103
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Ta teden se je na čedalje bolj oblačnem nebu dandanašnjih političnih homatij prikazala nova prikazen, okoli ktere se suče sedaj vse govorjenje. Rusovska vlada namreč, ktera je dosihmal v prepiru, kteri kakor huda mora že tako dolgo celo Evropo tlači, terdo molčala, je stopila te dni nenadoma z nasvetom na dan: naj se snide pet velikih vlad v kakošnem mestu, in v tem kongresu naj se razsodi laška pravda. Fran-cozka vlada — se ve da svetu pokazat, kako miroljubna je — se je berž podvizala naznanje dati, da je z nasvetom rusovtike vlade zadovoljna; tudi angležka in pruska ste dovolile kongres, kteremu se tudi naša vlada ne zo-perstavlja, toda le proti temu, da se od nje ne terjajo reči, kterih nikakor ne bode dovolila; niso sicer na drobno pogoji znani, pod kterimi se hoče tudi avstrijanska vlada kongresa udeležiti; to se vendar za gotovo sliši, da pred vsem to terja, da se pogodb, leta 1815 sklenjenih, kongres ne dotakne. Govori se tudi, da naša vlada tudi še to terja, da, preden se kongres začne, sardinska vlada ustavi svoje priprave za vojsko. In res smo brali v nekterih časnikih, da je cesar Napoleon obljubil, sardinsko vlado pogovoriti, da bi to storila, in nekteri celo pravijo, da je samo zatega voljo cesar Napoleon te dni pervega sardinskega ministra grofa. Cavour-a v Pariz poklical, da bi se ž njim o tej zadevi pogovoril. Al kdor ve, kako visoko so na Sardin-skem že valovi nepokoja in razdraženja prikipeli, ne bode nobenega upanja stavil v to, da bi cesar Napoleon mogel doseči kar je obljubil, če bi mu omenjena obljuba tudi resnično pri sercu bila. Že ko so Sardinci slišali, da ima kongres brez njih biti, je zadoneia po celi deželi silna nevolja, ktero je, kakor poslednje novice pravijo, potolažila rusovska vlada s tem, da ona nima nič zoper to, da se tudi sardinska vlada vzame v kongres, ako avstrijanska vlada dovoli, da se tudi vse druge laške vlade udeležijo kongresa, kteri ima klopčič laških homatij razmotati. Ali bo kongres, se tedaj še ne ve, ker vse o vere morajo poprej odpravljene biti; pa tudi če bo kongres, ni dosti upanja, da bi kaj opravil, ker ravno to, kar avstrijanska vlada ne bode dovolila in ne more dovoliti, je tem v peti sedanje francozke vlade, ker že davnej se je slišalo, da Napoleon želi zbrisati pogodbe od leta 1815. Da na kongres res ni veliko upanja staviti, se vidi najočitniše iz tega, da povsod se neprenehoma delajo priprave za vojsko, in ravno fran-cozka vlada, ktera tako rada pošilja golobice z oljko miru po svetu, je ukazala unidan 4 velikim ladijam iti v Algerijo po armade. Verh vsega tega je prinesel telegraf iz Londona nepričakovano novico, da bi utegnilo sedanje angležko ministerstvo odstopiti, ako se ne bo razpustil deržavni zbor; — kakošnega duha pa bode novo ministerstvo, kdo ve?
— Cesarski ukaz od 12. t. m. veleva, da je vsak sodni vradnik dolžan, celo škodo poverniti vsakemu, komur jo je po svoji krivici s prelomljenjem ali zanemar-jenjem svojih vradnih dolžnost prizadel, ako poškodovanca ne more kako drugač odškodovati. Tej dolžnosti so podver-ženi vsi,  kteri  so  v civilni ali vojaški sodni službi.
— V letu 1858 je bilo v našem cesarstvu 245 gimnazij, ktere bo imele 246 vodjev in 2962 učiteljev. Vseh
104
učencov na gimnazijah je bilo 50,639, 1844 več kakor leta 1857. V osmem razredu teh gimnazij je bilo vseh učencov skup 3036, kterih je 2065 preskusnje zrelosti dobro obstalo.
—   55Wiener Ztg." piše: „V mnogih dunajskih časnikih je bilo brati, da je nek učenec realne šole na Dunaju si hotel življenje vzeti in da je vstala zavoljo tega govorica, da se to stika z nekim napadom. V vsem tem ni prav nič resnice" —  pravi „W. Ztg.".
