55 Poučni in zabavni del. O narodnem gibanju Judov, Judom samim na korist je, ako se natanko ve število judovskih možkih in ženskih, oženjenih in neoženjenih. porojenih in pomrlih, njih ukupno število, njih prebivališče; posebej je to želeti z znanstvenega in narodno-go-spodarstvenegs stališča. Judje tega nečejo, boječi se, da bi jih drugi narodi smatrali za narodnost, namestu — kakor sami hočejo — za versko stranko. To ne stoji. Oni niso le judje, to je, ljudje judovske vere, ampak so tudi Judje, to je, ljudje judovske narodnosti :imajo svojo vero, imajo tudi svojo narodnost. (Poljski Jud, nemški Jud, francoski Jud, portugalski Jud, španski, angležki, afriški Jud, in ne judovski Poljak, judovski Francoz, itd. Narodni govor pravi, da so jih imeli že nekdaj za narodnost.) To dokazuje samokrvnost njih i\ du, njih narodne posebnosti, navade in šege, vero ohranjene po njih pradedih, njih telesni ustroj, njih izunanja postava, vse to jih razločuje od drugih in-doevropejskih narodov. Zanimljivi statistični podatki o jšte-vilu in selišču Judov očitajo, da judovski narod — potuje. Žali, da ti podatki niso vselej dovelj točni in zanesljivi, česar so vlade nijveč same krive, a sebi na škodo. Noben narod na vesoljnem s etu ni toliko potoval. Vemo o na-rodovskem selen ju, v kttrem so se ratfni narodovi mešali, podzgublje ali, prelivali se v druge narode, postojale narodne zmesi in drugačne državne tvorine, toda judovsko ljudstvo je ostalo, kar je bilo, judovsko, ker je ohranilo svoj čisti r< d, svojo narodnost. Politične okolnosti, na-jodna pristvarjenost, prirojeni nagon, usode so Jude spravljale na potovanja. Ni li že Abraham potoval? itd. Pod vlado Ptolomejev, 300 let po Kristu, so dobili selišča v egiptovski Aleksandriji 66 let po Kristu jih požene po svetu, poiušivši jim tempel, narodno svetišče, središče njih narodnega gibanja. A po Egiptu niso bili tujci, tudi po drugem svetu ne, ker so našli svojih rojakov. Še preden jim je bil razdejan hram božji in njih država uničena so se mnogoštevni deli judovski prostovoljno trgali od celote, naseljujoči se po vseh delih sveta. Rimski pisatelji nam pripovedujejo, da jih je bilo najti po vseh rimskih pokrajinah. Bilo jih je na uzhodu do reke Gange, (Judovci sami pravijo reki Ganga, se Gang ali Ganges. Dandanes je BenMzraela po Judovskem 15.000, črnih Judov (v Kočinu 760 in okolici 1600) 2350; belih Judov, (Kalkuta 1100, Bombaj 250, Kocin 250, Siughapur 100 1600, skupaj 18 950,) kjer so se ostanki babilonske so-žnosti silno pomnožili. V Egiptu in po vsth severnih obalih afriških je mrgolelo judovskih naselbin, (Can-dares ima vsa Afrika 415.000 Judov po najnovejših podatkih, in to Kopska zemlja 1500, Jaloša v Habesiniji 56 •s 200.000, Egipet 8000, Tripolitska 600, Maroška 100.000, Alžirska 34 579, Ooran 14.370, Alžir 10.414, Konstantina 11.006, Sahara 8750). Po mestih grških (Grška jih ima dandanes 2652), maloazijski (Mala Azija jih ima 120.000 (Ajidin 50.000, Bagdad 30.000, Kurdistan 15.000. Alepo 10.000, Damask 8000, Antijohija 3000, Brussa 2000, Bejrut 1200, Erzerum 1200, Rod 1000, Mozul 1000, Sajida 700, Kerkuk 400, Tripolj 60). Zaradi popolnosti pristavimo še Palestino z 24.800, (Jeruzalem 14.000, Safed 6000, Tiberija 2.500, Hebron 800, Hajita 700, Jafa 650), in Arabijo s 50.000, (Saraa 