Okrajni zbor in zbor proizvajalcev zasedata v razpravi je predlog družbenega plana za L1959 Danes zasedata oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Celje. Obrazlo- žitev predloga družbenega načrta in predloga proračuna OLO za leto 1959 sta poslušala oba zbora na skupni seji, razprava in sklepanje o predlogu družbe- nega plana pa je potekala ločeno za zbor proizvajalcev in okrajni zbor pose- bej. Poleg odbornikov obeh zborov so se zasedanja udeležili tudi ljudski po- slanci, politični in javni delavci ter drugi vabljenci. Predlog družbenega načrta, ki ga je podal podpredsedn k tov. Miran Cvenk, predv deva, da bo ce'otni narodni dohodek narastel za 9,1 odstotka, družbeni bruto proizvod pa za 7,6 odstotka. Nadalje načrt predvideva, da fe bo fizični obfeg proiz- vodnje v industr-ji povišal za 6,5 odstotka v primerjavi z lanskim letom, v kmetijstvu pa kar za 13,3 odstotka. To bo mogoče doseči s smotrnejšim izkoriščanjem sred- stev, z racionalnejšim zaposlovanjem in boljšo organizacijo dela. Predlog obravnava tudi investicije, ki naj bi bile usmerjene v izboljšanje tistih panog gospodarstva, ki zaostajajo za za- mislijo perspektivnega načrta za okraj Celje. Predvsem naj bi v tekočem letu in- vestirali v razvoj družbenega standarda, izgradnjo stanovanj, komunalno, kulturno in socialno dejavnost. Na področju stano- vanjske izgradnje bo treba doseči čim več- jo ekonomičnost, vlagati več sredstev v kmetijstvo, trgovino, gostinstvo in obrt. Da bi bile investicije čim bolje izvedene, bo treba stremeti za združevanjem sred- stev gospodarskih organizacij. Računamo lahko, da se bodo invesfcij- ska sredstva v primerjavi z letom 1958 v okviru okraja, občin, gorpodarskih orga- nizacij povečala za 41,5 odstotka. Od teh sredstev je namenjeno za negospodarske investicije okoli 2.888 milijonov, kar znaša za 33,3 odstotka več kot leta 1958. Inve- sticijske naložbe v gospodarske panoge pa naj bi znašale 8.351 milijonov dinarjev, to je za 44,6 odstotkov več kot lani. Poleg stanovanj, komunalne izgradnje in ostalih negospodarskih investicij izstopa letos skrb za izgradnjo šol. Predvidoma bo oko'i 15 odstotkov skladov za negospodar- ske investicije porabljenih za izgradnjo in popravilo šol. V stanovanjski izgradnji predvideva načrt povprečno ceno stanova- nja na 1 milijon in 6C0.C00 dinarjev. Investicije v industriji so namenjene predvsem nadaljnji izgradnji Termoelek- trarne v Šoštanju in premogovnikov, na- dalje za rekonstrukcijo opekarn ter v pro- izvodnjo blaga za široko potrošnjo. Kme- tijske investicije bodo usmerjene predvsem za izgradnjo živinorejskih objektov, za na- bavo plemenske živine, za razširitev hmelj- skih nasadov, ' gradnjo sušilnic, sklad šč itd. V te namene bo predvidoma porablje- nih okoli 1.521 milijonov. Za gradnjo gozdnih cest, logarnic in ostala dela bo porabljenih okoli 124 milijo- nov, za opremljenost in boljšo organizira- nost gradbenih podjetij bo investiranih pr bližno ICO milijonov, za investicije v trgovini in gostinstvu okoli 724-milijonov, cd tega 149 milijonov za izgradnjo novega hotela v Celju. Nadaljnja važna postavka je obrt, ki naj bi letos dobila 210 milijonov za investicijsko izgradnjo. Nadalje predlog predvideva, da se bo le- tos na novo zaposlilo okoli 830 oseb, kar bo zneslo do konca leta 2.4 odstotno pove- čanje števila zaposlenih v panogah gospo- (Nadaljevanje na 2. strani) Telesna vzgoja bogata oblika dižovljanske vzgoje! Pretekli teden je bila v prostorih OK ZKS Celje razširjena seja okrajnega ko- miteta ZKS, kateri so prisostvovali vsi se- kretarji občinskih komitejev in predsedniki občinskih komisij za družbene organizacije pri SZDL. Na dnevnem redu je bila raz- prava o problemih v delu društev za teles- no vzgojo in šport. Uvodoma je tov. Franc Simonič, sekre- tar OK ZKS Celje, poudaril, da smo v po- vojnem obdobju dosegli določene uspehe na tem področju dejavnosti, ki nas pa še zdaleč ne morejo zadovoljiti. Določene slabosti so vsekakor rezultat premajhnega vpliva naših političnih organizacij pri delu posameznih društev. Komisije za družbene organizacije pri SZDL imajo odgovorne naloge, da usmerjajo in vodijo delo vseh društvenih organizacij na področju posa- meznih občin. Doslej ni bilo čutiti potreb- nega načrtnega dela niti smotrne politike pri vodenju organizacij. Društva tudi niso imela v pretežni meri dovolj konkretnega programa za svojo dejavnost. Za delo v teh organizacijah pa je naša skupnost da- jala velika materialna sredstva, ki so se zbirala in trošila brez prave družbene kontrole in niso bila vselej najbolj smo- trno izkoriščena. Tudi v letu 1959 bodo naše občine in podjetja prispevala za druž- bene organizacije enaka sredstva kot v preteklem letu. Da bi pa dosegli večjo družbeno kontrolo nad uporabo teh sred- stev, je treba ustanoviti okrajni sklad, v katerega bi se stekala vsa sredstva, ki jih dajejo naša podjetja v obliki reklam in drugih zakonitih oblik kot pomoč raznim društvom. Okrajni sklad bi naj vodil po- sebni upravni odbor, v katerem bi bili predvsem predstavniki iz posameznih ob- čin in okraja. Konkretna politika pri de- lu teh organizacij bi se vodila v posamez- nih občinah, občinske komisije za druž- bene organizacije pri SZDL bi morale ime- ti točen vpogled v delo posameznih dru- štev, vsa društva bi naj razvijala svojo dejavnost na podlagi konkretnih progra- mov in le na bazi te dejavnosti in izvaja- nja programov bi upravni odbor tega okrajnega sklada delil zbrana sredstva. Ta centralizacija ne bi v nobenem pogledu zmanjševala vloge občinskih odborov SZDL niti drugih organov, odpravila pa bi vse slabosti, ki so se doslej pojavljale pri finansiranju naš h društev. Ta oblika zbiranja sredstev v okrajnem merilu pa bi obenem tudi om.ogočila, da bi laže vodili določeno zdravo politiko pri razvijanju društvene dejavnosti na raznih področjih V manj razvitih občinah. Vsekakor bi upravni odbor tega sklada tudi javno — preko časopisja ali kako drugače objavil razdelilnik zbran h sredstev, da bi bila podjetja točno informirana o uporabi teh sredstev. Tov. Franc Simonič je poudaril, da so bila doslej društva navajena le na dolo- čena sredstva in so na podlagi le-teh raz- vijala svojo dejavnost. Vse preveč pa smo pri tem pozabljali na prostovoljno delo, s katerim bi se lahko rešile marsikatere na- loge. Takšne prostovoljne akcije bi bile bogata šola pri vzgoji naših mladih ljudi. V razpravi je tov. RIKO JERMAN podkrepil izvajanja tov. FRANCA SIMONICA in med dru- gim dejal, da bo omenjeni način zbiranja in Hnansiranja naših društev omogočil tudi večji vpliv političnih organizacij cbčin in okraja na delo družbenih organizacij. Skrajni čas je, da se zavre nekontrolirano trošenje sredstev, ki jih je dajala naša družba, kajti ni bilo vselej vse v redu pri njihovi uporabi. Nov način zbiranja sredstev pa bo imel še to korist, da se bodo v naših društvih lahko preorientirali (Nadaljevanje na 7 strani) S seje Občinsicega ljudskega odbora v Celju Uspešno delo Sveta za blagovni promet in turizem Pretekli teden sta bili najprej ločeni, na- to pa skupna seja obeh zborov občanskega ljudskega odbora v Celju. V skupnih toč- kah dnevnega reda ločenih sej so odborniki razpravljali o predlogu komisije za spre- membo statuta občine Celje, nadalje so sprejeli nekatere imovinsko pravne zadeve, potrdili likvidacijo gostilne »Pri belem volu« itd. Medtem, ko so člani občinskega zbora imenovali komisijo za ocenjevanje uslužbencev občinskega ljudskega odbora, je zbor proizvajalcev sprejel dvoje pripo- ročil: prvo je namenjeno gospodarskim or- ganizacijam ob .sestavi novih tarifnih pra- vilnikov, druga pa delovnim kolektivom in njihovim organom-samoupr.ivljanja v zve- zi z delitvijo sredstev. Na skupni seji obeh zborov je najprej v imenu Sveta za blagoviti promet in turi- zem, oziroma tržišče poročal tovariš Riko Rižner. Ko je govoril o delu sveta v lan- skem letu, je dejal, da je svet, navzlic raz- nim težkočam, svoj program uspešno za- ključil. Tako je bilo lani izvršeno opušča- nje trgovin pri kmetijskih zadrugah, ure- jeno je bilo poslovanje Gospodarske po- slovne zveze itd. Trgovska mreža ni bila razširjena tako, kot je bilo predvideno in to zaradi objektivnih in opravičljivih okol- nosti. Tako se gradnja trgovskega paviljo- na na Otoku še ni začela; ustvarjeni pa so pogoji, da bo to urejeno letos. Tudi v Ga- berju bo letos dograjen preskrbovalni cen- ter. Ureditev lokalov je bila uspešno do- končana le v trgovinah »Center« in »Soča«, kjer so poleg ostale sodobne opreme na- mestili tudi prepotrebne hladilne naprave. Primerno urejen je bil tudi lokal »Univer- sale«. Dokončna ureditev ribarnice se je zakasnila in bo tako načela poslovati v najkrajšem času. Nadalje je »Agropromet« uredil v prostorih bivše Celeia-Sad skla- dišče za kmetijske pridelke. Podjetje pa pripravlja še ureditev hladilnih naprav. V letošnjem letu se bo začelo z gradnjo skla- dišča prehrambenega blaga. Novo skla- dišče bo dobila še »Kovinotehna«. Solidno je bila izvršena tudi moderniza- cija gostinskih lokalov; za mlečno restav- racijo, ki bo v prostorih bivše kavarne »Triglav«, so načrti že izdelani, sredstva pa odobrena. Tudi adaptacija se bo kmalu začela. Lani je bil v trgovini dosežen za 10% višji promet, kot pa leta 1957, v go- stinstvu pa je promet narasel za 15%. V enakem odstotku se je povečal tudi pro- met turističnih uslug. Tako daje turizem iz leta v leto večji narodni dohodek, kar opravičuje napore in sredstva, ki jih druž- ba vlaga v to obetajočo gospodarsko pa- nogo. V lanskem letu je bilo imenovanih tudi 8 svetov potrošnikov; žal