uresničenje člena 50 deželnega statuta, ki določa izredno državno pomoč za razna javna dela. je že pripravil v Galeriji «Tribbio» v Ul. Piccardi 68 razstavo svojih najnovejših grafičnih listov. Hkrati pa Černigoj že pripravlja veliko, jubilejno razstavo v Kulturnem domu, za katero sicer še ni določil datuma, vendar pa jo obljublja za letošnjo jesen. V Galeriji «Tribbio» je Černigoj razstavil veliko število grafičnih listov v čmobelem in v barvah. Razstava je skrbno pripravljena, bogata, vsekakor vredna obiska. Galerija «Tribbio» je odprta ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 17.30 do 20. ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 11 do 13. ure. Razstava Černigojevih del v tej galeriji bo do 5. oktobra. Bralcem priporočamo, da si jo ogledajo. Mali oglasi Večraj so se nadaljevali v kon-trenčni dvorani splošne bolnišni-:e zdravniški dnevi. Prof. C. Abro-etto, ravnatelj klinike za živčne n duševne bolezni bolonjske univerze. je orisal deseto poročilo na ;asedanju o temi: ((Kortizon v te-apiji živčnih bolezni«. Govoril je orej o uporabi kortizona v žavč-lih boleznih, v nevropsihiatri]!, v joleznih. ki se tičejo mišic in mo-ganskega edema. Orisal je noka-ere rezultate osebnih izkušeni in lakazal razne uspehe. Rekel pa 1e. ia so bili uspeha zelo majhni pri Pravljenju skleroze, ko ne gre za akutne oblike, za katere je zdravd-o koristno. Kortizon uporabljajo udi v možganskih novotvorbah, ter pomaga pri operacijah. Prof. A. Marmot, primarij bol-uAnice v Genovi, je govoril o uporabi kortizona pri raznih boleznih ,er omenil tudi uporabo kortizona skupno z drugimi zdravili. Prof. Michele Bulano, ravnatelj inštituta za medicinsko patologijo na univerzi v Rimu. ie govoril o porabi hormonov v boleznih metabolizma. Glede uporabe kortizona, je dejal, da ne pride v poštev »ri terapiji ddabetisa, ker bi povečal količino sladkorja in s tem tudi količino potrebnega insulina za zdravljenje. Prof. Caniggia, sodelavec prof. Lenzija, ravnatelja inštituta za me- dicinsko patologijo na univerzi v Sieni, je govoril o vplivu kortizona na rudnine, ki jih vsebuje človeško telo. Rekel je, da telo izgubi mnogo kalcija, če zdravimo ljudi s kortizonom, kar škoduje kostem. Prof. Ballabio, ravnatelj stolice za revmatologljo na milanski univerzi, je predložil porodilo o kortizonu v zvezd s preosnovo. Govoril je tudi o metabolizmu in omenil v zvezi s tem nekatere svoje raziskave. Zasedanje se bo končalo danes, pri čemer bodo proizvajali tudi neki zdravstveni film. Avto se je prevrnil zaradi mačka na cesti Včeraj ob 14,30 so sprejeli na nevrološki oddelek splošne bolnišni-oe 24 - letno Giamno Purani por. Benussi iz Ul. Brandesia 85/1, ki se je malo prej ponesrečila z avtom v Ul. Cumano blizu sedeža ACH. ženska Je upravljala avto znamke »fiat 500» TS 75556, ko ji je neki maček nenadoma prekrižal pot-Benussi jeva je zavrla vozilo, ki pa. Je zaradi spolzkega cestišča zaplesalo ter se prevrnilo, ženska se je pobila po glavi, dobila lobanjsko travmo ter se poškodovala po desni rami. Okrevala bo v 10 dneh. S V torek, 24. t. m. ob 18. uri bo na Trgu Garibaldi zborovanje KPI o perečem vprašanju pokojnin. Govoril bo senator prof. Paolo Šema. Z avtom je trčil v Acegatov tovornjak Včeraj zjutraj ob 3.15 so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 59-letnega Bruna E-senteja, železničarja po poklicu, iz Miramarskega drevoreda 8, ki se je pobil pri prometni nesreči v bližini centra za jedrsko fiziko. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. A-genti prometne policije, ki so u-vedli preiskavo, so povedali, da se je Esente ponesrečil pri trčenju svojega avta fiat 1100 R v tovornjak podjetja Acegat, ki je bil par ldran na desni strani ceste v smeri Grljan-Trst. Esente je prihajal iz Grljana. Zdravniki so ugotovili ponesrečencu več poškodb: možganski šok, zlom rebra na desni strani prsi ter poškodbe na levem kolenu. Okreval bo v 20 dneh. Avgust Černigoj v galeriji «Tribbio» Ze večkrat smo poudarili, da je tržaški slovenski slikar prof. At gust Černigoj zares svojevrsten človek. To dokazuje tudi v teh dneh. V dobi ko pretežna večina ljudi «izpreže» in se umakne v mirno zatišje — pred mesecem dni je slavil svoj 70. rojstni dan — se je on z nenavadno ustvarjalno silo pog- KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJ — SKEGA VELURJA TER NAPA USNJA MODNE NOVI ŠPORTNI IN KLASIČNI KROJI Bogata izbira ženskih kostimov, plaščev in NOVOSTI jopičev ter moških suknjičev in klobukov »C1TROEN« — mehanična delavnica Samaritani in Miceo in prodaja nado. mestnih delov. Ulica Rittmayer 4-a, NAPRODAJ Je hiša na deželi v Pia. sO 8 — Milje. ZAKONCA sama Iščeta eno ali dve gospodinjski pomočnici z znanjem italijanščine. Zglasiti se pri Marras, Via Aguiieia 22, Udiioe. Gost Krožka za kulturo in umetnost Zagrebški kvartet v ponedeljek v Trstu Jutri, 23. t. m. ob 21. uri, bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost (ridofcto Verdi, Ul. S. Car-lo 2) koncert Zagrebškega kvarteta, s katerim se začenja koncertna sezona 1968-69 «Ante Viva«. Koncert je bil organiziran v sodelovanju med zagrebškim bienalom in krožkom. Zagrebški kvartet, ki Je eden najuglednejših jugoslovanskih komornih ansamblov, bo Izvajal spored sodobnih in za Trst novih skladb. V prvem delu bodo na sporedu dela avtrojev iz vzhodne Evrope (dveh Jugoslovanov, enega Poljaka in e-nega Romuna), v drugem delu pa skladbe zahodnoevropskih (nizozemskih, italijanskih