10.000, Aden 2000. puščava Beda 2000, Amran 1500, Camara 1000). talijanskih. (V Italiji jih je dandanes 40.430, (Livorno 7688, Rim 5600, Benetko 2500, Florenca 2400, Padova 2000, Mantona 2000, Turin 2000, Sicilija 2000, Jakin 1800, Modena 1700, Ferrara 1450, Verona 1260, Milan 1200,) jih je živelo na tisoče, imajočih grajanske pravice. Ker so Judje sorodni Mavrom po narodnosti in veri, so se z njimi lahko pogajali, ter se dobro čutili po severni Afriki. Ni čndno, da so se z Mavri vred tudi Judje preselili na Španske, ter se tu domogli cvetočega blagostanja. Ferdinand katolički (1492) jih v svoji deželi nikakor ni hotel trpeti, torej jih vunkaj požene 170.000 družin, ki so šle na Francozko, Holandsko, briške otoke. Od tega časa na Španskem ni bilo Judov. (Dandanes jih je pač 1902 (0,01%), ki so v burnih časih v deželo se povrnili, ali pa od sebe vrgli krinko pokrščenja.) Španci niso pozabili, da v bitvi srditi pri Heresu (de la Irretera) 711 po Kristu so bili baš Judje, živeči na Španskem, ki so odločili Jaracenom zmago, sovražniku veleizdajski dajoči izdatna pomoč. Prvi Judje so prišli na Nemško z rimskimi legijami. A niso ostali tukaj. Valovje selečih se narodov jih je potisnilo v južno (danes ima južna Nemška judovskega prebivalstva v Bavarski 53.949 glav, (zdoienje Frankovsko 15 256), Palatin 11.998, srednje Frankovsko 11.689, Švabsko 4.436, gorenja Bavarska 4343, gorenje Franško 4148, gor. Palatin 1522, dol. Bav. 134); v Al-žaciji-Loreni 39.278, (dol. Alz. 19.848, gor. 11.313, Lo-rena 8117); v Badenski 27.278, (Manheim 5328, Kar-lomir 5025, Heidelberg 4003, Moosbach 3610, Freiburg 3599, Kostnica 1649, Offenburg 1622, Lorrach 1153, Baden 923, Waldshut 281, Villingen 85); v Heski 26.746, v Virtenberški 13.331,) in srednjo Nemški (Šadka6516, (Lipsko 3372, Draždane 2370, Zvikava 587, Budičin 187); S. Meiningen 1627, S. Koburg Gotha 490, S. Altenburg 33, Lippe 1030, Waldeck 854, Šaumburg-Lipee 296. Š. Sondershausen 212, Š. Rudolstadt 45, Reuss ml 69, R. st. 60). Prav v teh krajih so imeli Judje v srednjem veku i ob času križarskih vojska največ trpeti. Nemci, kterih najmočnejši poborniki so zdaj, so jih preganjali brez usmiljenja. Na severno Nemško so se pozneje uselili. (Po najnovejših izveščajih jih je dandanašnji v Pruski 363.790: (Branibor 66.245, Poznanj 56i609, Sledska 52.682, Posenje 43.694, Hasko-Nasavska 41.316, zah. Pruska 26.547, Vestfalska 18810, uzh. Pruska 18.218, Hanover 14.790, Pomorska 13.886, Saška 6700, Šlezvik-Holstin 3522, goranji Colerji 771, Berlin 53.949); Hamburg 16.024. Oldenburg 1654: (Oldenb. 958, Birkenfeld 677, kneževina Ljubek 19), Braunšweig 1388, Brema 766, Ljubek 560. — Sploh je Juda na svetu 0,04%, v Evropi 1,648%, v Avstro Ogerski 4,33%, v Ruski 3 44%, v Pruski 1,33%, v nemški državi 1,03%; največe po-stotke kažejo ruske gubernije Suvaljki 14,53%, Mohiljev 13%, Siedlce 12,53%, Lomca 12,84%, Radom 11,57%, Varšava 11,11%, Galicija 11,53%, ktere 687.292 Juda iznašata 3,1% vsega avstroogerskega prebivalstva. V 10. stoletju pod prvimi Pijasti, jela S3 je Poljska zapadu odpirati, in tedaj so z Nemci suli tudi Judje v Poljsko. Ko so jeli v 13. stoletju na Nemškem Jude tirati, se je to sutje izpodvrglo v deročo reko ; kar drli so na Poljsko, kjer so dobivali varnega zavetja in mnogo drugih