pa sta od teh za- živela le »Center« in potrošniški svet v Storah. Drugo poročilo, ki ga je dal tov. Rižner, se je nanašalo na dosedanjo realizacijo plana preskrbe celjske občine, tretje pa na lanskoletno delo tržne inšpekcije. V nada- ljevanju zasedanja je poročal o lanskolet- nem delu tudi sodnik za prekrške Vinko Andoljšek. Pred zaključkom zasedanja so odborniki na predlog komisije za volitve in imenova- nja imenovali komisijo za izvedbo nacio- nalizacije stanovanjskih zgradb in grad- benih zemljišč v zvezi z ustreznim zako- nom. Za predsednika komisije je bil ime- novam Anton Skobir, predsednik okrožne- ga gospodarskega sodišča, za njegovega namestnika pa Marjan Bele. V komisijo pa sta bila imenovana še dva člana: Zoran Vudler, načelnik oddelka za gradnje in ko- munalne zadeve ter Vlado Bogataj, tajnik občinskega ljudskega odbora, za njuna na- mestnika pa Stane Polajnar in Andrej Drolle. Končno je ljudski odbor izdal še poobla- stilo odborniku Karlu Goričarju za skle- panje porok na območju krajevnega urada Strmec. -mb Lep načrt za gradnjo objektov družbenega standarda v Celju v zvezi s priporočilom gospodarskim or- ganizacijam, da naj izločijo in namenijo sredstva za družbeni standard, je občin- ski ljudski odbor posredoval delovnim ko- lektivom program prioritetnih investicij ne samo za letošnje leto, temveč za obdobje treh let, s katerim se tudi zaključuje pet- letni perspektivni načrt. V ta program je vključena gradnja ob- jektov (tople grede) in nabava kmetijskih strojev pri Kmetijskem gospodarstvu na Lavi ter v Medlogu, nadalje investicije za preureditev velikega zemljiškega komplek- sa na 2epini (s tem naj bi pridobili vrt- narske površne) itd. V načrtu je nabava opreme za skladišče Agroprometa, presta- vitev tržnice, rekonstrukcije klavnice, ure- ditev trgovine s samopostrežbo v Celju, ureditev potrošnih središč na Otoku, Ga- berju, v Storah '"n na Dobrni. V tem času naj bi dobili tudi tri restavracije za druž- beno prehrano. Program nadalje predvide- va investicije za opremo gradbeništva in obrti. V tej zvezi je predvidena gradnja novih delavnic za podjetje »Klima«. Med- tem, ko naj bi novo mlekarno dovršili v prihodnjem letu, naj bi pa nova pekarna začela z delom že letos. Po programu, ki vzbuja veliko zanimanje, naj bi še letos uredili skladišče za živila in prav tako mlečno restavracijo. V letošnjem letu naj bi začeli tudi gradnjo prepotrebnega hote- la. Ce povzamemo ta načrt, bo novi hotel izročen svojemu namenu prihodnje leto; gradnja pa bo stala okoli 120 milijonov dinarjev. Za dovršitev šole na Hudinji bo še letos treba izdati 55 milijonov dinar- jev. Zraven tega so predvidene še investi- cije pri šolah na Svetini, Dobrni in v Sto- rah. Po programu, ki ga te dni skrbno pro- učujejo v delovnih kolektivih celjske obči- ne, naj bi vsako leto do 1961. leta potro- šili po 50 milijonov za vodovode in elek- trifikacijo naselij. Načrt predvideva do- končno ureditev Otoka, Savinjskega na- brežja in parka. Za ta dela naj bi vsako leto potrošili po 10 milijonov dinarjev. Kot vse kaže je potrebna obnova PTT ka- blov. V poglavju športnih naprav zavzema prvo mesto ljudsko kopališče, nadalje gradnja manjših igrišč pri šolah, ureditev Olimpovega stadiona ter začetek del za dom Partizana. V tem času naj bi bila iz- ročena prometu tudi cesta iz Stor na Sve- tino. Med investicijami »kulturnega« zna- čaja je najbolj priljubljena skrb za dokonč- no ureditev muzejskega poslopja, nadalje ureditev prostorov za Svobodo v Gaberju, gradnja kulturnega doma in glasbene šole itd. Poleg vsega tega so predvideni trije novi mostovi in to čez Voglajno, nadalje pri Joštovem mliru in v Storah. Precej- šnja sredstva naj bi bila potrošena za ure- ditev prometnih vozlišč in za moderniza- cijo cest. Dom v Baski je pred dovršitvijo. Zelo zanimiva je ureditev nekaterih turi- stičnih problemov in izletniških točk, kot pri Petričku, na Anskem vrhu, ob cesti Celje—Svetina ipd. V poglavju investicij pri stanovanjskih skupnostih so mišljeni prenekateri gospo- dinjski servisi, dnevna zavetišča otrok, otroška igrišča in še marsikaj. Načrt prioritetnih investicij nadalje pred- videva visoka sredstva (letos 600 milijo- nov, prihodnje leto 670 milijonov, leta 1961 pa kar 700 milijonov dinarjev) za gradnjo stanovanj. Kot je običajno, je načrt ogromen in za- hteven. Za izvršitev vseh teh del, oziro- ma za njihov začetek, bi v letošnjem letu potrebovali nekaj nad 1 milijardo 400 mi- lijonov dinarjev. Uresničitev tega načrta pa ni odvisna samo od dobre organizacije, temveč predvsem od razumevanja delovnih kolektivov pri izločanju sredstev za name- ne družbenega standarda. Zato priporoča- mo delavskim svetom, sindikalnim in osta- lim družbenim organizacijam v gospodar- skih organizacijah, da skrbno proučijo predlog ljudskega odbora celjske občine ter da ga sprejmejo za svojega. -mb V Šentjurju pri Celju bodo slovesno proslavili 40-letnico KPJ in SKOJ 40-Ietnico ustanovitve KPJ in SKJ bodo tudi v občini Šentjur pri Celju slovesno proslavili. V ta namen je bil pri Občinskem komiteju ZKS in prav tako pri Občinskem svetu Svobod in prosvetnih društev usta- novljen pripravljalni odbor. Glavne pri- prave bodo od 19. do 24. aprila, ko bodo priredili občinski festival. Na njem bodo nastopile dramske sekcije iz večjih kra- jev, prav tako pa tudi pevski zbori. Orga- nizirali bodo tudi revijo mladinskih pev- skih zborov šentjurske občine. Zadnji dan tega festivala bodo v Šentjurju nastopili tudi najboljši harmonikarski in tamburaški orkestri celjskega okraja. Centralno proslavo v občini bodo izvedli 18. marca ter jo bodo združili s proslavo občinskega praznika. Ob tej priliki bodo iz- vedli tudi spominsko svečanost v Vrbnem, kjer je že pred vojno delovala partijska tehnika, med vojno pa se je tam zadrže- vala Celjska četa. Večje proslave za ob- letnico KPJ bodo izvedli tudi v Ponikvi, Dramljah in na Planini, vsako prosvetno društvo pa bo pripravilo tudi lastno pro- slavo. Dramske skupine prosvetnih dru- štev bodo v okviru proslav naštudirale predvsem dela Cankarja in Prežihovega Voranca. R. Ob sestavi novih tarifnih pravilnikov Ni naključje, da so člani zbora proizvajalcev pri občinskem ljud- skem odboru v Celju na zadnji loče- ni seji brez zadržkov in z največjim razumevanjem izglasovali priporo- čila gospodarskim organizacijam v zvezi s sestavo novih tarifnih pra- vilnikov. Tako zbor proizvajalcev predlaga vsem gospodarskim organizacijam, da izpopolnijo sistem knjigovodskih in tehničnih evidenc tako, da bodo le-te omogočile uvedbo bolj spod- budnega načina nagrajevanja. Po mnenju zbora proizvajalcev bi mo- rali dati sistemu nagrajevanja tako vsebino, da bo kolektiv v celoti ra- zumel osebni dohodek kot funkcijo dohodka podjetja. Vse to pa bo pripomoglo, da bodo člani kolektiva v večji meri osredotočili zanimanje na probleme produktivnosti dela in ekonomičnosti proizvodnje. V sistemu nagrajevanja naj bi stremeli za tem, da bodo čim bolj dosledno uveljavljena merila uspe- hov, kot delo v akordu, premiranje, novatorstvo, nagrajevanje po enoti proizvoda in podobno. In končno — občinski ljudski od- bor v Celju naj bi pri predpisovanju izrednega proračunskega prispevka upošteval pogoje posameznih podje- tij, doseženo raven produktivnosti, ekonomičnost proizvodnje, pogoje tržišča, stanje iztrošenosti osnovnih sredstev, zlasti pa raven osebnih dohodkov v primerjavi. -mb Obsolelje se počasi, a vztrajno dviga iz zaostalosti Postajno poslopje v Imenem, kjer bo središče Obsotelske doline, (Beri reportažo na 3. strani) iz zgodovine delavsi(ega gibanja in Komunistične partije Od 22. I. do 7. II. 1906 je tra- jala stavka v Trbovljah, Hrastni- ku in Ojstrem. Januarja 1922 so bile občinske volitve v mnogih občinah Julijske krajine. KP je dobila večino v občinah Solkan, Miren, Standrež, Krmin, Kopriva in drugih. 26. I. 1935 je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor »Doma vi- sokošolk«, ki je postal sčasoma ne- kako pomožno središče našega pollegalnega, večkrat pa tudi ile- galnega dela. Januarja 1924 je bila v Ljublja- ni ustanovljena Zveza delavskih žena in deklet. Podružnice je imela v Črni pri Preval j ah, na Jesenicah, v Ljubljani, Lescah, Ptuju, Tržiču, Trbovljah, Zalogu, Velenju, Zagorju, Lovrencu na Pohorju, Kočevju, Mariboru, Celju in Murski Soboti. 27. I. 1918 je bil v Zagorju ob Savi velik delavski shod za mir in kruh, ki se ga je udeležilo okrog 1200 delavcev in njihovih žena. Januarja 1925 je izšla revija »Zapiski delavsko-kmetske mati- ce« — teoretično glasilo KPJ za Slovenijo. 