in nemških) ter ameriških avtorjev. Kvartet sestavljajo Josip Klima (violina), I-van Kuzmič (violina), Daniel Thu-ne (viola) in Josip Stojanovič (čelo), Nastopal je že po Evropi, Aziji in Ameriki. Dela, ki jih bo izvajal v Trstu so: Vojln Komadina (Epeisodios),Gyor-gy Kurtag (Kvartet op. 1), Krzysz-tof Pendereokl (Kvartet), Stanko Horvat (Rondo), Peter Soulthoppe (Teotlhuacen), Pavle Merku (Kvartet št. 2), Ton de Leeuw (II. Strijlk-kvartet), Guenther Becker (Kvartet za godala). Merkujev »Kvartet« bo tokrat doživel krstno izvedbo. Vstop prosit. Šolske vesti Dr. S. Kranjec, specialist za ustne in zobne bolezni, sprejema vsak dan od 16. do 20. ure v Ulici Lavatoio št. 4 (pri Trgu Oberdan) v prenovljenem studiu dr. Hlavatyja. iiiiiiiiiiiimtiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiinmiiniiiiiiiHiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiii Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. septembra 1968 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 8 oseb. UMRLI SO: 94.1etna Maria Bosich vd. Romich, 57-letnd Giorgio Bule-ghini, 84.1etni Giuseppe Vecchilettl, Spletni Aurelio Abrami, 754etna Glu. seppina B ra tulca vd. Tomasi, 73-Jetna Nella Morpurgo vd. Spitzer, 71-letni Pietro Rigo, 67-letna Maria De Jurco por. Cocian. OKLICI: Pleskar Giuseppe Acqua. vita in delavka Maria Giurgevich, tiskar Giuseppe Massaro in knjigo-vezka Loredana Čepar, električar Ca-mitlo Zuzzi In delavka Maristella Bo-netfci, pomorščak Vinko Karabatic in prodajalka Galatea Bonnes, čuvaj Ro. mano Giacoz in prodajalka Lidia No. dus, trgovec Franco Uranič in urad. niča Francesca Iacobone, električar URARNA ZLATARNA L AU RENTI TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723240 Pestra tzbira najboljših ur švt-carskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust. Claudio Fabretto in uradnica Laura Degrassl, mizar Fausto Marussi in gospodinja Luigia Perossa, krošnjar Ettore C'inquepalml in gospodinja El. via Gabriella Korda, mehanik Antonio Giuliano Boliš In gospodinja Maria Craicevich, skladiščnik Stelio Ste. fanuttl in frizerka Eivla Furian, ba. cist Adriano Carbomi in frizerka Ta. tiana Struchel, tiskar Renato Grava in uradnica Vera Kiuzmanovlc - Melj-nikov, karabinjer Glovamni Leonelli in uradnica Enrlca Pasguallnl, agent javne varnosti Antantno Croce In delavka Pascjuina Barbierato, inženir Lucio Ettari in profesorica Giiacomet-ta Ciicjnelli, trgovec Giovanni Famu. lari in uradnica Maria Clara Valen, tino, pek Dlmltn Sancin in gospodinja Marisa Sossa, slaščičar Sergio Rinaldis in uradnica Laura Jerse, univ. asistent Franco Vititur In univ. asistentka Maria Lutsa Morelli, trgovec Tulilo De Vecchi in uradnica Ivana Granafei, uradnik Pier Paolo Bartolozzi in prodajalka Paola Podobnik, šofer Giorgio Volčič in po. strežnica Bruna Gioch, uradnik Sal-vatore D’Ameilio in univ. asistentka Ludovica Cirrincione, šofer Adriano Rosa in gospodinja Antonia Goina, uradnik Tullio Zen n aro in gospodi, nja Sonla Grahonja, reprezentant Leonardo Bertocehi in šivilja Nada Ritossa, Gavino Pireddu in Angelina Piceddu, stražnik javne varnosti Car. lo Spadari in gospodinja Dolores Da Tos, uradnik Dtmjitrl Bitoer In profesorica Grazlella Stocca, strugar Hans Gross in uradnica Anna Barei, mehanik Lucio Fait In knjigovezka Renata Marcuzzi, delavec Tarcisio Limon, cin in delavka Luciana Bencina, kle. par Rlccardo Sterzai in delavka Bruna Samec, novinar Giorgio Rossetti in uradnica Rosa Dapretto, godbenik Marrello Tondato In Silvia Maria Jauch, karabinjer Nlcolč Leone in gospodinja Pietra Dl Grazta, klepar Francesco Voltolina in frizerka Ali-da Furlani«. Vpisovanje na državno učiteljišče »Anton Martin Slomšeki bo do 25. septembra. Uradne ure so vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje za šolsko leto 1968/69 se vrši na vseh šolah dolinskega dl-daktlčnega ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čim-prej. Za vpis v I. razred sta potreb, na rojstni list in izkaz o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko spri-čevalo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva. nu sporoča, da Je na osnovnih šolah vsak dan od 9. do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni leta 1962, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju: ostali pa zadnje spri. čevalo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da je v teku vplso. vanje v vse razrede. Učenci, ki bodo obiskovali 1. razred, morajo predlo, žiti: rojstni list in potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo. Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Fraustn 12; Ul. Sv. Frančiška 25; Ul. Dona-doni 28; Sv. Ana, Istrska ulica 143: Skedenj, S.ta Demarchl 8 Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, da pohitite z vpisovanjem! Didaktično ravnateljstvo na Opčinah obvešča starše, da Je- v teku vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva vsak dan od 9. do 12 ure. Otroci, ki se vpišejo v 1. razred, naj predložijo rojstni list tn potrdila o cepljenju. Za vpis v ostale razrede naj predlo, žljo spričevalo. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina obvešča starše, da je v teku vpisovanje otrok j vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva. Vpisovanje Je vsak delovni dan, in sicer od 9. do 12, ure. V 1. razred se vpišejo otroci letnika 1962. Za vpis Je treba predložiti rojstni list in potrdi, lo o cepljenju proti kozam, davicl, poliomielitisu In tetanusu. Za vpis v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo Z vpisom ne odlašajte! Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik« na Proseku obvešča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob 8.30. Po maši bodo šli učenci v šolo kjer bodo dobili urnik in druga obvestila. Poletne prireditve PARK MIRAMARSKEGA GRADU: predstave »Luči in zvoki«. Ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini; ob 22.45 »Massimiliano e Carlotta« v Italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj, postajališče tramvaja «6» proti parku ob 21. in 22.15 ter od parka proti Barkovljam po pred. stavah. Nazionale 14.30 »Colpo grosso alta napoletana«. R. Wagner, R. Wetch. Barvni Panavtsion. Grattacielo 14.30 «La Biches«. J. Sas-sard, Stephan Audran. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 14.00 »Scusl, facciamo aU’amo-re?». P. Olemeritl, Beba Lončar. — Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 «Due sporche carogne«. A. Deion, Ch. Brenson. Eastman-color. Eacelsior 15.30 «11 fantasma del pira. ta Barbanera«. W. Disney. Technicolor. Hltz (Ulica San Francesco štev. 10) 14.30 «Beretti verdi«. John Wayne. Technicolor. Alabarda 14.30 icNuda per un pugno d’eroi». Ayako Wakao. Sexy film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.00 «Vendo čara la pelle«. M. Marshalt, Michelle Girardot. Filodrammatico 14.30 «11 planeta detle scimmiie«. Charlton Heston. Techni. color. Aurora 14.30 «Glt occhl della notte«. A. Hepburn. Technicolor. Cristallo 14.30 «La donna venuta dal passato«. Olinka Berova, John Ri-chardson. Technicolor. Capitol 14.30 «La folle impresa del dottor Schefer«. James Coburn. Technicolor. Impero 14.30 «11 dottor Doolittle«. Zabavni barvni film. Rex Harison. Vittorio Venet« 14j00 «Bonnie and Clyde» v filmu ((Gangster story» — Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 14.30 «Odio per odio«. A. Sabato. Technicolor. Astra 14.30 «Wanted». Giuliano Gem-ma Technicolor. Ideale 14.30 »Mitle freccie per il re». Technicolor. Abbazia 14.30 »Agente 007, si vive solo due volte«. Sean Connery. Te. chni color. SPD « T A B O R » — OPČINE priredi v nedeljo, 29. septembra 1968 v Prosvetnem domu (v dvorani in na prostem) proslavo ICC "letnice ustanovitve čitalnice na Opčinah in 25"letnice vstaje proti fašizmu. • V četrtek, 26. septembra ob 20.30 nastopijo dijaki s Cijakovo tridejanko (SLANA VODA« • V nedeljo, 29. septembra: ob 12. uri odkritje spominske plošče na Prosvetnem domu ob 100-letnici ustanovitve slo- vpn^lfp pitfllnipp ob 15.30 KULTURNI SPORED, pri katerem sodelujejo: openski mladinski zbor Glasbene matice; openski cerkveni pevski zbor; domača dramska skupina z dvodejanko «PEPČE SE ŽENI« v openskem narečju; godba Parma iz Trebč. Sledi družabna zabava s plesom. Igra ansamb. «Kras». Poskrbeli smo tudi za domačo kapljico in prigrizek. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vljudno vabljeni! ŠOLA ZA STROKOVNO USPOSABLJANJE GRADBENIH DELAVCEV V TRSTU Vodstvo šole sporoča, da se bo pouk začel 21. oktobra t.l. in da se je začel vpis v tečaje za: ZIDARJE — TESARJE — ŽELEZOKRIVCE — UPRAVLJAVCE ŽERJAVOV — VOZNIKE MEHANIČNIH SREDSTEV ZA PREVOZE PO TLEH — DELOVODJE. V šolo se lahko vpišejo: • vajenci (obisk obvezen); • gradbeni težaki, ki bi radi postali kvalificirani delavci; • kvalificirani gradbeni delavci, ki bi se radi specializirali ; • specializirani delavci, ki bi hoteli postati delovodje. Za pojasnila in vpis se oglasite na sedežu šole: ULICA ROSSINI štev. 4 — IV. nadstropje — TELEFON 38670 Danes se poročita MILENA STOK in OSKAR Š1ŠKOV1Č Prosvetno društvo Ivan Cankar jima iskreno čestita in želi obilo sreče. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Danes se poročita na kraški ohceti MIRANDA PIŠCANC in ANGEL KRNEČ Novoporočencema iskreno čestita in želi obilo sreče prosvetno društvo Slavko Škamperle. TAMARI in DARIJU CUPIN se je rodila hčerka Vesna. Ob veselem dogodku iskreno čestita in želi novorojenki dolgo in srečno življenje Akademski klub Jadran. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik Razna obvestila Športno združenje Bor obvešča, da bo odborova seja v petek, 27. t.m. ob 20.30. PROSVETNO DRUŠTVO «S. ŠKAMPERLE« priredi dne 29. t. m. enodnevni izlet na Vrsno v Gregorčičev muzej. Vpisovanje na sedežu društva vsak večer od 20.30 do 21.30, ali po telefonu št. 70-834. Športna zveza Bor priredi ▼ imo** IJo, 6. oktobra enodnevni Izlet * Kranj. Informacije in vpisovanje e* društvenem sedežu (stadion Prvi fflSD vsak torek, sredo in četrtek od 20.30 do 22. ure In na občinskem stadionu «P. Grezar« vsak dan, razen v sobotah In nedeljah, od 16. ure d»l}*- Vpisovanje za baletni pouk pod vodstvom Adrijana Vile-sa: vsak dan v dopoldanskih urah v Dijaškem domu, Ulica Ginnastica 72, tel. 93-167 ter v četrtek, petek in soboto od 18. do 19. ure v prostorih prosvetnega društva Barkovlje, Ul. Cerreto 12, ali v uradnih urah pri SPZ, Ul. Geppa 9. tel. 31-119. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolint, Ul. P. Revoltella 41. Piz-zul - Oignola, Korzo Italia 14. Pren-dini, Ul. T. Veceliio 24 Serravallo, Trg Cavana 1. dnevna služba lekarn (od 13. do 18. ure) AlfEscutaplo, Ul. Roma 15. 