pred-pravic. Poljskega kralja Kazimira Velikega je predobila lepotna Judinja, in odslej je bila Poljska Judom ugodno zibališče, nailepši Dorado, lepši od prvotne domovine. Judje so se nosili kakor poljski plemenitaši, s pripasano sabljo; a kdor se je dal okrstit, postal je ipsofacto pravi žlahčič. V krščanski Poljski si je judovski živelj ustvaril svojo posebno državo, podeljeno za pokrajine, imajoče svoje (judovske) deželne zbore, in posebni maršal (judovski) je narod judovski zastopal na izunaj in iznotraj poljske države, in rabini so vršili pravosodstvo med Judi in kristjani. Nemški Judi so tolpoma drli v slavensko Poljsko, kjer so zahajali in ^uživali toliko neslišanih pravic. V kratkem je postal Izrael veliko in močno ljudstvo usled ugodnih okolnosti in usled svoje staroznane prirojene množivnosti. Na kmetih se niso radi nastanjevall, tim rajši v mestih, ne v kraljevskih, kjer je bil veči red in stroži nadzor, ampak v plemenitaških, kjer so lahko-mišljeni plemeniteši vladah po svoje, zapravljali, pri Judih se zadolževali, dokler na koncu niso bili judovske sence. Nemška in Švajca sfca se Judov izpražnjevali, a Poljska z njimi napolivala. Na južnem Pruske m je bil vsaki peti človek Jud, in v mestu Poznanjo vsaki tretji! Gotovo je bilo še več Judov, Judje so se namreč kaj radi odtegal davkarskim in drugim bremenom. Friderik Veliki, človek kratkih odlok, je dal 4000 takih Judov prijeti in na Poljsko pognati. Trgovati in knpčevati niso mogli vsi, toraj so se nekteri peprijeli tudi rokodelstvo, toda te v največi sili. To so morali biti že čudni odnošaji v poljski državi. Še le zadnji kralj poljski, Stanislav, je odstranil judovske deželne zbore in veliko njih predpravic. Takega zoženja Judje niso morali trpeti, in jeli so misliti na potovanje, a kam? v Nemško? Nemške meje so jim bile prepovedane, toraj se obrnejo na uzhod in jugouzhod, na Rusko, (zanimivo je vedeti, kakošno je število Izraela v največji slavenski državi, in kako da so razstranjeni. Po dr. G. A. v Klodesu (Brockhaus) je vseh Judov na Ruskem blizu treh milijonov (2,797 880), in to v gubernijah ev-ropejskih: Kijev 251.628 (9,76%), Pudol,e 240.472 (10,90%), Voljhjjije 204.734(10,17%), Mohiljev 145,142 (13,00%), Varšava 143.719 (11,11%), Herson 128 032 (7,60%), Grodno 127.589 (10.6.%), Kovno 109.339 (7,72%), Viljna 105.890 (8,96%), Minsk 106.873 (7,03%), Lublin 92.661 (10,75o/0), Suvaljki 87.067 (14 53%), Be- 57 sarabška 79.688 (5.91%), Siedlce 76.643 (12,53%), Pi-otokov 73.109 (8,86%), Radom 72.185 (11,57%), Lomca 66,145 (12,84%), Kališ 55.076 (7,28%), Černigov 51 092 (2,730/0), Kielee 50 684 (8,24%), Plock 50.010 (0,94%), Poltava 43.181 (1,76%), Kuronska 33.716 (4,90%), Je-katerinoslav 31363 (2 00%), Tavrije 17 800(1,88%), Livonzka 6 810 (0,59%), Petrograd3 731 (0,23%), Moskva 2.144 (0,11%), Hirkov 1471 (0,07%), T/er 1.423 (0 09%), P*kov 1 364 (0,i5o/0), Novgorod 1.139 (0,100/0), Smolensk 1.027 (0,83%), Orel 783 (0,04 <%), Tula 780 <0,06o/0), Simbirsk 674 (0,05o/0), Voronež 654 (0,03%), Astrahan 646 (0,09%), Orograd 626 (0,06%), Kursk 608 (0,03%), Kaluga 600 (0,05o/0), Vjatka 570 (0 02o/0), Nižni Novgorod 567 (0,04%), Jaroslav 519 (0,05%), Olonec 514 (0,16%): Samara 480 (0,02%), Harkov 451 (0,02<%), Rjazan 406 (0,02<%), Vladimir 383 (0,03o/0), Tambov 374 (0,01%), Perm 341 (0,01%), Estonska 285 (0,08%), Vologda 234 (0,02%), Kostroma 203 (0,01%) Arhangel 200 (0,07%). Penza 153 (0,01%), Ufa 70 (0,00o/o). Dooska 66 (0,00%), Saratov64 (0,00%), Ogerska 638,314 (4,05o/o), Bilkansko, Turško (Carigrad 40.000, S3lnn 30.000, Odrin 15,000, Sredec 6 000, Janina 3.000. Ruščuk 2 500, Plovdiv 2 100, Šumen 1.500, Seres 1.500, Vidin 1 200, Bazarčik 1 000 Tulca 750, Zamakov 680, Lom-Palanka 400, Volo 400, Silistrija 350, Jamboli 300, Varna 300, Ko*tendže 250, Pravodi 230, Razgrad 195, Nikopolje 175 — Srbska 3 500. ' Rumunska 265.100 <4,93o/0), a po Brockh 400.000, Grška 2 652). V-tah krajih se tedaj poljski Judje, Judje iz nekdanje Poljske. 65 Poučni in zabavni del. O narodnem gibanju Judov. (Dalje.) Da so res iz Poljske, dokazuje njih jezik, ki ga med seboj govore — nemški; govore tudi deželne jezike, toda le z Nejudi, da si bolje pomagajo. Nemški govore Judje celo v Palestini in Sibiriji, (Ruska Azija 47.000) (Kavkaz 28.522, Terek 7498, Bakus 6046, Tiflis 4665, Kutajis 3723, Daghestam 3215, Kuhan 1853, Jelisavetpol 1760, Stavropol 308, Erivan 54); Sibirija 16.000, zahodni Turkestan 3000, Turkestan-Afganska 14.000, Buhara 9000, Hiva 2000). Karajitjani (v erop. R) 3147. Opaziti je, da Ruska sama ne pozna te razdelitve v evropsko in azijsko), kamor so se tudi razširili. Judje so po vsem svetu (Po ^Rundschau f. G. u. St." jih je po vsi zemlji: Evropa 5,403.290, Afrika 415.000, Azija 300.000, Amerika 300.000. Oceanija 12.000 == 6,457.290) imajo le dva materinska jezika: Judje na pirenejskem skorotcku govore portugalski (Portugalsko jih šteje samih 200. Reči moremo, da nemških Judov bo po vsem svetu okoli 7 milijonov, in sicer zato, ker o mnogih deželah ni mogoče imeti natankih podatkov, druge (balkanske) dežele pa se evropejski izobrazbi šele odpirajo), nemški Judje nemški (aškerazim); ta nemščina ješvabščina, premešana s hebraizmu. To potovanje in selenje se je godilo polagoma, a združeno in natihoma, in pristavimo še za — v krogotoku. Judovsko prebivalstvo se je pred pol tisoč letmi gibalo cd zapada na uzhod, in zdaj, od . pol tisočletja sem, kreta zopet nazaj, od uzhoda na zapad. Duh naše dobe je tak, da vsi potopni življi teže, kakor nekdaj, od uzhoda na zapad. (Statistica deli. emigr. it. obsega zanimive podatke o izseljevanju desetih držav za dobo 1870—1883. Presečno je bilo prekmorskih selivcev vsako leto največ iz zedinjenih kraljestev, po 200.000, in polovica jih odpada na Angležko, Nemška skoro 90.000, Talijanska čez 40.000, Švedska čez 15.000, Portugalska čez 13.000, Norvežka skoro 12.000, Cisavstrijska čez 7000, Švajca, Danska, Francozka po 5000. — A vse drugače se pokaže izseljevanje v odnosnem oziru. Od vsakih 100.000 prebivalcev se jih izseli vsako leto iz Irske nad 1200, Norvežke 650, zedinjega kraljestva 560, Škotske nad 500, Švedske in Portugalske po nad 300, Danske 250, Nemška in Švajca po 200, Talijenska 150, Cisavstrijska 35, Francoska 3. (Kam so se države izseljevale ? Razne države v razne kraje. Germanske države (Vele* britska, Švedska, Danska, Nemška, Švajca) najbolj v severno Ameriko., latinska plemena (Talijanska, Francozka) v srednjo in južno Ameriko. — V dobi 1870—1883 se je poprečno v severno Ameriko izselilo iz Švedske 98,20%, izseljnecev iz Nemške 82 47%, Britanske 74.72%(3/4), iz Švajce 77,33%(7/i0), Francozke 28,04%(-p/J, Tali-janske 16,03%(—y3); v srednjo in južno Ameriko se je obrnilo izTalijanske74,62%(VJ, Francozke 51,76%(—JJ, Švajce 22,10%(—%)• — Dodajmo še to: Iz treh nemških pristanov (Hamburg, Brema, Stetin) se je izselilo 1. 