27. in 28. I. 1923 je bila prva državna konferenca Zveze neod- visnih sindikatov, z značajem ustanovnega kongresa. Navzoči so bili tudi slovenski delegati »Medjusavezni sindikalni odbor« se je preimenoval v »Centralni radnički sindikalni odbor Jugo- slavije«. Januarja 1926 je bil v Beogra- du aretiran Fran j o Vulč-Vlado. V Glavnjači so ga izmučili, ubili in vrgli v Donavo. Januarja 1931 so CK KSJ, CK SKOJ in sekretariat Balkanske komunistične federacije izdali le- tak s pozivom, da naj se ustanovi enotna fronta. Od 28. I. do 1. II. 1918 je bUa v Trstu in Miljah splošna stavka italijanskih in slovenskih delav^ cev: za mir in kruh. Izvoljen je bil delavski svet, ki je izdajal po- ročila v slovenskem in italijan- skem jeziku. Z lastnimi sredstvi preurejajo tovarno Delovni kolektiv Tovarne papirja v Višnji vasi pri Vojniku ni sicer velik, vendar pa se uspešno uveljavlja v socialistični pro- izvodnji. Samo v preteklem letu je delovni kolektiv ustvaril toliko narodnega dohod- ka, da je družbi povrnil vse investicije. Povečani plan proizvodnje terja v zasta- relem obratu precejšnje investicije. Zato so že lani z lastnimi sredstvi pozidali novo kotlarno in parilnico ter postavili sušil- nico z zmogljivostjo 100 ton papirja letno. Za izboljšanje delovnih pogojev so prav tako z lastnimi sredstvi uredili centralno gretje v vseh prostorih tovarne. Nabavili so tudi nov kamion in uredili mehanično delavnico. Letos se bo proizvodnja občutno dvig- nila, ker bo kolektiv v sodelovanju s tobač- no tovarno v Rovinju pričel izdelovati fi- lament lepenko, ki je zelo iskan artikel in računajo, da bodo s proizvodnjo pričeli že v aprilu. Letošnji plan rekonstrukcij iz lastnih sredstev je v tej tovarni zelo obširen. Tako bo delovni kolektiv nabavil moderni pari- lec in lokomobilo s 100 KW generatorjem. Paro bodo izkoristili za tehnološki proces in za pogon strojev. Strokovnjaki kolektiva si močno priza- devajo, da bi odpravili ozko grlo v proiz- vodnji, ki ga predstavlja sušenje papirja. V ta namen sami konstruirajo stroj, ki bo izboljšal tehnološki proces, istočasno pa bo tudi sam sušil papir. Na ta način bodo močno izboljšati kvaliteto, hkrati pa bodo na minimum zmanjšali odpadke, ki nasta- jajo pri dosedanjem postopku sušenja. Družbeno samoupravljanje se je v tej tovarni zelo dobro uveljavilo zlasti v po- gledu zvišane delovne storilnosti. Tako je delavski svet sklenil, da iz kolektiva izloči vsakega člana, ki ne bo izpolnil skupinske norme. Prav ta sklep je dvignil delovno storilnost za 25 odstotkov, dosegli pa so tudi zelo dober ekonomski uspeh, saj so samo lani ustvarili 95 milijonov dinarjev bruto narodnega dohodka. Problem v delovanju podjetja predstav- lja pomanjkanje kvalificiranega kadra. Re- šili so ga na ta način, da so izvedli tečaj za kvalifikacijo. Seveda pa je največji problem v zastarelosti naprav, ki pa jih iz leta v leto nadomeščajo z modernimi stro- ji. Da pomaga pri rešitvi stanovanjskega vprašanja v Vojniku, je kolektiv sklenil, da bo zgradil stanovanjski blok ter je v ta namen določil 15 milijonov din. R. D družbeni prehrani so rszpravljoli Občinski sindikalni svet Šoštanj se je na svoji redni seji pred dnevi temeljito pri- pravil na redni letni občni zbor, ki bo 25. Januarja. Seje se je udeležila tudi kon- trolna komisija, ki jo je vodil tov. Mijato- vič iz Beograda ter predsednik občine to- variš Ravljen. Na seji so govorili pred- vsem o skladu skupne uporabe. Le-ta bi v šoštanjski občini predvidoma znašal 182 milijonov dinarjev ni bi ga uporabili pred- vsem za komunalno dejavnost. Sindikalne podružnice naj bi prav sedaj pred zaključ- nim računom podjetij bedele nad tem, da bi skladi za skupno uporabo ne bili okr- njeni na račun drugih skladov. Na seji so precej govorili še o družbe- ni prehrani in menili, da le-ta ni urejena Novi visokokvalificirani trgovski delavci Ted ni je pred republiško izpitno komi- sijo v Celju opravljalo 30 kandidatov s področja celjskega okraja strokovni izpit za naziv visokokvalificiranega delavca v trgovini. Kar 27 kandidatov (torej točno 90%) je ta izpit uspešno opravilo, 3 pa imajo popravne izpite iz 1 oziroma 2 pred- metov. Tudi povprečno znanje je b:io zelo dobro, saj sta 2 kandidata ocenjena ^ od- ličnim uspehom, 6 s prav dobrim, 12 z do- brim in 7 z zadostnim. Najboljši uspeh sta dosegla dva kandidata izven Celja in sicer tovariš Martin Hudales, uslužbenec pri trgovskem podjetju Dom v Slov. Konjicah ter Filip Skerjanc, poslovodja Trgovskega magazina iz Rogatca. Vsi kandidati so pred fzpitom obiskovali tečaj, ki ga je priredila Okrajna trgovin- ska zbornica na celjski Trgovski šoli in na katerem so predavali redni profesorji te šole. Računa se, da se bo v letošnjem letu pri- javilo še okoli 50 kandidatov k strokovne- mu izpitu za naziv visokokvalifiranega de- lavca v trgovini. Tako je pričakovati po- stopno izboljšanje strokovne strukture de- lavcev, zaposlenih v trgovinah našega okraja in izboljšanje trgovanja kot takega. niti v Velenju niti v Šoštanju. Občinski ljudski odbor Šoštanj je že imenoval ko- misijo, ki jo sestavljajo predstavniki vseh zainteresiranih podjetij. Le-ta naj bi teme- ljito proučila potrebe po prehrani. V Ve- lenju imajo sicer 5 menz, a le eno kvali- ficirano kuharsko moč. Skoraj vse so ne- higiensko urejene. Posebno kritično je sta- nje menze za gradbene delavce v Velenju. Menza je v baraki in nehigiensko urejena. Ni čudno, da je v Velenju že precej takih gospodinj, ki imajo po 15—16 abonentov. Z dograditvijo internata pri Industrijski šoli Velenje bo problem prehrane le delno rešen. Ni napačen predlog, da bi v Vele- nju zgradili centralno menzo, kjer bi bili delavci zadovoljivo postreženi. Na vsak način pa je nujno misliti na to, da je pro- blem družbene prehrane treba rešiti. V Šo- štanju bodo z dograditvijo Kajuhovega doma v' sodoben gostinski lokal do 8. ok- tobra letos sprostili enega gostinskih pro- storov in ga tako preuredili v prostor za družbeno prehrano. Zato je prav, da bodo pri delitvi sredstev občine Šoštanj najprej upoštevani objekti družbene prehrane v Velenju in Šoštanju. V razpravi je predlog družbenega načrta (Nadaljevanje s 1. strani) darstva. Kot vidimo je razpon med povi- šanjem delovne sile in predvidevanji, da se bo delovna storilnost dvignila za 6,1 odstotek, zelo napet. Zato predlog pred- videva večjo skrb za boljšo organizacijo dela, za uspešnejši način nagrajevanja in podobne mere. ' Predlog predvideva, da se bo realna osebna potrošnja dvignila v letošnjem letu za 7 odstotkov. Povečana storilnost in predpisi povečane plače pomenijo osnovo, da se bodo realne plače dvignile za 6 od- stotkov. Težišče družbenega plana sloni na pri- zadevanjih za izboljšanje družbenega stan- darda. V okraju predvideva začeti z grad- njo ali dograditi okoli 950 stanovanj. V Celju in Šaleški dolini bo letos okoli 750 vseljivih stanovanj. Za izgradnjo servisov za pomoč v gospodinjstvu je predvideno 17 milijonov dinarjev. Tako bi v Celju zgradili 11 pralnic, 8 likalnic, 8 krpalnic, 12 otroških igrišč in 4 šolska zavetišča. Nadalje bo predvidoma v objekte družbene prehrane vloženih 150 milijonov, katerim bi bilo treba priključiti še družbena sred- stva zainteresiranih kolektivov. Investicije v šolstvu bodo ver etno zna- šale 300 milijonov dinarjev. S temi sred- stvi bi mogli adaptirati in opremiti vrsto šol, okoli 15 odstotkov pa bi uporabili za izgradnjo učiteljskih stanovanj. Od predvidenih 227 milijonov zdravstvu namenjenih sredstev bi glavnina šla za dokončno izgradnjo Zdravstvenega doma v Celju, za dispanzer za dojenčke, za na- daljnjo izgradnjo bolnišnice in vrste zdrav- stvenega doma v Celju, za dispanzer za dojenčke, za nadaljnjo izgradnjo bolniš- nice in vrste ustanov v okolici. Toliko o prvem delu predloga družbene- ga plana za okraj. V drugem delu so nani- zana predvidevanja v podrobnostih o na- predku industrije, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, prometa, trgovine, gostin- stva in turizma, obrti ter vodnega gospo- darstva. V tretjem delu pa družbeni načrt obravnava vprašanje amortizacije, zemlja- rine, okrajnih skladov, določitev lesnih ko- ličin za posek, razdelitev sredstev gozdar- stva, sredstva za proračun in drugo. Tretji del načrta, ki so ga pred zasedanjem spre- jeli vsi odborniki, nekateri občinski od- bori pa so o njem tudi kolektivno razprav- ljali, vsebuje tudi ukrepe, s katerimi naj bi zagotovili skladen razvoj gospodarstva v okviru perspektivnega načrta do leta 1961. Sredstva za družbeni standard Na zadnji ločeni seji je občinski zbor proizvajalcev v Celju sprejel priporočilo gospodarskim organiza- cijam, ki že v prvi točki predlaga kolektivom, da v polni meri upošte- vajo pobudo sindikalnih organizacij, kakor tudi predvidevanja perspek- tivnega načrta pri razdelitvi sred- stev. Glede na dejanske potrebe po rekonstrukciji obratov, po drugi strani pa zaradi neodložljivih ko- munalnih problemov, bo treba v celjski občini še letos vložiti precejš- nja sredstva, da bi vse te probleme reševali uspešno in vzporedno z dru- gimi. Gre torej za to, da izdelajo delavski sveti temeljite načrte raz- delitve razpoložljivih sredstev. V tej zvezi bo treba izdelati načrt upora- be amortizacijskih sredstev, ker so ta sredstva prav tako potrebna za rekonstrukcijo obratov. Delavski sveti naj pri razdeljeva- nju sredstev upoštevajo prioriteto reševanja problemov družbenega standarda. Zato zbor proizvajalcev priporoča, da gospodarske organi- zacije oddelijo v ta namen 66 od- stotkov sredstev sklada skupne upo- rabe. Ne glede na to priporočilo pa zbor proizvajalcev opozarja še na nujnost rekonstrukcij. Da bi zbor proizvajalcev dobil vpogled v politiko posameznih go- spodarskih organizacij, je predlagal delavskim svetom, naj še v tem me- secu skličejo sestanke s predstavniki političnih in družbenih organizacij v kolektivu ter na njem obravnavajo te probleme in istočasno izpolnijo posebno anketno polo. Zbor proizvajalcev nadalje pripo- roča delavskim svetom, da uvelja- vijo in podprejo najrazličnejše pro- stovoljne delovne akcije, s katerimi bi krili morebitni izpad sredstev v skupnem skladu za družbeni stan- dard. Gre namreč za tiste primere, kjer bo zavzela rekonstrukcija prvo mesto pred predvideno določitvijo sredstev za družbeni standard. Na predlog zbora proizvajalcev naj bi gospodarske organizacije obrti, gostinstva in trgovine zdru- žile del svojih sredstev za finansira- nje teh panog na občinskem območ- ju. Zato naj bi delavski sveti teh kolektivov proučili, kolikšen del sredstev so pripravljeni dati v ta namen in sicer od sredstev čistega dohodka, sklada