—   17. t. m. so sprejeli presvitli cesar perzijskega poslanca, David Kahna, kterega je poslal perzijski šah na Dunaj, cesarju srečo vošit za rojstvo cesarica in povedat, kako vesel je šah, da je bila kupčijska in brodarstvena pogodba med Avstrijo in Perzijo sklenjena. Tzročil je nazadnje poslanec presvitlemu cesarju z demanti okinčano podobo šahov o pervega razreda.
Iz Gradca. Neka gospodinja večje kmetije v Gradcu je pred kratkem novo deklo za živino v službo vzela, pa pozabila ji povedati, da bo imela tudi troje prešičev opravljati. Preteče že čez 20 dni, kar je prišla dekla v službo; zdaj še le jo praša gospodinja, kako se prešiči rede in ali bi že bili za prodaj. Dekla jo debelo pogleda ter odgovori: „Ali imamo mar tudi prešičev; tega nisem vedila in tudi kerme jim nisem dajala". Urno gredo v svinjak gledat in najdejo prešiče res še žive, pa ni jih bilo druzega kakor kost in koža! Čudno je, da so mogle uboge živali toliko dni brez jedi in pijače prestati, še bolj čudno je pa, da jih nihče ni slišal; saj so gotovo izstradani prešiči tudi po svoje glasno oznanovali, da od „lufta" nihče ne more živeti. Iz Češkega. Iz Prage. Tukajšno fiziologično učiliše je dobilo 27. t. m. iz Kap lic v budejoviškem okraju kaj zanimivo stvar, da jo pregleda in preiše; namreč zajca z dvema popolnoma dobro vstvarjenima sercoma.
Iz Milana. Največ govorjenja je dajalo v Milanu .to, da so pripravljali v Turinu za 25. t. m. zvečer veliko osvečavo. Ugibali so ljudje to in uno; eni so rekli, da bo kralj ta dan Avstriji vojsko napovedal, drugi pa, da bodo obhajali pobratenje Sardincov s Francozi. Doslej še ni slišati nič ne o tem ne o unem. Samo to je brati, da je prišel ta dan minister Cavour v Pariz, kamor ga je cesar Napoleon sam povabil.
—   Komaj so v Pa vi i zakopali ondašnjega vrednika pavijskega časnika, kteri je bil zavratno prehoden, si je izvolila enaka žalostna osoda tudi v Milanu 22. t. m. nekega policijskega vradnika. Vidi se tedaj, da seme, ktero v Piemontu sejejo, tudi v Lombardii na rodovitno zemljo pada!
Iz Serbije. Knez Miloš je prejel svoj rojstni dan od avstrijanskega in od fraucozkega cesarja pisanje. Cesar avstrijanski mu je nek pisal, da rnu je blagor kneza kakor tudi cele serbske knežije pri sercu in da bo vselej pripravljen pomagati in pripomoči, da se prijatelstvo med Avstrijo in Serbijo ohrani in vterdi. V pisanju fran-cozkega cesarja piše Walewski v cesarjevem imenu, kako zlo je unet cesar za serbski narod in kako mu je pri sercu to, da je knez zopet vladar Serbije; cesar bo vedno z živim veseljem gledal vsako napredovanje, posebno pa ga bo veselilo slišati, da je bil knez s svojo zmernostjo tako srečen, v blagor Serbije, kakor tudi knezove vlade vse stranke tako zediniti, da bodo vse le za eno uneti, namreč za blagor verlega naroda.
Iz Rusije* V Petrogradu izdelujejo spomenik rajnemu čaru Nikolaju in upajo, ga še to leto dodelati.
Iz Cerne gore. Knez Danilo je povabil te dni več imenitnejih Cernogorcov k sebi, in jih je prašal, kaj bo storiti ako se naredi vojska med Avstrijo in Francozi. Odgovorili so mu,   da bode storiti, kakor bo Božja volja.
—   Knežinja Darinka je porodila 19. t. m. hčerko. Ni tedaj res, da je splavila, kakor so pred nekimi tedni časniki pisali.