1884. ljudi 195.491, 1. 1885. 155.177, manj 40 314. Izmed teh jih je bilo iz Nemške 88.898, iz evropejskih držav 52.064, iz evropejskih dežel 14.215, in sicer moških 87.910, žensk 67.267, odraslih 117.068, otrok nedeset-letnih 31,288, pod enim letom 6721). Število nemških Judov v vseh avstroogerskih pokrajinah se je od 200.000 1. 1830. pomnožilo na 750 000 (I. 1880). Od kod to ogromno število. Namnožili se niso, ker zoper tako množenje govore vsi množitni uzroki. Znanost dokazuje, da se evropejski narodi množe, toda ne vsi enako, nekteri hitro, nekteri počasno, nekteri umerjevo. Pri vseh evropejski državah (obžalovati je, da ni točnih podatkov o evropejski Rusiji, zavzemajoči x/4 vsega evropejskega prebivalstva, izlasti ker je tu prebivalstveno gibanje znatniše. Balkanske države tudi nimajo potrebnih števil zavoljo svojih pomršenih razmer, toraj se na te ni moči ozirati) se vsako leto pokaže preseglaj rojstvi nad smrtmi. Le tri države Ogerska (h kteri spada tudi Hrvatska i Slavonija. Ilijaševid je dokazal, da v desetletju (1870 — 1880) je izginilo naroda v Slavoniji 30.000! Ako javljamo, do 600.000 Slavoncev bi moralo dati v 10 letih najmanj 40.000 prirasta, zmanjkuje prebivalstva 70.000, in glede na belovarsko županijo iznaša gubitek 80.000. V one kraje se selijo Nemci in Ma-džarji. Vlada ničesar ne stori — iz razlogov madžarske državne misli. — Ogerska je imela tri leta prebivalstveni primanjkljaj. Leta 1871. je bilo — 42 085, 1. 1872.: — 316.789 (42,2%), 1 1873 : — 8633 (1,3%), česar krive kolero. L. 1870. je imela Francozka izgube 103.000 (10,9%), 1. 1871 : — 444.889 (53,7%), čemur je bila kriva vojska z nasledki. Na Rumunskem je 1. 1873. manjkalo ljudi 227. 1. 1874.: — 2815, vsled kolere, 1878.: — 583 vsled turškoruske vojske) Francoska, Romunska, imajo včasih presegljaje smrti nad rojstvi (5,9%). Števila, dasitudi ne popolnoma zanesljiva, pravijo, da svote živo-rojenih ni v enaki razmeri s svoto prebivalstva, da je pa ta razloček le majhen; reči bi mogli, da roditnost evropejskih narodov je vsako leto skoro na enaki stopinji. Najmanj se giblje število roditnosti v Danski, Francozki, Belgiji, Švedski, Škotski, že talj v Nizozemski, Norvežki, Angležki, Irski, Švajci, še bolj v Nemški, Talijanski, Avstrijski, a najbolj v Ogerski. Število roditnosti sama še niso določiva, treba jih je približati onim smrtnosti, in takrat se pokaže, da roditnost in smrtnost sta pri raznih narodih razni, ter obedve visite od posebnosti plemena, od podnebnega upliva, od kakosti narodnega gospodarstva, in raznih drugih uzrokov. Števila smrtnosti so nestalni ša memo onih roditnosti. Najmanjšo smrtnost kaže Norvežka, sploh severne države in srednja Evropa. Smrtnost se veča proti jugu in jugozapadu: Švajcarska, Avstrijska, 66 Talijanska, Ogerska, Francozka. Da bi se bila po vseh državah rojstva taistega leta sosebno pomnožila, se ne da trditi. Največ se jih porodi na Ogerskem (42.000 na milijon) najmanj na Francozkem (25.500 na milijon). Presežki živih nad mrtvimi niso zaključni, izvirajo iz