osnovnih sredstev, sklada obratnih sredstev in nerazpo- rejenih sredstev. Prav tako naj bi delavski sveti teh podjetij sporočili, kolikšen del teh sredstev so pri- pravljeni dati v občinski investicij- ski sklad za finansiranje gospodar- stva in to v obliki posojila, oziroma dotacije. S tako združenimi sredstvi bo upravljal družbeni organ, ki ga bo imenoval občinski ljudski odbor in bodo v njem v pretežni meri za- stopniki podjetij, ki bodo združila sredstva. Ko zbor proizvajalcev priporoča delavskim svetom, da naj podpro tudi nastajajoče stanovanjske skup- nosti, ob koncu predlaga, da bi naj gospodarske organizacije prenehale z dajanjem individualnih podpor najrazličnejšim društvom v celjski občini. Namesto takega dotiranja naj bi se ta sredstva zbirala v skup- nem občinskem skladu, ki bi ga prav tako upravljal družbeni organ, -mb pogled p0 svetlih pogled po svetu Za nami je eno najpomembnejših sre- čanj po drugi svetovni vojni: Eisenhovuer in Dulles sta se iz oči v oči pogovorila o najvažnejših vprašanjih svetovnega polo- žaja z drugim človekom iz Kremlja. z Mi- kojanom. Menda je Mikojan za Zukovim prvi pomembnejši državljan SZ, ki se je po razhodu velike antifašistične trozveze lah- ko pogovoril o usodi sveta s prvim člove- vekom iz ZDA. Pozornost vsega sveta se je obrnila na tisto 16-dnevno Mikojanovo potovanje — vsi svetovni časopisi so pisali o tem na prvih straneh in v uvodnikih. In vendarle je položaj tak. da je moral biti Mikojanov obisk v sovražnem taboru proglašen za neuradnega. Tako terja hlad- na vojna, ki na vse načine in na vseh fron- tah besni med obema blokoma. Mikojanu se seveda ni posrečilo otajati ledu hladne vojne, vendar pa ima svet vtis, da se nad ledeno ploskvijo med obema blokoma pre- bija siva, mračna megla nezaupanja in skozi njo pomalem prodira žarek lažjega prijetnejšega vzdušja. Mikojan je vsem, s katerimi se je »neuradno^ sešel, povedal, da sta mir in prijateljstvo med ZDA in SZ možna, da SZ terja le enakopravne razgovore o vseh vprašanjih tako, da bi bile zajamčene koristi obeh dežel. In teh oseb je precej in vse so na odločilnih polo- žajih: vodilni industrijci, finančni mogot- ci. pravniki, novinarji, filmski producenti, dalje velmožje na najvišjem vrhu: Eisen- hower, Dulles, Nixon, obrambni minister McElrotj, finančni minister Anderson in drugi taki. Mikojan je torej mogel govo- riti z vsemi, ki imajo gospodarsko, politič- no in kulturno moč v Ameriki. Ni seveda rečeno, da bo zdaj vse dru- gače. Zaenkrat bo vse teklo po starem in to v S Z in ZDA. Vendar obe strani pripo- minjata, da je obisk odprl nove možnosti sporazumevanja in da sta obe strani dolž- ni, da ne opustita nobene nadaljnje mož- nosti za utrjevanje medsebojnih direktnih stikov; treba je vse storiti, da se odpra- vijo nasprotja med socializmom in kapita- lizmom, kjer je to možno, zraven pa si pri- zadevati, da bi do tega prišlo brez žali- tev in psovanja, kar včasih v mednarodnih sporih nadomešča logične argumente — kakor je opomnil Mikojan. Najtežje vprašanje je pač nemško vpra- šanje. V Bonnu so najpozorneje sledili Mi- kojanu, kajti Adenauer se togo drži znane nemške politike glede svobodnih volitev in načina nemške združitve. Glede tega je imel velike skrbi, kajti v ZDA je celo Dul- les začel računati z drugačnimi možnostmi, poleg tega pa je Adenauer v parlamentu doživel kritiko in to v najbolj neprimer- nem času. Socialdemokrati so mu očitali popustljivost nasproti neohitlerizmu, ki se v Zahodni Nemčiji nesporno kaže na sodiščih, kjer od časa do časa pride do kake medle obravnave nemških vojnih zlo- činov. Poleg tega se v Nemčiji oživlja an- tisemitizem, ki je pravzaprav ena izmed oblik nacizma, na drugi strani pa se mno- že protesti zoper atomsko oborožitev, ka- kor n. pr. v Dortmundu. Nemški vojni minister Straus nič ne skriva, da gradi nemško vojsko za velike politične cilje, za likvidacijo meja na Odri in Nisi, za približ- no iste cilje, kakršne je proglašala Hitler- jeva Wehrmacht. Ce vzamete v roke urad- ne nemške časopise, dobite vtis, kakor da je edina nevarnost za Nemčijo na Vzhodu. No, Nemci sami priznavajo, da je Miko- jan uspel tudi v Ameriki prikazati rast neo- nacizma in vzbudil določen strah pred ponovno nemško oborožitvijo. V Nemčiji sami so socialni demokratje predložili svoj načrt o nemški združitvi — že pod vplivom Mikojanovega obiska. Denimo na sito še nekaj drobnih novic: ZAR in VB sta v pogovorih, pri katerih ZAR diktira osnovni pogoj. Anglija mora priznati enakopravnost, spoštovanje in se ne sme vmešavati v notranje zadeve ZAR. Kako se je tu zasukalo v nekaj letih! Naj trmasti oboževalec sile in zgodovinskih ve- ličin to brumno pomisli! ZAR dalje ener- gično nastopa nasproti delniškim druž- bam, da bi dobila čim več deviz za gradi- tev svojega gospodarstva. — Francija je dobila 100 milijonov dolarjev od Standard Oil Compang za saharsko nafto; to pome- ni, da so se Francozi podredili največje- mu petrolejskemu koncernu na svetu. De Gabile ima z Alžirom velike imperatorske načrte — Alžir namerava pokoriti zlepa, pridobiti čim več domačinov, obljublja ve- liko amnestijo, volitve in civilizacijske do- brine za Alžir ce. Pri tem se ne ozira na koloniste, na Soustella in njegove. Ce se mu bo posrečilo, bo to pomenilo, da so Alžir ci prodali svobodo za skledo leče in obrnili arabski solidarnosti hrbet, kar pa je težko verjetno. V italijanski socialistični stranki je zma- gal Nenni, kar ni všeč niti Vatikanu niti KPI. Na Kubi so prišli pred sodišče Bati- stini sodelavci in sam Hemingway se je potegnil za Castra, češ da so sodni procesi zoper kubanske vojne zločince razumljivi in potrebni. T. O. Združitev Nemčije — NIKARTE, SAMO TEGA NE! OB 40-LETNICI KPJ Aretacija D juro Djakovič, sekretar Centralnega komiteja KPJ je bil ena prvih žrtev belega terorja, ki so ga uvedli skoraj istočasno z ustanovitvijo versajske Jugoslavije. Konec 1920. leta so sarajevski delavci izvolili Djakoviča za poslanca Konstituante na listi KPJ. Toda le nekaj mesecev pozne- je je bil na podlagi Obznane izdan nalog za njegovo aretacijo. Djakovič ni bil are- tiran skupaj z ostalimi komunističnimi po- slanci, ker je bil v trenutku, ko je bil iz- dan nalog za njegovo izročitev sodišču, na kongresu v Moskvi. Kako je bila izvršena ta aretacija? Nekega dne v avgustu i921. leta je pri- spel v malo obmejno mestece na jugoslo- vansko-bolgarski meji — i' Belo Palanko človek srednjih let s čepico na glavi in z večjim kovčkom v roki. Pri karauli na našem ozemlju je bilo le nekaj potnikov, ki so pravkar prišli iz Bolgarije. Pregled dokumentov in stvari je bil izvršen brez težav. Na skupino, v kateri je bila tudi neka žena, graničarji in prebivalci mesteca, na- vajeni na vsakdanje scene pri pregledu dokumentov, niso obračali nobene pozor- nosti. Eden od orožnikov pa je medtem po- zorno spremljal potnika s kovčkom. Ko je potnik vstopil v gostilno, je k njemu pri- stopil orožnik in zahteval legitimacijo. Ko je pregledal dokumente, je orožnika, nagovoril- — Ime mi je D j uro Djakovič. — Da! D juro še ni vedel, zakaj orožnik išče samo njegovo legitimacijo. Orožnik je izvlekel iz žepa prepognjen list papirja in ko je v njemu našel nekaj. kar ga je zanimalo, ni mogel prikriti zado- voljstva. Tudi Djakovič je poskušal pogle- dati v ta skrivnosten kos papirja, ki ga je orožnik držal v roki, toda že ga je orož- nik prekinil z besedami: — Prav tebe iščem. Odkod prihajaš? — To je razvidno iz potnega lista, je odgovoril Djuro. Prihajam iz Rusije, poto- val sem preko Romunije in Bolgarije. — Imaš objavo? — Sem poslanec Konstituante in mi za- radi tega objava nt potrebna. Poglejte mo- jo poslaniško legitimacijo, iz katere se vidi, da sem poslanec in da lahko potu- jem brez kakršnih koli posebnih nalogov po domovini. Okoli potnika in orožnika se je hitro zbrala skupina radovednih ljudi, željnih senzacij in novih dogodkov, katerih ni bilo vedno na majhni obmejni postaji. — Aretiran si, pojdi z menoj. Potnik se je sedaj odločno protivil. Ven- dar so bili protesti zaman, zaman je Djuro Djakovič, poslanec na listi JPJ protesti- ral zaradi grobe kršitve poslaniške imuni> tete. Orožnik je imel v žepu posebno tira- lico notranjega ministrstva. Z robatimi be- sedami je ukazal D juri, da mu sledi. V občinski pisarni mu je orožnik nared- nik takoj odvzel kovček in ga odprl. V njem so bile poleg perila in osebnih stvari še knjige v ruščini in v našem jeziku, bro- šure, izvodi Borbe in ruski časopisi. Nato so ga preiskali in mu odvzeli re- volver. Drugi dan so ga odpeljali v Pirot, med- tem pa telegrafsko obvestili vlado v Beo- gradu o »incidentu* na meji in aretaciji D jure Djakoviča. 30. JANUARJA 1959 — STEV. 4 ^^^ ^JPA^ Obsotelje se počasi, a vztrajno dviga iz zaostalosti (Nekaj viisov z obiska v imarski občini) Pretekli petek so obiskali člani novinarske podružnice iz Celja nekatere kraje v šmarski občini. V razgovoru s predstavniki občine, predvsem še s predsednikom lov. Joškom Lojenom, podpredsednikom Alojzom Krivecom in upravnikom Kmet. poslov, zveze Aleksandrom Videčnikom. so izvedeli marsikaj zanimivega iz te velike obso- telske komune, ki se počasi, a vendarle vztrajno izmika iz zaostalosti. Ta teden posredujemo našim bralcem nekaj vtisov s tega obiska, predvsem s kmetijskega področja. KORISTI, KI JIH JE PRINESLA ZDRUŽITEV Komaj nekaj mesecev je preteklo, odkar so se združile tri obsotelske občine — šmarska, rogaška in kozjanska — v eno veliko občino s sedežem v Šmarju. Ko- risti so že otipljive, saj je v tej dokaj močni in zaokroženi občini veliko lažje in smotrneje gospodariti kot prej. Sredstva, ki so združena in zato večja, usmerjajo tja, kjer se pokaže največja potreba in seveda tudi planiranje je veliko lažje in smotrnej- še. Koristi, ki jih je prinesla združitev, so vsekakor na dlani in otipljive na vsakem koraku, kljub temu, da ima združitev tudi eno negativno posledico. Zaradi slabo raz- vitih prometnih zvez so precejšnje težave z občinskimi sejami in raznimi komisija- mi zlasti v popoldanskem času. Skliceva- nje le-teh je otežkočeno zaradi slabih pro- metnih zvez s kozjanskim predelom in so večkrat seje zaradi slabe udeležbe dokaj klavrne. Občina sama tega prometnega problema ne bo mogla povsem rešiti, če- prav bo v tem pogledu dokaj boljše, ko bo stekla obsotelska železnica. 