370
Strupena rosa (Perenospora viticola).
Letos smo pogosto opazovali, kako je trsovo listje rjavelo, se sušilo ter naposled odpadlo, da grozdje ni moglo rasti, ne prav zoreti. Sprva so imeli te prikazni za grozdovo bolezen, pa so se varali in prenaglili, kajti tukaj imamo drug plesenj, ki je različen od onega, ki pouzro^uje navadno grozdovo bolezen.
371
Slednjemu plesnju ali glivi pravijo, da je medena rosa ali znanstveno: 0'idium Tuckeri. Temu plesnju pa, o katerem danes pišemo, velijo znanstveno: Pere-nospora viticola. Eazlikuje se od prvega po glivicah zajedavkah, prezimuje v podobi trosov, po katerih se tudi dalje zaploja.
Ta plesenj nahajal se je s prva v severni Ameriki na tamošnjem domačem trsi, kojemu so znanstveno dali ime: Vitis labrusca, aestivalis, vulpina, cordifolia, toda 1. 1878 najdemo ga uže v Evropi. Zapazili so ga najprvo na Francoskem, od koder se je razširil v Švico, Italijo, Ogersko, Grecijo, Nemško ob Renu, kjer je mnogo škodoval trsovemu listju.
Napada navadno listje, ki začne rjaveti in krčiti se. Med tem stopi beli mah na spodnji strani lista bolj na dan in list naposled odpade. Časih napade pa tudi grozdje, ki začne gnjiti ter kmalu konec vzame. Beli mah prenese plesenj na drug trs, katerega se poprime v treh dneh. Zato kaže pred zimo vse trsovo listje sežgati.
Pokončavajo oni plesenj navadno z apneno vodo ali z raztopljenim bakrenim vitrijolom. Prvi pomoček, namreč apnena voda, pomaga le, ako se z njo pogosto škropi na trsovo listje, najmanje po 17 do 18krat, kar pa nareja preveč dela in stroškov. Bolje kaže z vitrijolom škropiti, ker dvakratno škropenje zadostuje, če je tekočina le za 3% z vitrijolom napojena. Ni treba se bati, da ne bi grozdje kaj bakra v sebe dobilo in ga naposled še med vino spravilo, ki bi vsled tega moglo biti zdravju škodljivo. Tega se ni bati, ker so poskušnje ono bojazen kot ničevo popolnem ovrgle.
Neki profesor Rathai poroča, kako so na ta način blizu Kormonsa obranili veliko vinogradov zoper Pere-nosporo; škropili so trsovo listje s vitrijolasto tekočino. Zatem je vinograd čudovito lepo ozelenel. Bil je videti kakor zelen otočič sredi rujave puščave. Trsov je bilo 160.000; škropili so jih dvakrat, namreč dne 28. junija in 22. julija, z apneno vodo, kateri je bilo primešane 3°/0 vitrijolaste tekočine. Mošt od grozdja, čegar trsovo listje so bili škropili na povedani način, kazal je na mostni tehtnici 2 L do 23% cukra, grozdje od neškropljenih trsov je pa bilo veliko slabše ter mošt pokazal samo 11 do 12° 0 cukra.
Nadejamo se podobnih vspehov tudi na vinarski šoli v Mariboru, kajti tudi tukaj so trse škropili zoper Perenosporo z vitrijolastimi tekočinami. Trsi so se pomladili, kazali zeleno listje sredi rujavega vinograda, ter imeli obilo prav lepega grozdja.