lastnosti dotičnega naroda, ter imajo znamenje postave. V tem odločuje presežno število živih nad mrtvimi, to pa v primeri s številom prebivalstva, in na takem primerjanju je videti, kako se kteri narod množi. To bi se dalo izreči tako: Velika roditnost in majhna smrtnost daje največi prirast Zmerna „ „ „ „ močan „ Velika „ „ močna „ „ pičel „ Zmerna „ „ zmerna „ * zmeren „ Majhna „ „ velika „ „ neznaten „ Koliko da prebivalstvo raste ali pada, to se v vsak danjem življenju ne opazi in ne vidi. Judje se nenavadno hitro množe. V ktero vrsto spadajo? skoraj bi dejali, da v nobeno, kajti njih množtvo ni toliko odvisno od številniših porodov in rejših smrti, kolikor od njihovega izredno dolgega življenja. Uvažuj prirojeni potovni nagon Judov, ki ga slede živahnejše, hitrejše, krepkejše, očitniše od kristjanov, ti jih žene v glavna mesta, v tržna središča, na pobrežja in primorja, na kraje živahnega prometa, njih roditnost in dolgoživnost, pa se ne bo čuditi, da judovski pomnožek presega kri-stjanski pa avstro-ogerskih pokrajinah (iznimši Galicijo) vsako leto za 0,3%—0,5%; v Galiciji in Bukovini je pomnožek 1,6% 1 Kteri so uzroki, da judovsko ljudstvo dalje živi, ali manje mrje ? Tu so razne menitve. Eni trdijo, da so Judje zato tako številni, ker so v boljših okoličnostih in in ker se bolje hranijo, drugi menijo, da ker so redniši in snažniši. Popolnoma se nobena misel ne potrjuje, a po svoje sta opravičene obedve. Ne smemo pa izpregledati neke stvari, ki je v tem dokaj važna: noben Jud se rad ne prijema trdega dela, in le prisiljen se lača tehničnih obrtov. Mnogo obrtov je zdravju škodljivih ali sicer življenju nevarnih: strehokrovstvo, barvanje, slikanje, klepanje, mlinarstvo, pekarstvo, kamenarstvo, lončarstvo, smotkarstvo, kovaštvo, tesarstvo, zidarstvo ; Judov ne najdeš med železničarji ali mornarji ali rudokopi, tovarnarji. V sili se prijemajo nekteri tanših obrtov: zlatarstva, sre-brarstva, denarno trgovstvo, knjigotržtva. Največi del se da na trgovino in kupčijo v vseh najrazličniših oblikah. Znaten del Judov je zastopan tudi v znanstvu in ume-talnosti, veliko se jih obrtno peča s pisateljstvom, kar je prava nesreča za učenost. Ako je Jud kje zemljiški posestnik ali rokodelec, to poljedelstva in rokodelstva ne opravlja s svojimi rokami, ampak s tujimi. (Konec sledi). 76 Poučni in zabavni del. O narodnem gibanju Judov. (Konec.) Je še okolnost, nič manj važna za naš predmet, to je dvojna narodnost Judov. Oni niso le Poljaki, Čehi, Hrvatje, Nemci, Francozje, itd. oni so tudi Judje, in to v prvi vrsti Judje, in njih judovska narodnost je njih prava, druga narodnost je le neljuba pritiklina. Kader se snideta hrvatski in nemški Jud, se čutita rojaka — judovska. Potomci polabskih Slavenov, utonulih v nemškem življu. se že v drugem rodu zavedajo Nemce, ne Sla vene, kar so bili; Judje ostanejo razlečeni in v drugo narodnostjo nezlitni. Najsnatniši državoslovec R. v. Mohl je dejal za-toraj, da je nespametno Judom izročevati državne opravke, celo, nerazdeljeno domovinsko čustvo. Filosof Fichte je dejal: Da bodo Judje z nami enakopravni, se jim morajo v eni noči porezati glave, pa take nadeti, v kterih ne bo ne ene judovske misli. — Pogledavši in uvaživši vse te ugodnosti, je lahko umeti, da Judje dolgo žive, da se torej silno množe. Kako