24 KLO IN 9 KRAJEVNIH URADOV Z združitvijo se je zmanjšalo število uslužbencev za 22. Torej so z združitvijo v tem pogledu nekaj pridobili. To pa po- vsem ne drži, ker so se hkrati zaradi sla- bih prometnih zvez stroški raznih sej in sestankov povečali. Stroški za eno sejo znašajo približno 150.000 din. Kadrovska zasedba je dokaj dobra. Trenutno je na občini in v krajevnih uradih zaposlenih 87 uslužbencev. Na področju občine je sedaj 9 krajevnih uradov. Krajevnih ljud- skih odborov pa je bilo pred združitvijo 37, sedaj jih pa je še 24. NAJVEČJI POUDAREK KMETIJSKI ' PROIZVODNJI Področje šmarske občine ima pretežno kmetijski značaj. Večje industrije, razen v Rogaški Slatini, skoraj ni. Zato tudi ob- činski načrti — letni in perspektivni — da- jejo največ poudarka prav kmetijski pro- izvodnji, ki je v tem predelu celjskega okraja sorazmerno najbolj zaostala. Prav iz tega razloga je tudi okrajni plan v kmetijstvu letos usmerjen v pomoč tem predelom, da bi z leti vsaj deloma odpra- vili razlike med vzhodnimi predeli okraja in napredno Savinjsko dolino. ŽIVINOREJA IN SADJARSTVO IMATA BODOČNOST Najvažnejša panoga proizvodnje, ki ima tudi z ozirom na podnebje in lego zemljišč bodočnost, je v šmarski občini predvsem živinoreja in sadjarstvo ter deloma vino- gradništvo. Občina in kmetijska poslovna zveza vlagata prav v živinorejo in sadjar- stvo največ naporov. Začetni uspehi so že tu, vendar bo treba vložiti še ogromno sredstev in truda, da bodo v tem pogledu izpolnili naloge, ki jih predvideva občin- ski perspektivni plan. Poslovna zveza je sicer dobro zastavila svoje naloge in ima lepe načrte. Prav tako kmetijska gospo- darstva in kmetijske zadruge so se izmo- tale iz začetnih težav ter dobro gospoda- rijo. Vendar vse to ne bo dovolj, če ne bo občinski ljudski odbor bolj dosledno spremljal načrte kmetijskih gospodarstev in akcijske programe zadrug, opozarjal na nepravilnosti in pomagal predvsem kme- tijskim zadrugam pri utrjevanju napred- nejših odnosov v kmetijstvu zlasti s kre- pitvijo sodelovanja zadruga-kmet. SLABA KRMNA BAZA IN ZAMOCVIR- JENOST ZAVIRATA RAZVOJ ŽIVINOREJE V živinoreji jim dela preglavice slaba krmna baza in zamočvirjenost precejšnjih površin travnikov, kar je vzrok, da je prav Aleksander Videčnik: Poslovna zveza v Šmarju nosi levji delež pri izpolnjeva- nju plana v kmetijstvu. v Obsotelju metiljavost pri živini dokaj razširjena. Posledice te bolezni pa so hu- de: precejšnja jalavost in manjša mlečnost. Da bi odpravili to največjo oviro, ki pre- prečuje hitrejši razvoj glavne panoge — živinoreje, imajo v načrtu manjše melio- racije zamočvirjenih travnikov in asana- cije napajališč za živino. V ta namen že obstajajo melioracijske skupnosti v Ime- nem in Rogatcu, imajo že izdelane tudi načrte, vendar vodna skupnost izsuševanja doslej še ni dovolila iz bojazni, da se zara- di tega ne bi poslabšalo stanje ob Sotli. Melioracije je treba izvajati načrtno, sicer bi utegnilo biti več škode kot koristi. LETOS BODO ZACELI IZSUŠEVATI IMENSKO POLJE To bo veliko delo, ki bo pa vsekakor vrnilo v nekaj letih ves trud in stroške. Ko se bo to polje posušilo, bodo pridobili približno 2C0 ha njivskih površin. Na tem polju bo možno obdelovati s stroji, uvesti plodored in seveda tudi sodelovanje za- druga-kmet. Sicer bi bilo potrebno regulirati ves tok Sotle, če bi hoteli v kali odpraviti ne- všečnosti, ki jih ta lena reka, ko ob dežev- ju naraste, pušča za sabo. Vendar se to ne izplača, ker so stroški preveliki. Zato menijo v Šmarju, da bodo zaenkrat le po- nekod očistili strugo, odstranili jezove in izkopali nekaj razbremenilnih kanalov ter se vrgli predvsem na izsuševanje zemljišč. Začeli bodo na Imenskem polju. Letos bo- do zbrali v ta namen iz sredstev okraj- nega vodnega sklada in občine okoli 25 milijonov din, potrebovali bi pa okoli 40 milijonov din. Nekaj bodo prispevali tudi kmetje sami ter pomagali pri delu. Ce bo šlo vse po sreči, računajo, da bodo Imen- sko polje izsušili v petih letih. Tu bodo gojili predvsem industrijske in krmske rastline. Tako bo iz močvirja nastalo plod- no polje, kjer se bo dvignil narodni doho- dek za 75%. KOOPERACIJA V ŽIVINOREJI SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJA Poslovna zveza v Šmarju je vsekakor nosilec levjega deleža pn izpolnjevanju plana v kmetijstvu. Njena skrb je osredo- točena predvsem v izboljšanje travništva, ki je osnova za razvoj živinoreje. Lani in letos bodo nabavili v Prekmurju 380 glav plemenske živine, do 1961. leta pa se bo to stanje povečalo na 3.000 glav. V živino- reji in prašičereji se pa vedno bolj in bolj opirajo na kooperacijske odnose. V tem pogledu so zlasti v prašičereji že sedaj v slovenskem merilu na prvem mestu. Do 1961. leta bodo spitali 14.000 suho- mesnatih praš.čev (beconov) za izvoz. La- majhne »flike« vseh mogočih kmetijskih kultur in nasadil samo krmne rastline. Na ta način si je znatno pocenil proizvodne stroške. Ker se bavi le s svinjerejo, je tudi storilnost večja, živež za družino pa ku- puje v trgovini. Ta napreden kmetovalec je res vzgled, kako se da z manj truda in na sodoben način bolje živeti. To pa je končno tudi naš cilj, da z naprednim obde- lovanjem zemlje ob sodelovanju z zadrugo dosežemo večji ekonomski učinek. TUDI RIBEZ JE DONOSNA KULTURA Vinogradništvo bodo po perspektivnem planu razvijali v šmarski občini le v Vir- štanju. Sladki gori in v Bučah, kjer so znana žlahtna vina. V kooperaciji bodo obnovili 3 ha vinogradov v Bučki gori. Kjer pa še raste samorodnica, jo bodo iz- trebili in tam posadili nasade črnega ri- beza. Doslej so že nasadili 30 ha ribeza, letos ga nameravajo nasaditi še 44 ha, do 1961. leta pa bodo v šmarski občini imeli okoli 150 ha črnega ribeza. / TEŽAVE Z ŽITARICAMI IN LANOM Perspektivni plan predvideva v šmarski občini tudi 600 ha žitaric, vendar računajo pri tem na težave, ker se bodo spričo raz- voja živinoreje preorientirali raje na krrri- ne rastline. Podobno je z lanom. Letos bi morali posaditi 150 ha lanu in do 1961. leta 400 ha. Tega pa najbrž ne bodo do- segli, ker je bila lani dokaj slaba letina ter se kmetovalci temu upirajo. Za tretjo in četrto vrsto lanu, pravijo kmetovalci, niso dobili niti toliko, da bi vsaj krili pro- izvodne stroške. Nemajhno skrb bodo po- svetili tudi asanaciji sadovnjakov in po- godbenemu sodelovanju v travništvu, kar je osnovni pogoj za razvoj živinoreje. KAJ VSE NAMERAVAJO ZGRADITI? Tudi glede investicij imajo v šmarski občini lepe načrte. V Mestinju nameravajo zgraditi vinsko klet, ki bo sprejela 140 va- gonov vina. Seveda, še preden bodo začeli z gradnjo, bodo morali obnoviti vinograde tam, kjer se to izplača. V Imenem name- ravajo zgraditi mlin. Stroje v ta namen so že kupili. Menijo, da bo Imeno, ko bo stek- la železnica, postalo središče Obsotelja, saj je ta kraj oddaljen od Zagreba komaj 45 km. V Imenem predvidevajo tudi obrat za predelavo sadja v sadne koncentrate. V Rogatcu bodo ustanovili obrat za ce- m.entnine. Na ta način bodo zaposlili de- lavce, ki bodo odveč, ko bo prenehala po- slovati tovarna brusov. To tovarno name- ravajo postopoma likvidirati, ker je delo v njej škodljivo (silikoza). V rogaški stek- larni bodo dogradili tretjo peč, v Lesni in- dustriji v Mestinju pa bodo preusmerili proizvodnjo tako, da bo šlo na trg čim več finalnih izdelkov. Smarteks, ki se do- slej ni uveljavil, bodo preusmerili v obrat za predelavo lanu. ROGAŠKA SLATINA BO DOBILA POSEBNE PRAVICE V Rogaški Slatini pa delajo občini te- žave zastarele trgovine in pomanjkanje šolskih prostorov. Trgovine bodo moder- nizirali, da bodo v skladu s potrebami in turističnim značajem kraja, prav tako bo- do obnovili šolo. Obnova šole bo veljala 30 milijonov din. Ker so v Rogaški Slatini potrebe popolnoma drugačne in večje kot v drugih krajih spričo zdraviliškega in tu- rističnega značaja tega znanega letovišča, bo Krajevni ljudski odbor v Rogaški Sla- tini v okviru občine dobil posebne pravice. S posebnim statusom bodo povečane kom- petence krajevnega odbora predvsem v tem, da bo sam upravljal in vodil vsa komu- nalna dela ter urejeval ceste, parke itd. na svojem področju. -ma- Tako je tekel pogovor med celjskimi novinarji in predstavniki šmarske občine. a teden«ta teden*ta teden ni so jih, oddali 3.300, letos jih bodo spitali 6.000, ostale pa bodo vzredili do 1961. leta. V ta namen ima poslovna zveza 44 ma- tičnih vzrejnih središč za pitanje ter 11 vzornih središč. Pitanje suhomesnatih pra- šičev je zlasti razširjeno na področju kme- tijskih zadrug Podčetrtek, Imeno in Roga- tec. Pitanje sloni na principu sodelovanja zadruga-kmet, na ta način, da zadruga pri- speva pri tem okoli 75% stroškov, kmeto- valec pa 25%. To razmerje naj bi se v bodoče spremenilo tako, da bi zadruga prispevala 65% stroškov, kmetovalec pa 35%. »PRAŠIČJA FARMA« PRI KMETU BLAŽONU Lani do avgusta so samo na področju Kmetijske