1NAM, Al Camimello, Drevored 20. septembra 4. Alla Maddalena. Ul. dellTstria 43. Dr. Coderma-tz, Ul. Tor S. Piero 2. LOTERIJA BARI 20 37 75 4 56 CAGLIARl 6 37 34 88 19 FIRENCE 87 19 13 70 74 GENOVA 40 69 86 21 81 MILAN 38 56 2 23 3 NEAPELJ 32 86 90 78 48 PALERMO 62 41 9 79 15 RIM 19 71 57 14 68 TURIN 60 22 68 88 90 BENETKE 85 19 ENAUOTTO 18 77 87 I 1 2 X X X 2 1 X 2 2 2 Kvote: 12 točk - 4.450.009 lir. 11 točk — 248.900 lir, 10 točk 19.700 lir. Darovi in prispevki V počastitev spomina blagopokojne sestrične Marije Afri daruje Marija Kjuder 1500 lir za Dijaško matico. Družine Pertot in vdova pokojnega Maria Pertota poklanjajo 30.000 (trideset tisoč) lir za športno igrišče na Kontovelu in 20.000 (dvajset ti. soč) lir za športno društvo Primorje v zahvalo pevskemu z-boru Vasilij Mirk in vsem, ki so odklonili denarno nagrado ob priliki pogreba njih pokojnika. V počastitev spomina na pok. Alojza Abrama daruje Karel Gruden 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Alojza Abrama darujejo družine Vidmar, Giaconl in Turk 2000 liir za SZ Bor. V počastitev spomina očeta Lojzeta Abrama darujejo prijatelji in znanci 15.000 lir za PD S. Škamperle, V počastitev spomina rajne mame ob drugi obletnici smrti daruje sin Litoero Polojaz 7500 lir za Dijaško matico in 7500 Ur za Slovensko do. brodelno društvo. V počastitev spomina predrage sestre Nevenke Tomcich roj. SandalJ, ob četrti obletnici smrti, daruje Zo-ra Polojaz 5000 lir za Slovensko dobrodelno društvo im 5000 lir za Slovenski dijaški dom, V počastitev spomina preminulega gosp. Jožeta Skerka darujeta Zora in Litoero Polojaz 5000 lir za Slovenski dijaški dom. V počastitev spomina pokojne Ro. same Kocjančič darujeta Olga in Anton Pertot 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok, Alojza Abrama darujeta Milan Jereb 2000 Im Silvana Malalan 1000 Ur za Dijaško matico. ZAHVAL A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi nepozabnega MARIA PERTOTA Posebna zahvala g. župniku, pogrebnemu zboru, pevskemu zboru Vasilij Mirk, športnemu društvu «Kontovel», športnemu društvu ((Primorje«, darovalcem cvetja in vsem, ki so se udeležili pogreba. Družina Pertot in sorodniki Kontovel, 22. 9. 1968 zahvala Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega FRANCA KUKANJE Posebna zahvala č. g. Zlobcu, dr. Verču za zdravniško nego ter vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena in drugi sorodniki Trst, 22. 9 1968 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega VLADIMIRA BflNDIJA Posebna zahvala sorodnikom, vaščanom ter vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnji poti. Žena Bruna, otroci, mama, brat vnuki ib drugi sorodniki Prebeneg, 22. 9. 1968 Danes potekata dve leti, odkar nas Je zapustila naš« nepozabna mama in nona KAROLINA PAHOR vd. PAVLICA S toplo ljubeznijo se Je spominjajo sin Ivan in hčeri Lidija in Mery z družinami. Trst • Barkovlje, 22. septembra 1968 OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA «PREŠEREN> V BOL JUNCU Dolžnost vsakega posameznika je da deluje za obrambo slovenstva! Predsednik društva Rudi Žerjal je pozval vaščane k prosvetni dejavnosti, kot sredstvu proti asimilaciji - Izvoljen nov odbor Predsedstvo občnega zbora Občni zbor ni popolna slika tega kar neko društvo predstavlja, vendar je vsaj približna slika društvene dejavnosti, hkrati pa nakazuje Smer in pot za nadaljnje delo ter pripravljenost članov društva, da se dobre besede in lepi nasveti spremenijo v resničnost. Isto velja 2a občni zbor prosvetnega društva »France Prešeren* iz Boljunca, ki Je bil v četrtek zvečer v vaški kino dvorani. Občnega zbora se je Udeležilo veliko število članov, posebno mladine, ki je v tem društvu skupno z nekaterimi starejšimi člani zelo aktivna in marljiva. Rino Kuret, ki je vodil ves potek občnega zbora, je takoj po o-tvoritvi dal besedo predsedniku Rudiju Žerjalu, ki je v svojem poročilu med drugim dejal: «Naše prosvetno delo se je obnovilo ob prekopu našega vaščana skladatelja Frana Venturinija. Naš narnen je bil že takoj od začetka, da bi društvo zajelo vso vas, kot Je bila vedno pri nas navada. Naši vaščani so, zlasti po zadnji vojni, Prištevali prosvetno društvo kot nekaj svojega, nekaj kar pripada vsem vaščanom. Kljub temu, da smo naleteli na velike ovire s strani nekaterih domačinov, se je društvo v zadnjih časih vedno bolj razvilo in napredovalo. Danes, ko nam grozi od vseh strani nevarnost potujčevanja, ko tujec grize našo zemljo, je naša dolžnost, da kljubujemo asimilaciji ter se skupno borimo za naše tradicije in pra- vice naše narodne manjšine. Zahtevati moramo enakopravnost v vseh javnih uradih in prostorih. Zato je naša dolžnost, da podpiramo vsako zavedno in pošteno slovensko organizacijo. Dolžnost vsakega posameznega vaščana je, da se nekje udejstvuje ne glede na njegovo ideologijo, za ohranitev našega jezika in naše kulture.* Rudi Žerjal je proti koncu svojega poročila pozval mladino in starše, da morajo vzgojiti svoje otroke v materinem jeziku, da jih pošiljajo v slovensko šolo, tako da bodo pozneje postali zavedni Slovenci, člani prosvetnega in kulturnega delovanja v naši vasi. Na koncu se je zahvalil nekaterim bolj požrtvovalnim odbornikom, članom ter vsem, ki so pomagali in delali. Namestnik tajnika Vojko Slavec je podal zelo obširno poročilo o delovanju društva v pretekli sezoni. Poleg rednih sej so imeli v društvu: filmski večer, predavanja, razne proslave in komemoracije, več nastopov pevskega zbora in dramske skupine ter več izletov tako _ v Beneško Slovenijo kot v matično domovino. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je bilo delovanje v društvu zelo pestro in bogato. Sledilo je poročilo blagajničarke in gospodarja, nato pa so občni zbor pozdravili: v imenu SPZ prof. Sveto Grgič, župan Dušan Lovriha je pozdravil občni zbor v imenu Umrl je zaveden Slovenec Prane Kukanja od Sv. Jakoba Tako odhajajo po poti, na kateri to povratka, drug za drugim naši ?hanci in prijatelji, na katere bomo toiranili trajen, lep spomin. NJiho J*4 imena ne bodo zapisana v knjigi zgodovine, ne bodo )im po-st»vljali spomenikov, ker so bili skromni, toda marljivi, pošteni, n!*prednega duha, do groba zvesti SvoJemu narodu v najtežjih časih ‘h najhujših preizkušnjah. Kot toravlje so s svojim delovanjem, v*trajnostJo in požrtvovanjem do-Ptinašali svoj delež, svoj dragocen Prispevek za ohranitev, osvoboditev, napredek in uresničitev pravic tobjega naroda in delovnega člo-v®ka sploh. Med take naše skrom-n®, toda zaslužne ljudi spada Franc Kukanja od Sv. Jakoba, kjer so E* vsi, zlasti pa Slovenci, dobro Poznali in cenili. Zato je vsem hudo, ko ga ne vidimo več v svoji *redi. V sredo so ga poleg svojcev in sorodnikov spremili številni Znanci in prijatelji na njegovi zad-nJi poti. Pokoini Franc, ki se je rodil 10. 1897 v Malem Dolu pri Komnu, Je prišel v Tr*t, ko mu je bilo 11 let. Zgodaj Je moral z doma, da si je lahko začel služiti kruh .Izučil se je za peka in svoj poklic opravljal do upokojitve. Ni bil to lahek poklic. Večkrat in prevečkrat je bil grenak kruh. že v mladih letih Je naš dragi Kukanja spoznal, kako se je treba boriti za svoje pravice in kako naš slovenski človek ne potrebuje za svoj obstoj samo kruhha, ampak tudi izobrazbe, pravilne vzgoje v naprednem duhu. Zato Je bilo naravno in logično, da se je z vso vnemo že od prvega začetka priključil OF in aktivno sodeloval. Pri njem so se zbirali aktivisti, vzdrževal je zveze s partizani na Krasu, zlasti z narodnim herojem Stjenko, pekel je kruh za partizane in aktiviste, predan je bil stvari z dušo in srcem. Ko so pred 20 leti spet prišle hude preizku{nie in težki časi, je naš Franc bil mož na svojem mestu. Videvali smo ga dolgo let na sestankih in v prosvetnem društvu «1. Cankar« na raznih nrireditvah. Bil je zvest čit,at»H Primorskega dnevnika ter liubitelj slovenske besede in. slovenske pesmi. Nai mu bo lahka zemiia. ženi. br°tu in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. a. b. občinske uprave, Zdenko Hrvatič v imenu prosvetnega društva «Sla-vec* iz Ricmanj, Mario Magajna v imenu PD «1. Cankar* iz Trsta in Vojko Petaros v imenu športnega društva «Breg». Po diskusiji, ki je bila še precej živahna, so navzoči člani izvolili nov odbor v katerega so izvoljeni: Slava in Franka Slavec, Andrina Ota, Gabrijela Žerjal, Sonja Sancin, Tatjana Turk, Aldo Zobec, Stanko, Branko in Rudi Žerjal, Pavel Pouh, -rof. Aldo Štefančič, Dušan Maver, Vojko in Vincenc Slavec ter Valter, Mokor. Novo izvoljeni odborniki so sklenili, da bodo sklicali prvo sejo prihodnji teden, na kateri bodo razdelili funkcije in pripravili načrte za nadaljnje delovanje. Po končanem občnem zboru je pevski zbor pod vodstvom Draga Žerjala zapel nekaj pesmi. I M. M. NA POBUDO KMEČKE ZVEZE UPR A V A TRŽAŠKE KNJIGARNE se oprošča vsem odjemalcem in prijateljem, ker so njeni prostori še vedno zaprti zaradi zakasnitve preureditvenih del, hkrati pa jih prosi za razumevanje. Oddolžila se jim bo tako, da bo pač knjigarna po zaključenih delih prostornejša in privlačnejša Prispevek pridelovalcev vina in drugih za čim lepši uspeh današnje «Kraške ohceti» Kdor ni mogel dati vina, ker ga nima več, je dal denarni prispevek - Poseben dar Ohrida), mešani zbor Tartini iz Trsta, moški zbor iz Gradeža, univerzitetni ženski zbor iz Brna - Češkoslovaška, mešani zjor Moša Pijade iz Zagreba (II. rukovet, Spi, dete, spi, Na tom bosileckym moste). ženski zbor iz okolice Verone, mašam zbor nemške manjšine iz okolice Bočna ter ženski zbor iz Verone. Nagrajevanje ter nastop zmagovitih zborov, ki so sodelovali na jutranjem in popoldanskem koncertu, ob 21. uri. Zbor iz Zagreba vodi Emil Cos-setto, iz Brna Lubomir Mati, >z Kranja Peter Lipar, z Jesenic Muko Škaberne, zbor Glasbene matice iz Ljubljane pa Igo- Lavrič. Operaclj‘a bomba v Sovodnjah Včeraj popoldne so strokovnjaki iz Trsta, ki so prišli tokrat bolje 0-premljeni, končno odpeljali veliko granato, ki so jo odkopali pri cerkvi v Sovodnjah. Kljub temu so se trudili več kot dve uri, da so jo z vso previdnostjo spravili na cam-pagnolo in odpeljali na Kras, kjer so jo razstrelili v neki jami. Granata je tehtala 218 kg in menijo, da je bila izstreljena med prvo svetovno vojno z morja nekje od Tržiča. Vsebovala je okrog 50 kg tritola, na srečo pa je ležala vodoravno, kar je olajšalo njen dvig. Včeraj popoldne se je s kmečkim vozom odpeljala z očetom v vinograd blizu Romansa 4-letna Lorella Mocchiut iz Fratte pri Romansu. Ko se je v vinogradu oče nekoliko oddaljil od voza je deklica padla na tla ter se poškodovala. Ob 17. uri so jo odpeljali v otroško bolnišnico v Gorici kjer so ji ugotovili zlom desne nožiče ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. Dva ranjena v Gorici pri trčenju dveh avtov V Ul. Vittorio Veneto v Gorici je včeraj ob 10.45 trčil 26-letni Lucia-no Tomadin, doma iz Mariana s svojim avtom renault od zadaj \ fiat 1100, ki ga je upravljal 53-letm Angelo Donatacci iz Livorna. vozili sta utrpeli manjšo škodo, ra' njena pa sta bila 76-letna Angel8 Donatacci iz Vidma, ki je bila v fiatu 1100 ter se je udarila v lobanjo in 7-letni Paolo Silvestri iz Mariana v renaultu, ki se je ranil na zgornji