Iz Italije. Iz Sardinskega. Vlada je dala postavo, da od 1. aprila t. 1. ne velja noben avstrijansk dnar več na Sardinskem. Druzega uzroka ne ve povedati, kakor to, da avstrijanski dnar ni po merilu sardinskega kovan!
—   V Genovi so mogli po vladnem povelju več samostanov sprazniti.
- S ceste, ktera pelje iz Piemonta na Francozko, so mogli ves sneg spraviti; ravno tako tudi s ceste, ktera pelje čez goro Ceniš, da bodo mogli Francozje ložje priti na Itali ja nsko. Je pa neki tudi res toliko Francoza na meji, da je tema. Ljudstvu na kmetih dela ta silne nadlege.
—   V Turinu je vse kakor na škerpceh; za rodovine tistih mož, kteri so k armadi poklicani, poberajo po celi deželi darov. Tudi v Toskani je nek ljudstvo kakor nasajeno.
—   Avstrijanska vlada je poslala ostro pismo sar-dinski in terja od te, naj ne jemlje vojasini podverzenih mladih ljudi in vojaških ubežnikov iz Lombardije in Beneškega v svojo armado.
—   23. t. m. so obhajali bilje za P i eni onte z e, ki so bili ta dan leta 1849 pri No vari ubiti. — Garibaldi je prisegel kralju zvestobo.
—   V Turinu se močno pripravljajo, napolitanske iz t i ranče o njih prihodu iz Angležkega slovesno sprejeti. Samo brati je, da je njih pervak, Poerio, zlo zbolel ia v Korku ostati mogel.
Iz Svajce. Iz Genfa. Kam bo prišla obertnija, ako nam Bog sedanjih stisk ne preloži že skoraj, se vidi iz tega, da so vse obertnije obnemogle. Samo v Genfu je blizo 6000 delovcov brez dela. — Tu je vsakdo terdne misli, da namerja cesar Napoleon nekaj velicega na Italijanskem in da mu bo malo ali pa nič mar za švaj-carsko nevtralnost.
Iz Franeozkega. 20. t. m. je bila v Parizu pred cesarjem Napoleonom velika parada. Časniki pišejo, da je prišlo 400 tavžent ljudi jo gledat, pa merzli so ostali ia nikomur ni bilo na obrazu brati, da je za vojsko unet. Tako pravijo nekteri časniki. Drugi pa terdijo, da je ljudstvo cesarja z veliko slavo sprejelo. Kaj je pravo, ne vemo; to pa je gotovo, da je bila vsa cesarska rodovina pri tej vojaški slovesnosti in da je imela cesarica pri sebi v vozu svojega tri leta starega sinka, kteriga so oblekli, — da ne rečemo, našemili — kakor korporala grenadirjev z veliko kosmato kapo in vso drugo grenadirsko opravo. Čudno je, da se jim ljubi kaj tacega z nesrečnim otrokom počenjati, kteri je res gluhomutec, kakor najnovejše novice po-terjujejo.
Iz Angležkega. V mestu Glasgowu imajo 900 mašin, ktere namesti krajačev razne oblačila šivajo in vse imajo dosti opraviti, pa vendar ljudem zaslužka ne kratijo. Zaslužijo namreč dekleta, ktere so poprej na rokah šivale, zdaj kot strežnice teh mašin še enkrat več,  kakor pred.
—   Da bo za poravnanje sedanjih političnih razporoT kongres, je gotovo, ker je po najnovejih časnikih tudi avstrijanska vlada va-nj dovolila. Al kje da bo, še ni določeno. Imenovane so bile že za-nj mesta London, Berlin, Brusel, Genf, Drezden, Stutgart in Bog ve še ktere!
—   Telegraf je povedal, da je min is te rs t vu pri pretresovanju postave zastran volitev v deržavuem zbora spodletelo. Ali je pa odstopilo ali ostalo, se iz telegrafskega sporočila ne da umeti. Gotovo je to silno važna novica, po kteri so tudi vsi kursi v Londonu in Pariza zlo padli.
Iz Turškega. Iz Hercegovine in Bosne je prišlo 36 mož v Carigrad, da bi se zastran potrebnih prena-redb z vlado pogovorili, ktera jih je prav prijazno sprejela. Ali bodo pa kaj opravili  — kdo ve?
Odgovorni vrednik: Dl. Jane I BleiweiS. — Natiskar in založnik : Jožef Blamifc.