zadruge Rogatec na ta način spitali 1.620 suhomesnatih prašičev, in si- cer okrog 1.000 v pogodbenih odnosih s kmetijsko zadrugo, čez 6C0 prašičev pa na podlagi kooperacije. V tej zadrugi pita le- tos 21 kmetovalcev v kooperaciji z zadrugo prašiče. Vsak jih ima v reji preko 20 glav. Srednji kmet Zvonko Blažon v Rogatcu, ki ima 3 ha obdelovalne zemlje, je lani spital 53 suhomesnatih prašičev, letos pa jih ima v reji 46. Ko smo ga obiskali, nam je povedal, da se mu tako sodelovanje z zadrugo kar dobro izplača. Mnogi kmetje hodijo na skrivaj opazovat k njemu »pra- šičjo farmo« in mu na tihem zavidajo, da na tej zemlji bolje živi od njih. Seveda, nam je zaupal kmet Blažon med drugim tudi to, da je na svojem posestvu odpravil Zvonko Blažon iz Rogatca: Sodelova- ije z zadrugo se mi kar dobro izplača. Djure Dfakovtča Brž ko je notranje ministrstvo zvedelo za aretacijo, je sledil ukaz, da ga v sprem- stvu močne straže hitro odpeljejo v Glav- njačo. Zakaj se je vladi tako mudilo, da Djako- viča čim prej pripeljejo v Beograd? Njegova aretacija je bila izvršena na ukaz najvišjih organov oblasti, ker je bil obtožen »zaradi atentata na regenta in poskusa nasilnega strmoglavljenja obsto- ječega državnega in ustavnega reda*. D juro se Je v prvem hipu izognil areta- ciji. ker je v maju odšel na kongres Trefie internacionale v Moskvo. Za številne do- godke v deželi ni vedel, razen, kar je tu in tam iz skopih novinarskih poročil zvedel za beli teror in strahovita mučenja delav- skega razreda in komunistov. Vlada ni pozabila njegovega dela v KPJ in sindikatih. V tem času je bil Djuro član Centralnega partijskega komiteja, posla- nec. sekretar zveze monopolskih delavcev, goreč tribun in neomajen borec za delavske pravice, eden najbolj priljubljenih vodite- ljev Partije. Režim ni pozabil niti njego- vega tesnega sodelovanje v demonstracijah zaradi draginje, njegovega govora z bal- kona Narodnega gledališča v Sarajevu in končno niti interpelacije v skupščini za- radi preganjanj in terorja v času decem- brskega štrajka rudarjev Bosne in Herce- govine. V tiralici je bilo ukazano vsem obmejnim policijskim organom, da pozorno sprem- ljajo potnike iz inozemstva s potnimi listi, viziranimi za Sovjetsko zvezo, ker se mea njimi nahaja tudi Djuro Djakovič. Sele ko so ga aretirali in zaprli v Glav- njačo, je policijska uprava v Beogradu začela zbirati gradivo o njegovi »krivdi«, fo .je bila najbolj groba kršitev ustave, toda vlada je v borbi proti naprednim si- am kršila tudi najosnovnejše državljan- ske in ljudske pravice. Sodišče za mesto Beograd in Cukarico je po aretaciji poslalo policijski upravi v Sarajevu ta dopis: »Prosimo policijsko oblast, da zbere po- datke o delu Djure Djakoviča. bivšega na- rodnega poslanca (komunističnega) iz Sa- rajeva, ki je zbiral in organiziral delavce, agitiral za komunizem in boljševizem ter za spremembo obstoječe državne vladavine ter bil v stikih s tujimi komunističnimi or- ganizacijami . . .apirju in v lični maketi bodoče glasbene šole. Glasbeno življenje je iz leta v leto pred večjima problemi. Vedno večja aktivnost na tem področju je vkle- njena v ozke meje in ne more zadostiti potrebam trenutnega stanja, kaj šele nalogam v bodočih letih. Trenutno je v Glasbeno šolo vpisanih 238 gojencev, nad 80 pa so jih morali odkloniti. Dej- stvo, da Glasbena šola nd kos zadostiti glasbenega pouka željnim ljudem, se ponavlja iz leta v leto — toda iz leta v leta v vedrio večjim razmerju. Novogradnj*a Glasbene šole je pred- met razprav ob vsakoletnem sestav- ljanju proračuna in leto za letom je ta postavka črtana iz seznama investicij. Res je, da kulturna ustanova ni edina, ki ji je usojeno čakati na boljše dni, je pa brez dvoma prva med onimi, ki v sedanjem stanju, kljub vsej dobri volji in naporom, ne bodo mogla pokazati nobenega napredka več. Kot smo zvedeli, je letošnji proračun predvidel vsaj toliko sredstev, da bo mogoče za novo Glasbeno šolo naročiti vsaj načrte. ■j Tu objavljamo posnetek makete bo- jdoče šole. Ta predprojekt je izdelala nekdanja gojenka celjske Glasbene šole ing. arhitekt Jelka Vehovarjeva. Kot pravi ravnatelj Glasbene šole prof. Egon Kune j, v tem predprojektu ,ni zbrano samo njeno strokovno znanje, marveč njen topdi osebni odnos do za- voda, ki ga je obiskovala. Kot vidimo, projektantka zamišlja bo- dočo Glasbeno šolo kot izredno mo- derno kompozicijo stavb po najsodob- nejših principih paviljonske gradnje. Ta oblika ima tudi to prednost, da je realizacijo mogoče organizirati po eta- pah, v našem primeru v treh. Bodoča glasbena šola naj bi imela veliko koncertno dvorano za 500 po- slušalcev, nadalje malo dvorano za 100 poslušalcev, artrij na prostem za 150 poslušalcev, upravno zgradbo in šolsko zgradbo za 20 učilnic. Izgradnja bi se odvijala v obratnem vrstnem redu. Najprej učilnice in upravna zgradba, za tem mala dvorana in deloma pokrit artrij, šele kot tretja etapa bi prišla na vrsto velika koncertna dvorana, za ka- Maketa »nove Glasbene šole«, ki jo je izdelala bivša gojenka ing. arhitekt Jelka Vehovarjeva. napoveduje Celju izredno moderno stavbo. V tem amh'entu najsodobnejše gradbene umetnosti bomo. če bo šlo po sreči, poslušali klasike kot so Bethomen. Bach. Lizst.. tero je predvidena polovica sredstev od celokupne proračunske vsote. Lokacija za novo Glasbeno šolo je tudi že predvidena. Stala naj bi v vrtu okoli nemške cerkve pred celjsko Gim- nazijo. Smarska prosveta Med tednom se je pod vodstvom predsednika občinske Zveze Svobod in prosvetnih društev Marjana Ungarja sestal upravni odbor, ki je globalno predvidel načrt za tekoče leto. Delo je podeljeno po komisijah, kar bo omo- gočilo, da bo več ljudi z različnih smeri usmerjalo splošno prosvetno delo. Ugo- tovili so, da je v občini 22 prosvetnih društev, le žal, da delavni Šentvidčani in Mestinjčani prosvetnih društev ni- majo formalno organiziranih. Prosvetna društva bodo v letošnjem jubilejnem letu na središču v Šmarju v rani jeseni pripravila kulturni teden, kjer naj od- seva gledališko, glasbeno in izobraz- beno-zabavno delo društev. Tako bi bile na področju šmarske občine tri večje proslave: centralna proslava apri- la v Steklarni v Rogaški Slatini, mla- dinski miting na Kozjanskem in kultur- ni jesenski teden v Šmarju. Sklenili so tudi, da bodo tesno sodelovali z mla- dino ter posvetili več pozornosti splošni izobrazbi odraslih. Kulturni spomeniki Celja In okolice Nekatere meščanske hiše Potem ko smo si v dosedanjih člankih ogledali reprezentančne stavbe (Stari grad, Mestni grad, Grofijo, mestno obzidje in 12 dvorcev) mesta in okolice, bomo v na- slednjih dveh sprehodih po starih mestnih ulicah, stopili v to in ono meščansko hišo ter pod njenimi arkadami in oboki pri- sluhnili utripu minulih stoletij. Značaj meščanske hiše je bistveno dru- gačen od značaja fevdalnega gradu ali dvorca. Medtem ko je izolirani grad karak- terističen za izrazito osebnost fevdalnega, samozavestnega partikularista, je meščan- ska hiša arhitektonsko izrazilo kolektivi- stično organizirane človeške srenje, ki je sicer družabno organizirana po cehih. družbeno pa v mestnih občinah, čuti in misli kot celota. Ugotovljeno je, da je v okviru te celote vsak član lahko uveljavljal svojo individualno osebnost, toda samo v mejah, ki mu jih je dovoljevala družba. Mestna družba je s svojimi ekonomskimi in etičnimi zakoni omejevala meščanovo individualno osebnost enako, kot je mest- no obzidje oklepalo njegovo domovanje. Toda kot je družba z omejitvami mešča- nom sočasno prožila tudi socialno varnost, tako mu je obzidje z oklepanjem njegove- ga domovanja nudilo življenjsko sigur- nost. V takem trdnem moralnem in ma- terialnem okviru se je meščanova samo- zavest izražala družabno o bahavo orga- nizirani denarni hierarhiji, arhitektonsko pa v poudar- jeni fasadi in portalu njego- ve vrstne hiše. Pri več ali manj podobni notranji orga- n zaciji so meščanske hiše ndividualizirane šele na nji- hovih fasadah kot ogledalu njihove veljave. To dejstvo je splošno veljavno ter ga bomo spoznali tudi pri ogle- du nekaterih meščanskih hiš v Celju, ki so zaradi te do- kumentarnosti spom.eniško zaščitene. V obzidnem Celju 18. stol. ^e bilo okoli 180 hiš, med ka- terimi so bile nekatere »svo- bodne«, to je, da so bile jproščene hišnega davka in vojaške nastanitve. To so jile cerkvene stanovanjske T še (2 samostana, župni- če, 5 beneficiatnih hiš) irestni grad. Grofija, hiša z ■ntikami, mestna hiša ter mestni špital. Poleg »svo- :odnih« hiš je bila v m.estu ako imenovana »kvartirna« hiša, ki je služila izključno astanitvi potujočih voja- kih odredov. Ostale hiše so bile nesvobodne, ker niso J.le plemiške po svojem na- tanku. Ker pa se je pravo iržalo nepremičnine in ne isebe, si tudi pozneje — pa čeprav so prešle v začasno plemiško last — niso prido- bile trajne »svobode«. Prvotno mestno jedro predstavlja Tom- šičev trg, okoli katerega se je razvila trž- na naselbina že davno pred I. 1323 odnos- no 1451. To tržno naselbino so obkrožale samostojne naselitvene enote- farna cer- kev, mestni grad, minoritski samostan in palača ob Koprivnif^i. Glavni ^esti sta Do- tekali od severa preko trga, mimo farnega pokopališča, čez savinjski mosi proti jugu ter od vzhoda mimo minorrtskega samo- stana in gradu proti zapadu. Paralelno s tem cestnim križiščem so se razvile neka- tere ulice, med njimi najstarejši sedanja Zidanškova in njen vzhodni podaljšek Ko- cenova ulica (obe v začetku 15. stoletja). Ostale ulice so nastale šele po zgraditvi obzidja (1450—1473), one ob obzidju pa celo šele po njegovi obnovi leta 1687. Me- sto se