je z ženskim spolom pri Judih ? Kdo je videl judovskega hlapca ali judovsko deklo? Ženski spol po Judih je varovan, čislan, božan, sploh judovske ženske in dekleta nič ne delajo, težka dela jim opravljajo krščanski posli. Mosajska postava jim predpisuje jestvine, vse take, ki so zdravju zelo primerne. Dalje: Judje imajo veliko ljubezen do bližnjega, umevaj judovskega — kristjani so jim neprijatelji, neverniki, vredni, da se pokončajo. Vedi: Judje se ne ženijo na roko, prav redki so taki primer-Ijaji, na glej od začetka judovske zgodovine do današnjega dne; toraj tudi ubožtvo ni toliko, a biti mora; ako ji ie stariši ne morejo dati, zvržejo jo bližnji in dalnji sorodniki. — Pripomnimo, da Jud je zmernejši od kristjana; hrani se dobro in obilno, toda ni požeruh in pijanec, zatoraj tudi ne trpi nasledkov požrežnosti in pijanstva, kteri kristjanu kratijo življenje, nakopavajo bolezni, pripravljajo ubožtvo. Neutajiva resnica je, da kristjanu je poprečno življenje 33—36 let, a Judu 46—48. Dasiravno so se Judje močno selili v Ameriko, iz-lasti v Zedinjene države (Zjedinjena-država šteje Judov 230 257. — Britska Amerika 2 393) so se vendar silno pomnožili v 10. letih, to je, v času med zadnjo in predzadnjo štetitvijo v osrednji Evropi. Judovski živel je neprijazen vzakemu narodu po svoji veri, po svojih predajah, po svoji naravi, (pred letmi sem prevel knjižico o Judih, spisano od preučenega orientalista. potrebno vsakemu razumnil u, ter poslal nekemu slov. uredništvu, potem se je reklo: rokopisa ni! Preložil sem jo tudi v hrvatski, ako izročim rokopis od mene, mi ga izgube)! posebno pa še rahlemu Slavenstvu. Trije milijoni Judov, niso nobena pridobitev Rusiji, posebno ker se ruska premalo učena popovščina premalo briga za narod V kraljevini saški presega pomožni prirast Judov (94.10/0) petkrat oni krščanskega prebivalstva (16 30/0); v zapadnih delih Avstrijske trikrat (26,6o/^: 9,60/0) v v uzhodnih dvakrat (20,9o/o : 10,P/o), na Ogerskem dvakrat (15.30/0 : 5.90/0), v Pruski Vs (14,Oo/o : 10,66o/o), v južnih delih Nemške pada pomnožni prirast Judov. — Iz poznanjske pokrajine se je v 1. 1834—1871 izselilo 49.390, ter šli v veča mesta (v Berlinu so cele judovske naselbine) ali pa v Ameriko. Ukljub močnemu vsakoletnemu izseljevanju, so se Judje vendar množili. Kako, da jih je bilo takorekoč zmeraj enako? Prihajalo jih je razmerno toliko iz Poljske, Ruske, Galicije. V Ruskopoljski je vsaki 7mi človek Jud, v Galiciji 8mi, v Češki, Sledski, Moravski 57mi, v Poznanjski 30ti, v uzhodni Pruski lUti. v zah. Pruski 53ji. Kakor smo rekli, potovanja in selitve se gode zdožema in v pravilnih odstotkih, in tega potovanja ne ovirajo nobene državne meje, vsaka država je vesela, če se iznebi takih domačih tujcev. Potovno se gibljejo kristjani, a najbolj Judje, in sicer gre ljudski tok od uzhoda na zapad. Poglejmo de, kako je z Judi v naši širji domovini. Tudi tukaj se judovsko težišče pomika od uzhoda na zahod, le da počasnejše. To se vidi iz teh podajkov. Judovskega prebivalstvo je bilo 77 leta 1857: leta 1880: ^ Galiciji 448.973 686 596 torej višek 237.623 ^ Buko\ini 29 187 67.418 „ „ 38.231 „ Dol. Avstriji 6.999 95.055 „ „ 88 056 r, Zgor. „ 4 1.056 „ „ 1.052 „ Solnogradski — 1^5» « 115 „ Štajarski 6 1 782 „ „ 1.776 „ Koroški ~ 114 „ „ 114 „ Kranjski — 96 „ „ 96 „ Primorski 3 713 5.130 „ „ 1.417 ^ Tirol s Predarl. 