ustnici. Oba so pridržali v splošni bolnišnici za 3 dni Sinoči ob 19.30 so v splošni bol nišnici v Novi Gorici nudili Prvl pomoč 17-letni Edi Križman iz Ste verjana, Bukovje 13. Zdravniki & ji ugotovili več odrgnjenj na des« nogi. Okrevala bo v 7 dneh. Ko ® je peljala z mopedom malo P*f proti domu, je blizu domače his trčila z nekim vespistom, padla te se poškodovala. VESTI Z ONKRAJ MEJE Pozivamo bivše partizane, svojce padlih borcev in rodoljube (patrioti), naj čimprej vložijo prošnjo za priznanje partizanske kvalifikacije v smislu zakona št. 341 od 28. mar. ca 1968. Tako priznanje Je važno zlasti za tiste, ki so zavarovani pri pokoj ninskem zavodu INPS, ker jim bo omogočilo, da se jim prizna in akreditira za pokojnino tudi obdobje, ko so bili pri partizanih. Poleg tega imajo pravico do priznanja partizanskega staleža tudi tisti, kr so bili najmanj 3 mesece internirani v Italiji ali inozemstvu, po 8. septembru 1943. Prošnji je treba priložiti potrdilo o italijanskem državljanstvu in potrdilo o stalnem bivališču, ter fotografski posnetek dokaznih dokumentov. Vsa potrebna pojasnila in pomoč pri sestavljanju prošnje in zbiranju dokaznih dokumentov dobijo prizadeti na odseku bivših partizanov v inozemstvu v Gorici, Asco-lijeva ul 1 med uradnimi urami ob delavnikih od 8 30 do 12.30 in od 16 do 18 30 Prizadeti naj se zglasijo čim p»-3j. da ne bodo mudili roka Ukrepi slovenske vlade za preprečitev kužne slepote med gamsi na Tolminskem Doslej so lovci postrelili 250 gamsov, prav toliko pa jih je še okuženih ■ Publikacija ob stoti obletnici šempaskega tabora Kakor smo v našem listu že poročali, se je pojavila v juliju med gamsi na Tolminskem kužna slepota. Gre za bolezen, ki jo poznajo v vseh alpskih deželah, kjer je razširjena ta divjad. 2e pred vojno se je večkrat pojavljala v Švici in Avstriji. V Posočju je do letos razen v redkih primerih niso opazili. Medtem ko navadno oboli od 15 do 40 odstotkcv živali v čredah, je zajela letos na Tolmmskem bolezen širši obseg. Poleg gamsov so obolele tudi ovce. Nastal je spor med lovci in ovčjerejci. Slednji trdijo, da so bolezen dobile od gamsov, medtem ko so lovci prepričani, da so jo prenesle na gamse ovce. Oblasti so takoj sprejele potrebne ukrepe za preprečitev bolezni oziroma njenega širjenja Slovenska vlada je sprejela odlok, ki pravi, da gre za kužno bolezen S tem je odprla pot tudi drugim ukrepom Sekretariat za gospodar stvo je razglasil okužena in nevarna področja za okužitev ter predlagal pristojnim organom v tolminski občini ter nekaterih občinah na Gorenjskem konkretne ukrepe. Med drugim je zagotovil sredstva za odkup vseh ovc, ki so bolne, in jih nameravajo kmetje prodati. Boje pa se, da se bo bolezen, ki je sedaj omejena, razširila še na širše področje. Medtem pa znanstvene inštitucije še vedno preučujejo vzrok in prenašanje bolezni. Kolikor je do zdaj ugotovljeno, gre zelo verjetno za virusno bolezen, ki se prenaša z dotikom, prenašajo pa jo tudi muhe in drug mrčes. Na Tolmin skem so postrelili lovci že okoli 250 gamsov. Vsaj še toliko jih Je oko Ženih, medtem ko jih je tudi veliko poginilo, ker so izgubili vid (er padli v prepade. Vseh gamsov, računajo na Tolminskem je okoli 2.200. Kolikor Je do zdaj znanega, Je na okužnem področju tudi okoli 800 ovac. Precej jih je obolelo Vendarle bolezen pri ovcah ni v taao hudi obliki kakor pri gamsih. Ponavadi ovce niti ne oslepe, marveč ozdravijo. V redkih primerih se je bolezen pojavila tudi na Gorenj skem in ob meji v Italiji. V pripravah na proslavo stote obletnice šempaskega tabora je pripravljalni odbor izdal te dni pomembno publikacijo, ki osvetljuje košček zgodovinske preteklosti Goriške v prelomnem obdobju 60 In 70 let minulega stoletja. Prvi del publikacije je pravzaprav ponatis brošure, ki je ob taboru na Veliki Otavi pred sto leti, drugi del pa prinaša razpravo dr. Vasilija Melika o slovenskem taborniškem živ ljenju, študijo Branka Marušiča o taboru v Šempasu ter odmevih o njem v slovenskem in italijanskem tisku ter slednjič razpravo Marijana Breclja o znanem narodnem buditelju in njegovi publicistični dejavnosti Ernestu Klavžarju. mSOHHM ROJSTVA, SMRTI IN t UROKE V občini Gorica je bilo v tednu od 15. do 21. septembra 15 rojstev, 11 smrti, 7 oklicev in 12 porok. ROJSTVA: Lorena Tomasin, Vittorio Feretti, Davide Brumat, Tiziana Saviantoni, Roberto Bardusco, Davide Treu, Sabina Cimeti, Marco Esposito, Donatella Visintin, Anna-rosa Becci, Michele Vidoz, Alessan-dra Medeot, Fabio Capacchione, Ni-coletta La Rocca, Cinzia De Rose, Claudio Coluss, Omella Di Mauro, Barbara Tognon, Alessia Comelli, Enrioo Ermacora, Elisabetta Rus-sian, Valentino Donda in Marija Tercic. SMRTI: dninar 58-letni Giovanni Bait, 80-letna Maria Bevilacqua, vd. Marizza, 75-letna Maria Terčelj, vd. Vanzetta, 67-letna Vitalina Ragusa, 47-letna Leonilda Tofful, poročena Donda, 45-letna Zora Cej, poročena Pavšič, 87-letna Giuseppina Ban, vd. Mauri, šofer 67-letni Arturo Can-ziani, 47-letna Dina Bin, 80-letni Giovanni Kollman, 77-letna Agata Sfiligoj, vd. Trpin. OKLICI: skladiščnik Vojko Valentinčič in postrežnica Nada Zon-gar, sedlar Francesco Ciani in tekstilna delavka Marcella Markovič, prodajalec Luigi Carli in gospodinja Anna Scannicchio, uradnik Gianfranco Mattioli in uradnica Giuseppina Ronca, trgovec Ottavio Pecorari in prodajalka Loreta Ta-glianut, trgovski potnik Carlo Kovic in Anna Perzan, uradnik Francesco Baselli in študentka Maria Antonietta Bressan. POROKE: električar Italo Valie ln uradnica Gianna Busatta, uradnik Franco Bozzini in uradnica Do-menica Masaniello, učitelj Francesco Gentile in Mariagrazia Que-rini, državni uradnik Maurizio Cal-derari in profesorica Anna Di Gior-gi, skladiščnik Luigi Busut in delavska Silvana Comelli, prodajalec Silvano Zavertini in Elena Donati Della Lunga, Claudio Bertoni in uradnica Clelia Bon, elektrotehnik Lorenzo Arru In frizerka Tatjana Persoglia, trgovec Duilio Paolini in gospodinja Liliana Žižmond, šofer Bernardo Gomisci in uradnica Anna Russian, zidar Olivo Simsig in frizerka Nerina Sdrigotti, učitelj Franco Balducci in učiteljica Su-sanna Licer. Gorica CORSO. 