je razvijalo izred-^o počasi. To spo- znamo iz dejstva, da je število hiš v 300 letih (1487 do 1783) narastlo samo za 50 hišnih številk. Pač pa da so bile h'še zara- di mnogih požarov (1448, 1502, 1510, 1534, 1546, 1687 — zgorelo 130 hiš, 1692, 1733, 1794 in 1798 — zgorelo vse mesto) stalno prezidavane, kar pa je zadevalo bolj nji- hov zunanji videz, kot pa konstruktivno jedro. Stanovanjske hiše so bi e namreč zidane in so ob požarih izgubljale pred- vsem strehe in lesene strope, ohiš>' in oboki pa so ostali in so se nam deloma ohranili prav do danes. Drugače je bilo z gospodarskimi poslop- ji na konceh ozk h dvorišč in vrtov. Ta so bila mnogokrat lesena in pokrita s škodlji in celo slamo. Poleg hlevov so stali sked- nji in shrambe polni sena. s ame in žita- ric. Ta poslopja so navadno pogorela do tal, zato ni nobeno več ohranjeno. Stanovanjske hiše so bile enotnega kon- cepta. Imele so ozke, dva- do štiriosne fa- sade, bile so pa globoke. V pritličju so imele vežo, iz katere so navadno na desni vodile stopnice v nadstropje. V pritličju je bil še obrtni lokal, v nadstropju pa sta- novanjski prostori. Zaradi ozkih parcel so hiše silile v višino, zalo dvonadstropne hi- še cd 17. stoletja dalje niso bile več red- kost. Značaj meščanskih hiš se je začel spreminjati šele v 1". stoletju. Takrat so dobile najprej bidermajerske, nato pa hi- storične fasade, njihova stavbna organiza- cija pa se je prilagodila novim stanovanj- sk.m zahtevam, zato je bilo po več hiš združenih v eno, mnoge pa dvignjene za nadstropja. Dvajseto stoletje je z »moder- niza ijo« prineslo kvarjenje hiš, ki še da- nes ni zaključeno, ker pr.manjkuje razume- vanja za njihovo dokumentarno bit. Jože Curk S..are iiav^e iia [El]E-jugDslovanslil zhorovslii center Sloves, ki ga je lanski mladinski pevski festival prinesel Celju, predvsem pa oko- liščina, da je bila organizacija tega festi- vala osvojena kot stalni sistem dela za razvoj mladinskega petja, obeta našemu mestu vlogo vsaj republiškega, če ne kar zveznega središča mladinskega petja. Ta obet je bil izražen že preteklo leto na jugo- slovanskem glasbenem festivalu v Ohridu, kjer je celjski festival med zbranimi glas- benimi strokovnjaki zbudil nedeljeno po- zornost in priznanje. Za najnovejše kul- turno poslanstvo našega mesta pa govori tudi ocena glasbene, posebej še pevske de- javnosti na območju celjske občine, ki smo jo slišali na nedavnem občnem zboru ob- činskega sveta Svobod in prosvetnih dru- štev. Čeprav številka ne zadovoljuje po- vsem, je vredna, da jo ponovimo: v celj- ski občini organizirano poje 724 ljudi, od teh je 380 mladine, toda ta poje v zborih, ki jih po kvantiteti in kvaliteti pogrešajo tako v Ljubljani kakor v Mariboru. Sledeč tedaj tradiciji mladinskega pev- skega festivala, bomo tudi letos prisostvo- vali vrsti mladinskih koncertov. Po prvih podatkih bo začel gimnazijski pevski zbor pod vodstvom prof. Egona Kuneja (22. aprila), sledil mu bo koncert mladine III. osemletke pod vodstvom Jurčka Vrežeta (9. maja), do konca meseca ali šolskega leta bomo deležni še treh gostovanj: naj- boljšega jugoslovanskega mladinskega zbora iz Varaždina, »Trboveljskega slav- čka« in najboljšega mladinskega zbora mariborskega okraja, vmes pa bomo na posebni reviji spoznali letošnje najboljše mladinske zbore občin našega okraja. Fe- stival bo zaključila celjska glasbena šola z dvema javnima nastopoma oziroma jav- nim instrumentalnim koncertom svojih go- jencev. K uspehu lanskega festivala so prispe- vali tudi naši meščani s svojo veliko go- stoljubnostjo in pozornostjo. Upamo, da se bodo s takim kulturnim odnosom iz- kazali tudi letos, ko postaja Celje — jugo- slovanski zborovski center. v nekaj vrstah* v nekaj vrst^ LJUDSKA UNIVERZA Ljudska univerza v Senfurju pri Celju obstaja že prcej časa, vendar je lani nje- na dejavnost skoro popolnoma zamrla. Le- tos so organizirali izobraževalni center, ki je izdelal precej pester program preda- vanj. Predavanja bodo zajemala zdravstve- ne, politične in družbene teme. Prirediti nameravajo 10 predavanj. Ljudska univerza bo pričela delovati ko- nec januarja in bo zaključila sezono šele v maju. Predavanja bodo v šentjurski ob- čini razširili tudi na ostale kraje, in to predvsem na sedeže prosvetnih društev. S tem, da bod i predavatelji posredovali teme tudi v manjših krajih, bo Ljudska univerza izvedla okrog 100 predavanj. V njenem okviru deluje tudi šola za odrasle, za ka- tero pa žal dosedaj ni bilo večjega zani- manja. Zato bo občinski svet Svobod in prosvetnih društev navezal tesnejše stike s sindikalnimi organizacijami delovnih ko- lektivov ter bo prsko njih skušal vzbuditi zanimanje za izobraževanje. GOSTOVANJE V ŠOŠTANJU S Shakespearovo dramo Othello so Ve- lenjčani gostovali v nedeljo v Šoštanju. Ker je našiudirano delo res kvalitetno od- igrano, ne moremo razumeti, da sta bili obe predstavi v Šoštanju tako slabo ob- iskan., saj je bilo na njih le okoli 250 gle- dalcev. Sodelovanje gledalcev je b.lo pre- senetljivo dobro. Z Othellom bodo Velenj- čani gostovali še drugje. Sedaj bodo šli v Mežico na Koroško. Življenje na naši vasi Uspešno delo mladih zadružnikov v Dobrni Nedavni občni zbor aktiva mladih za- družnikov v Dobrni je pokazal, da se le-ti v preteklem letu dokaj uspešno izvajali zadane naloge. Za strokovno izpopolnje- vanje so priredili strojno traktorski tečaj, ki ga je dovršilo 15 članov, 20 pa jih je uspešno dokončalo kmetijsko gospodarsko šolo. Aktiv je uspel, da je v svoje član- stvo vključil precej kmečke mladine, tako da se je njihovo število povečalo od 28 na 50. Z družinskim deležem po 250 din so vsi pristopili v članstvo tamkajšnje kmetijske zadruge. Izvedli so tudi poučno ekskurzijo v Slovensko Primorje. Da se njihovo delo upošteva, je razvidno tudi iz tega, da je bilo v zadružni svet izvoljenih 7 članov aktiva. Na občnem zboru so sklenili, da se bodo predvsem posvetili hmeljarstvu in živino- reji, uredili pa bodo tudi matični čebel- njak. Sprejeli so tudi, individualne naloge. Tako bo 10 članov izvršilo analizo zemlje, posamezni člani bodo nabavili skupaj 500 solčavskih ovac ter izvedli asanacijo sad- nega drevja. Naštudirali bodo tudi igro in skušali razširiti Kmečke knjige. R. SOLSKA ZADRUGA V PRISTAVI V Pristavi so pred nedavnim usta- novili pionirsko kmetijsko zadrugo z zadružnim svetom in vsemi pripadajo- čimi zadružnimi organi. Zadali so si tudi primeren delovni program, po ka- terem predvidevajo na dodeljenem zem- ljišču gojiti sadovnjak, delati različne poskuse. Poleg tega pa posvečajo veliko pozornost tehnični vzgoji, za kar so prejeli že tri nagrade. Zadnja je bila fotoaparat, zato se bodo posvetili še delu v fotokrožku. V novem prosvet- nem domu, ki so ga gradili letos s po- močjo kmetijske zadruge tudi udar- niško, bodo imeli primierno delavnico za tehnični krožek. Pionirji sami krepko pomagajo pri gradnji doma in je upra- vitelj Tone Kramar nanje prav po- nosen. IZOBRAŽEVANJE KMECKE MLADINE Pred dnevi je pričela delovati centralna kmetijsko-gospodarska šola v Šentjurju pri Celju. Pouk bo trajal do marca. Ker je šola urejena internatsko, ji primanjkuje prostorov. Zato se je vanjo lahko vklju- čilo le 40 učencev, čeravno je zanjo med kmečko mladino vladalo veliko zanimanje in se je prijavilo za pouk 80 mladih kmeč- kih ljudi. Da bo pouk čimbolj zanimiv, bo- do predavanja spremljali s filmi in dia- pozitivi. Splošne predmete na tej šoli bo- do poučevali učitelji šentjurske osemletke, strokovno znanje pa bodo mladini posredo- vali kmetijski strokovnjaki iz dvoletne kmetijske šole. Poleg te deluje v šentjur- ski občini še ena kmetijska šola na Plani- ni, ki je zajela mladino iz Bohorja, Maro- fa in Planine. Obiskuje jo 48 učencev in vanjo so se vključili predvsem fantje. Da bi občinski Svet za prosveto ugodil željam kmečkih deklet, bo v manjših kra- jih organiziral gospodinjske tečaje. Tako bo v zimskem času deležno izvenšolske izobrazbe 250 mladink in mladincev te ob- čine. R. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. pastorala, 10. Artamanov, 11, rman, 12. kapa, 15. talka, 15. Man, 15. Edo, 1?. De, 19. rt, 20. Ra, 21. Mati, -u, 25. Maribor, 25. Atik, 27. Laba, 28. manever, -b, 50. Eton, 31. Ag, 55. Am, 55. an, 56. ute, 57. siv, 59. Jalen, 41. Ares, 45. rane, 44. Dodekanez, 46. anatomija. Na stranskem tiru vsakdanjosti (Zapiski iz zdravilišča) Nedaleč od Žalca se ob savinjski želez- niški progi razprostira prostrani park, v katerem krog nekdanjega dvorca grofa von Gaissrucka stoje drevesa kakor molčeči negibni stražniki. Tu so brezova in kosta- njeva aleja, visoki topoli in pritlikave ci- prese, smreke in jablane in poti, tišina odhajajočega decembra in molk meglenega neba. Nekoč, za časa proslule grofovske fami- lije, ki je brez sledu izginila v analih zgo- dovine, sta tu cvetela razkošje in razvrat — vsaj tako bujno, kakor je na pomlad cvetela flora — in od takrat se nam je do danes v izvirniku ohranila le (nemara) rezidenčna dvorana z rdečeličnimi portreti — nekakšnimi reklamnimi izveski za la- sulje. Potem je grofovsko opravo zamenjal pri- silni jopič — dvorec je postal umobolnica, umobolnico pa nemški lazaret, čigar usta- novitelji so zvesto sledili tradiciji; prusko nemški militaristični duh je namreč ob tej priliki po volji svojih degeneriranih glas- n kov žrtvoval na oltar tretjega rajha okrog trideset bolnikov. Danes je tu zdravilišče za tuberkulozo. Sodobna otroška bolnica, ženski in moški oddelek in okrog dve sto osemdeset paci- jentov. To je kraj, kjer je vsakdanjost vklenjena med zidovje, bolniške postelje in sprehode, kjer je življenje zašlo na stranski tir in je bolezen nenehno prisot- na. Tu vlada, naposled, en sam zakon: čas, dobe, ki se zmerom znova menjava- jo, kakor se zmerom znova menjavajo ljudje. Življenje bolnic ima svojo barvo; ima svoje značilnosti in svoj paragraf. Je naj- prej neprijetno in potem tudi še dolgo- časno. Začne se s tem, da prideš, in konča s tem, da odideš. Ko prideš, te registri- rajo, s čimer si postal sestavni del karto- teke; ko odideš, te zopet registrirajo, s či- mer si dobil svoje mesto — v arhivu. To- da to še ni vse. Vmes je krajši ali daljši čas, ki si ga moral žrtvovati za svojo osebno srečo in za srečo okojja, ki mu pripadaš. Tistega dne jih je prišlo kar več, odšel pa je samo eden. Govoril sem s tem, ki je odhajal, in z enim izmed onih, ki so prišli. »Tu sem bil sedem mesecev. Zelo dolgo, toda zdaj so minili. Samo...