548 542 „ manjek 6 „ Češki 86 334 94 449 „ višek 8.110 ^ Moravski 41.529 44 175 „ „ 2.646 ^ Sledski 3.280 8,580 „ „ 5.300 „ Dalmaciji 318 283 „ manjek 35 „ Ogerski 412.686 638.308 „ višek 225 622 „ Avstrijski 626.896 1,005.391 „ „ 384 495 „ Avstro-Og. 1,033.582 1,643.699 „ „ 610.117 Razvidno je iz tega, da judovsko prebivalstvo pada v Translitvi, v Cislitvi pa se množi, polagoma sicer, toda vedno. Tudi množitvi odstotki so veči v Cislitvi med letmi 1857 in 1880: na Ogerskem 54,7o/o, uzhod. Avstrij 57,6o/o, zapadna Avstr. 76,6o/o v A-O. sploh 59,Oo/o — ^ 23letni dobi (1857-1880) je iznašal prirast vse premoženje rojstveni dopotni v uzbodni Avstr. 187.286 58.668 275.854 „ Galiciji 174.216 63.607 237.623 „ Bukovini 13.070 25 161 38.231 „ Ogerski ^44.936 80.686 205.622 „ zapadni Avstr. 51.035 57.609 108.644 „ Avstro-Og. 383 257 226 863 610 120 Po takem pride na 7 domačih Judov 1 dopotni. Ako pomislimo, da se gališki in Češki Judje selijo na Prusko, to jih je v Av.- Ogerski veliko več dopotnih, nego jih vidimo v izkazu (226.863). Ti so prišli iz Rumunske, Srbske, Bulgarske, južne in zahodne Ruske. Največ jih je dopo-tovalo v Dol. Avstrijo Dunaj je imel 1. 1857 na 70 prebiv. 1 „ „ „ „ 1869 „ 15 „ ^ po 1 Juda , „ „ „ 1880 „ 8-10 „ / Po letu 1880 se je začela neka mržnja očitati proti judovskemu življu, Mnogo [se jih je izselilo na Dunaj. d(Toraj jih bo zdaj še več, gotovo kolikor v Ruskopoljski: na 7 prebivalcev 1 Jud). Od 95.055 Judov, ki jih je bilo leta 1880 na Dol. Avstrijskem, jih je bilo celih 73.222 .(770/0!) na Dunaju. Število Judov se manjša v Švici. L. 1870 je bilo 6696, leta 1880. ne več ko 7373. Ker je Švajcar sam premeten trgovec in preudaren obrtnik, to Judu ne ostaja dosti kupčevati. Poprečno je v Švajci vsaki 286 prebivalec Jud. Zanimiv je tndi ta pregled, sestavljen po najnovejših podavkih, namreč, na koliko prebivalcev se računa po 1 Jud. V Avstriji (v Kranjski na 5.013 eden Izraelec, Ko- roški 3.059, Tirolski 1.683, Dalmaciji 1682, Gor. Avstrijski 719, Štajarski 681, Primorski 126, Sledski 66, Češki 58, Moravski 48, Dol. Avstrijski 25, Galiciji 8, Bukovini 8 — V zaposedenih deželah so našteli leta 1879, Judov 3.426. Leta 1885. do 1. maja jih je bilo 5 805. V šestletnem razdobju so se pomnožili za 2.379, v število, ki ni umalovažati. Škoda, da slevenske pole ne kažejo, koliko jih je dopotovalo) na 23, v Ogerski na 24. Pruski 75. Nemški 80, Ruskopoljski 8, Rumunski 13, Ruski (brez Ruskopoljske) 35(!) Nizozemski 53, Turški (evrop.) 150, severni Ameriki 324, Danski 499, Grški 500, Francozki 746, Britski (zirsko) 766, Talijanski 805, Srbski 837, Belgiji 2 541, Španski 2 806, Švedski 3.646, Norvežki 69 665. — Po mestih: na Dunaju od 10 preb. 1 Jud, v Berlinu od 20, Hamburgu 28, Bazlju 78, Lju-beku 113, Bremi 216. Noben narod na svetu toliko in tako rad ne potuje. Vsaki se drži več ali manj, svoje domovine, ki jo brani s svojo krvjo, držeč se svojega vladarja, na kterega je ponosen. Le judovski narod goni neka čudna usoda; seli se, kakor bi kralja ne imel, ter se ustanovi kjer in dokler mu najbolje kaže. Ker ima take prirojene posebnosti, ne smemo iskati pri njem domovinske ljubezni; onjezemljan, kosmopolit, nemeneč se dosti za nravne in pravne meje.