15—22: «Manon 70», C- D®-neuve in S. Frey. Francoski barv-ni film; mladini pod 18. let01® prepovedan. VERDI, 15.15: «Senza un attimo tregua«, Lee Marvin in Angie Dickinson, ameriški barvni kine' maskopski film, prepovedan m*8' dini pod 14. letom. . MODERNISSIMO. 14.45: «1 gi°rnJ deirira,), G. Gemma in Lee va« Cleef. Italijanski kinemaskope * barvah; mladini pod 14. lelotn prepovedan. VITTORIA. 15.00: «Vivo per 18 tua morte«, S. Reeves in W. f,fe’ ston. Barvni italijanski tilčč’ Mladini pod 14. letom prepove’ dan. CENTRALE. 15.00: «Un bU c°° in fronte«, A. Ghidra in R. Ilun' dar. Kinemaskope v barvah-/ riič AZZURRO. 14.00: «Quella spor0® storia nel West», A. Giordana > S. Careddu. Kinemaskopski b v barvah. .. EXCELSIOR. 14.00: »Mandato ® cattura«, P 0’Neil in P- viU Eick. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 14.00: «Diabolicam< ient° tua«, A. Delon in S Berger- *** nemaskope v barvah S. MICHELE. 14.00: «Ora X . operazione mistero«, R. mark in K Mitchell. Kinema** pe v barvah. Ronkv EXCELSIOR. 15.00: «Due pe* strada«, A. Hepburn m A. F®1”. RIO. 15.00: «1 fratelli Cervi«, u Gastoni. Barvni film. DE2UKNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči J® ,, prta lekarna S. GIUSTO, na 140 zu Italija 244 — Tel. 35-38. TR2IC Danes je v Tržiču odprta na «Rismondo» dr. Rismondo« Toti 52 - Tel. 72701. RONKE Danes Je odprta lekarna ( ter ji. Jedilnice so svetle in prostorne, kabine racionalne in urejene z izbranim oku som. Tudi življenje na krovu je zelo vabljivo: potniki razpolagajo s plavalnim bazenom, lahko se sprehajajo, lahko se igrajo in se predajajo tudi športu in raznim zabavam. Kakor že marsikdo ve, življenje na krovu človeka navdušuje in privlači. Potniki se kmalu privadijo drug drugemu in edina njihova skrb je, da preživljajo dneve čim--bolj intenzivno, da se predajajo občudovanju lepote,, da se zabavajo, vsega Seveda starejši ljudje in ljudje srednjih let raje na počitnicah počivajo. Uživajo sonce in zdrav zrak ter so zleknjeni na ležalnih stolih po več ur na dan, se prisrčno razgo-varjajo v elegantnih dvoranah, uživajo ob skokih mladih ljudi v bazene, se udeležujejo raznih iger in se nenadoma počutijo mladi. Tudi v urah po večerji so ljudje zelo veseli ter se predajajo plesom po ritmu živahnih skladb. Mladi ljudje imajo priložnost, da se udeležujejo vseh zabav, da igrajo in se ukvarjajo s športom. Na ladji so tudi športne tekme v namiznem tenisu in v drugih panogah. Od jutra do prvih popoldanskih ur, ko sonce najbolj peče, se zbirajo mladi ljudje predvsem okoji plavalnih bazenov. Seveda si pridobijo tudi vsi lepo temno polt. Tako se dogaja, da je za časa kosila marsikakšno mesto v jedilnici prazno, Zvečer pa se potniki preoblečejo v elegantne obleke ter kosijo pri dobro obloženih mizah. Seveda se nad izbranimi jedili navdušujejo pfedvsem starejši ljudje. Toda tudi mladi ljudje se ne branijo dobrih jedil, ki jih pripravljajo specializirani kuharji. Po večerji se ambient razživi, ljudje se zabavajo z družabnimi igrami in plesi, pri čemer pridejo do izraza elegantne toalete, vmes pa se vpletajo prijazni in živahni razgovori. Kakor hitro pa ura pove, da sq se odprli nočni lokali, potujejo dvigala stalno gor in dol in lokali se napolnijo. Je ura zaslonjenih luči, skoraj razdivjane glasbe ter živahnih pa tudi koprnečih plesov. Medtem pa spijo otroci/ki jih je na ladjah vedno dosti, mirno spanje v kabinah. Otroci £udi podnevi lahko mimo živijo ločeno življenje od staršev. Na vseh ladjah je zanje še posebej poskrb ljeno, zlasti za njihove igre, za kar ne manjka raznih igrač in naprav. Ko matere stopijo na ladjo, se lahko rešijo vseh skrbi glede otrok. One vedo, da jih bodo stalno negovale ljubeznive in pazljive negovalke, ki so vse tudi mlade in ljubke, to je «baby sisters*, ki jih poznajo na ladji vsi kot na mestnice mater. Seveda se te mlade negovalke na ladji ne morejo zabavati, ker se morajo popolnoma posvečati otrokom, katerim postanejo ljubeznive spremljevalke ves čas križarjenja. Paolo do Domenico SKOP Veljaven od 22. do 28. septembra 1968 __ OVEN (od 21. 3. do f ~n- Svoja čustve- I \ na vprašanja boste J rešili, če boste ohra-\^_ nili mir in o stvari dobro razmislili. Srečali boste dobre in iskrene prijatelje. Na delu odstranite male spore, ki ga ovirajo in ki so tudi v nasprotju z vašimi interesi. Priporočamo vam ne kaj jutranjega gibanja. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne bo slabo, če napravite prvi korak, da odstranite nesporazum, ki je nastal z osebo, katero imate radi. Veseli boste povratka neke osebe. Na delu vas čaka sreča in teden bo eden izmed najboljših, kar ste jih doslej doživeli. Trpeli boste nekoliko zaradi skrnine. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Imeli boste zadoščenje in doživeli srečne trenutke z osebo, ki je doslej niste dovolj upoštevali. Cas je sploh primeren za nova srečanja. Na delu bosta potrebni energija in tudi premetenost, drugače vas bodo opeharili. Imeli boste črevesne motnje. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) V ljubezenskih zadevah ne smete dopustiti ponosu, da bi vas vodil, drugače boste zgubili najlepši del v ljubezni. Uspelo vam bo, da vas bo ljubljena oseba bolj spoznala. Na delu boste uresničili neki stari načrt. Zdravje bo izvrstno. LEV (od 23. 7. do S Nv 22. 8.) Ne dajajte f C m. A obljub, ki vam jih ( J bo težko izpolniti. V J Sicer pa se bo raz-—S rešii neki položaj, zaradi katerega ste bili že dolgo časa potrti. Tudi na delu boste rešili neka vprašanja, ki terjajo mnogo diplomacije in takta. Trudni boste in vas bo bolela glava. DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) V ljubezenskih zadevah skušajte uveljaviti svoje gledišče s trdnimi in razsodnimi argumenti. Sploh pa se vam obeta v čustvenem življenju zelo pestro obdobje. Kar se zaslužka tiče, ga boste le z veliko težavo povečali. Počutili se boste bolje. TEHTNICA (od 23.9 do 23. 10.) V čustvenih zadevah je težko biti objektiven, še posebno pa v vašem položaju. Poglejte globlje vase in boste našli pravo rešitev. Preden se lotite izvedbe nekega načrta na delu, ga proučite z vseh plati! Priporočamo vam globoko dihanje, da odpravite posledice bolezni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Prav bi bilo, da bi bolj izpovedali svoja čustva. Je možnost precejšnjega napredovanja v čustvenih zadevah. Bodite odločni. Na delu boste imeli manjše uspehe in postavljeni boste pred nekatera nova vprašanja. Držite se diete proti kožnim boleznim. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) V čustvenem življenju ne boste imeli nobenih posebnih pretresov niti negativnih pojavov. Vladala bosta polno soglasje in mir. Ljudje vas ljubijo in spoštujejo. V poslovnih zadevah boste imeli zelo velik uspeh. Ker ste preveč razburljivi, boste imeli manjše želodčne motnje. KOZOROG (od 22. S N 12. do 20. 1.) Vaši f _ I j čustveni odnosi se [ / kodo dobro razvijali N? ~^y in lahko boste zado-^ voljni, ker boste u-resničdli svoj sen. Vendarle morate nekoliko brzdati svoje navdušenje. Na delu vam bo marsikdo rekel, da ne ravnate stvarno, vendar vidite precej daleč. Zdravje bo dobro. VODNAR (od 21 1 do 19. 2.) Izboljšali boste svoje čustvene odnose, toda boriti se boste morali, da dosežete zaupanje ljubljene osebe. Na delu vam bodo napravili zelo dobro ponudbo, toda prej dobro premislite, preden jo sprejmete. Zaradi neke- neprevidnosti bi lahko zboleli. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Brzdajte svojo strastno naravo, če hočete obvladati odnose z osebo drugega spola. Vljudno odstranite dva nevarna tekmeca. Na delu morate biti bolj odločni in se ne smete predajati malodušju, ki zavira vaše pobude. Na splošno se boste dobro počutili, samo glava vas bo bolela. Q Hotel LEV LEV Ljubljana VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji • Restavracije • Restavracijske terase - Dan-cing kavarna Zabavni ln artistični program . plesna glasba • Aperitiv bar Razgledna terasa - Terasa za sončenje • Banketne in konferenčne dvorane - Čitalnica - Frizerski salon Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor Pristajaližče za helikopterje • Boksi za pse • Hladilnica za divjačino. jNjnMIIITM LJUBLJANA OBIŠČITE NAJVEČJO TRGOVSKO HIŠO V SLOVENIJI v LJUBLJANI, TOMŠIČEVA ULICA (nasproti hotela Slon) POLEG VSEH POTREBŠČIN ZA DOM, DRUŽINO IN ZA GOSPODINJSTVO VAM JE NA IZBIRO - V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA: KOVČKI, TORBICE, POTOVALKE, TORBE, ROKAVICE, PASOVI, DENARNICE — V II. NADSTROPJU: EKSKLUZIVNI MODELI MOŠKE IN ŽENSKE USNJENE KONFEKCIJE: PLAŠČI, SUKNJIČI, KOSTIMI, KRILA — ZA VSAK OKUS IN ZA VSAKO POSTAVO LASTNA MENJALNICA 10 % POPUST PRI NAKUPU ZA TUJA PLAČILNA SREDSTVA V : A - si f: : A>■ i KJ° PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FER BACCARA TRENTE ET QUARANTE ODPRTO VSE LETO //«/e/«Grad Mokrice* ob avto cesti Ljublj'ana - Zagreb 32 konfortnih sob-restav-racija - Angleški park - Gostom na voljo jahalni konji -dvovprega s kočijo - Dnevno glasba s plesom. Hotel «Krn» Tolmin s Hotel «S0ČA» MOST NA SOČI tel. 7 Moderno urejen hotel — Pristna kuhinja s specialitetami na žaru . goriška postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in ples - Ribolov celo leto — Lastna čolnarna \ KUPUJTE KNJIGE iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimi v Uiailti kniigabni TRST — Ul. sv. Frančišča 20 Telefon 61-792 i Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. ŠKOCJANSKE JAME odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri Modernizirani hotel B sat., 54 ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica, delno lastni WC. Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor. Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitete na žaru. Soške postrvi. Kavarna, Aperitiv bar. Atraktivna stilno opremljena grajska klet iz 17. stoletja. Zraven stalna razstava slik «Zlatorog». Lepo urejen vrt. Tel. 87-039. RESTAVRACIJA a 1.114 A LR E R 6 0 AJŠEVICA (NOVA GORICA) Raki, ribe in vse specialitete na žaru ‘CENTRAL-RIVIERA PORTOROŽ Modeme sobe, mednarodna kuhinja, «GIRL BAR. z mednarodnim programom odprt vsako noč ARETTA ULTRA T HlN med elegantnimi in preciznimi urami ie najcenejša znamka Generalno zastopstvo