« »Samo, za kako dolgo! To vprašanje je menda večno? Ali pa, ne odhajate popol- noma zdravi?« »Ze. Vsaj mislim tako. Toda to še ni vse. Marsikdo se potem še vrne in nato še vra- ča. Ali je to posledica spremembe okoliščin in razmer ali nemara rezultat posebnega fiziološkega ustroja nekega organizma? Sicer pa o tem nisem nikoli razmišljal. Vedel sem namreč, da nekatere bolezni tem bolje uspevajo, čimbolj jih psihično gojimo, zato o tem nisem nikoli nič mislil.« »Z drugimi besedami, ste sledili metodi, ki jo priporoča sodobna medicina!« »Morda, toda vsekakor bolj nagonsko kakor zavestno.« »In s čim ste se ukvarjali ves ta čas? Kakšna je pravzaprav notranja fiziogno- mija te zgradbe?« »Ta nikakor ni tako mrtvaška kakor bi se zdela morda na pogled. Ljudje tu se podobno kakor zunaj ukvarjajo z najraz- ličnejšimi rečmi. Prvi delajo praktične, le- pe in koristne predmete, kakor prtičke, nočne svetilke, šatulje in podobno; drugi biljardirajo ali kvartajo, kratkomalo, ubi- jajo dolgčas; skorajda vsi pa redno obisku- jejo obe tedenski kinopredstavi ali kakšne drugačne prireditve, namenjene razvedr.lu. Dejavnost, kakor vidite, je zelo pestra, le da je podvržena nekemu neizogibnemu redu. »Dan se tudi tu začne z jutrom in konča z večerom. V tem je podoben vsem dru- gim dnevom; njegova vseb na pa je, seve, drugačna. Sloni na počitku. Počivanje je navsezadnje bistvo zdravljenja ...« »Strinjam se v tem, da je sedem mese- cev bolj ali manj dolga doba, zlasti, če jo mora človek pretolči v bolnišn ci. Ker pa gotovo ni šla mimo, ne da bi zapustila vsaj kak vtis, me zanima, kakšnega.« »Predvsem tuberkuloza dandanes ni več tako delikatna bolezen, kakor je bila še pred letom petdeset, čeprav je res, da me- dicina zoper njo še ni našla dovolj učin- kovitega in zlasti ne trajno učinkujočega sredstva. — Poseben 'in vsekakor izjerren vtis pa napravi na človeka topel človeški odnos bolniškega in ostalega osebja s pri- marijem dr. Kopačem do bolnikov. Ta od- nos je redek.« »Zdaj, da tako rečem, se vračate s stran- skega tira na glavni tir, po katerem teČe vsakdanjost bolj polno kakor tu. Ali na- meravate v čem spremeniti način svojega bivanja oziroma ga prilagoditi zavesti, da ste bili v bolnišnici?« »Dvomim; zoper okoliščine se skorajda ni mogoče boriti.« Potem sem govoril še z enim izmed onih ki so pr šli. »Ste prvikrat tu?« »Ne. V zdraviliščih sem dobil že kar do- movinsko pravico. Zdravim se že deset let. Imam tudi plastiko. In kakšno! Glejte, to je bila prva plastika, narejena na Gol- n ku 1952. Nekdo je moral biti prvi. Pri zdravniku namreč, ki je bila to njegova prva plastika. In tako sem bil jaz. In ne samo, da me ni rešila jetike, napravila me je povrhu še invalida.« »In kako dolgo, mislite, boste zdaj mo- rali ostati tu?« »To vedo bogovi medicine. O tem ne razmišljam več.« »Uspeh plastike tedaj ni popoln?« »Včas h. Toda danes so plastike redke in tudi docela človeške.« »Znano je, da je jetika veljala za ne- ozdravljivo bolezen. Novejši čas jo je za- rrenjal s tuberkulozo. A'i je med obema besedama razen časovnega zaporedja še kakšna globlja pomenska razlika, ob kate- ri bi, denimo, jetika vzbujala grozo, tu- berkuloza pa nekaj nasprotnega?« »Vetu, takšno mnenje ma vsekakor svoje zagovornike; toda nobenega razloga ni. da bi lahko bilo ali da bi celo moralo biti ne- izpodbitno. Predvsem in najprej je vsaka bolezen osebni problem, ki ga njena takšna ali drugačna oznaka ne more bistveno sprerreniti. Mnenje pa, ki ga nazadnje vend?r'e ^•p~er"'ri5' o7 rnma zmanjšuje, s tem, ko ga prip'suje bolj spremembi v no- menklaturi k?kor zdravi pameti posamez- nih za tuberku'ozo obo'eUh ljudi, ne te- melji na dejanski, marveč na domnevni resnici.« »Cb koncu me zanima še odnos zdrave okolice do tuberkuloznih bolnikov. V čem se kaže?« »V predsodkih. Odvisno pač od tega, kako daleč kdo ve, da lahko zboli za tu- berkulozo tudi sam, ne da bi se za to mo- ral izpostavljat; okuženi okolici. Scer pa je to že vprašanje neke utilitaristične mo- rale.« Tu se dialog neha. Kakršnakoli prisot- nost obeh oseb je samo vizuelna; dejan- ska bi vodila v reportažo — v zunanjost in pomanjkljivost, kar tudi tu ni odprav- ljeno, saj se pred človekom, ki se je tako ali drugače seznanil s tem okoljem, od- pira neizčrpno področje velikih in malih vprašanj. dhr Park obdaja krog in krog Zdravilišče Novo Celje. Zgodba o dveh nesrečnih črpalkah »Ne bo odveč, če ti sedaj ob predaji po- ziem nekaj besedi iz moje preteklosti,« je nagovorila stara trška pumpa svojo novo naslednico. I Leta 1940 so stari trški vodnjak razširili in ga povišali v cisterno. Mesto sesalke so podelili meni, ki sem bila že takrat ostarela in zdelana. Mislili so, da bom ime- la na Pilštanju lažjo zaposlitev. Oh, ko- likšna zmota! Dočakala sem okupacijo in poleg oku- patorja. Zločinsko se je znesel nad mano, da nekaj časa sploh nisem bila za rabo. Potem mi je krajevni odbor pomagal, da sem začela spet gibati. Navzlic temu so me imeli na sejah stalno v zobeh. »Odsta- vite že vendar to pokveko in nam priskr- bite novo sesalko!« In kadar je poleti za- loga vode pojemala, sem bila tega seveda jaz kriva. »Pohaba salabolska, samo cvlli. od sebe pa ne da niti sline.« Imela sem nekaj let istega skrbnika, ki me je sprav- ■ u ^^^^^ napadih spet k sebi. Težko je hodil navkreber, zato je nekoč zagodr- njal: »Ze spat moram pregledati stari trški klopotec!« Sramota! Mene je primerjal s pokvarjen m kurjim izdelkom! In kadar so se otroci na meni vadUi v orodni telovadbi, niso prispevali k izbolj- šanju mojega stanja. Ni bilo malo se marjev. ki so se v po- letnih sejmih zatekli k meni. Navadno je vsak pošklil proti gostilni, če ga kdo opa- zuje. kajti na sejmske dni se ne spodobi piti stoodstotno vodo. Bila sem suha in nisem mogla ustreči žejnim. Obrekovali so me. da sem se domenila z oštirji in se po- tuhnila. Moj žalosten sloves je prešel tudi v okolico. Pred trgovino v Lesičnem je' prileten možakar vlekel in vlekel iz tobačne pipe, toda dima ni dala. Neka tovarišica se je spomnila mene in pohvalila pipo: »Na svet^ takšna, kakor pilštanjska pumpa.« Lepi vzgled tovarišice je tako omamil zraven stoječega kolesarja, da se je brž pognal za znanim voznikom in mu zaklical: »Ja- nez. tvoj voz škriplje, kakor pilštanjska pumpa.« Želim ti. da bi uživala več priznanja in spoštovanja, kakor sem ga jaz za svoje delo.« je končala stara pumpa. Prihod nove črpalke so razglasili pred trško lipo. S svečanim glasom je krajevni klicar povedal, da je po dolgem prizade- vanju uspelo dobiti od občine sredstva in oskrbeti prebivalce z novo sodobno sesal- ko. Naj bi zdrava preživela vsaj štiri gene- racije. Vsem. ki bodo deležni blagodati črpalke, je poudaril glasnik, naročamo, da z njo dostojno ravnajo, jo zavarujejo proti mrazu in ji pravočasno preskrbijo^ plašč. Štiri mesece po tem slavnostnem dnevu pa razberemo iz obtožnice nove črpalke tole: Meni, nezaščiteni siroti, je sredi novem- bra od mraza počila žila. Spravili^ so me na voziček in peljala sem se po škrbina- sti cesti mimo pokopališča navzdol. Odska- kovala sem. kakor da bi v najhitrejšem diru sedela na iskrem konju. Ko 'sem se vozila skozi Stari Trg in bila že pred Su- hadolom, je pravkar izstopil iz svoje hiše predsednik krajevnega odbora Lado R. Cim naju je zagledal, je ostrmel, kakor da bi ga obšla slaba slutnja, vrgel roki v bok in s tresočim glasom vpil naproti: »Kakšnega vraga pa spet vlečeš. Jaka?« »E. e. pilštanjsko pi.mpo. V Kozje sem na- menjen z njo. pa morava poprej pri tebi popraviti kolo, ki ga je vozičku razbil kla- nec.« Ko je prišel Jaka bliže. Lado sprva od samega presenečenja ni mogel ziniti. »Nova pumpa. Jaka. slišiš, nova pumpa komaj dva meseca je v službi in že maro- dira!« »I, seveda nova pumpa. stare ne bom vla- čil. njej je že poleti odbila zadnja ura,« je Jaka potolažil Ladota. Pravijo, da so nameravali ogrniti pumpico s plaščem, to- da zmrzal je za eno noč prehitro pritisnila, drugi pa trdijo, da so z nakupom odeje samo en dan zamudili, je Jaka poveličal pum po. Klešče in žica sta pomagala kolesu, da se je spet vrtelo in da sva lahko nadalje- vala vožnjo v Kozje. Tam je moral Jaka mene, težko 52 kg, štuporamo okoli nositi dokler se me ni iznebil v Cebularjevi am- bulanti. Mladi mojster mi je potrpežljive izžgal in zašil rano, ki se mi bo poznala do konca mojih dni. Nekaj dni sem same- vala v čakalnici, ker so moji domači priča- kovali, da se bom kar sama peš vrnila na Pilštanj. Končno se me je spet usmilil Ja- ka in me na vozeku spravil domov. Sedaj čičkam v veži na Pilštanju. Ča- kam. kdaj se bodo naveličali, zajemati z lonci in drugo posodo iz cisterne. Toda moja pokroviteljica, tovarišica Higiena zahteva od mene nepretrgano delo. je za- pisano v obtožnici nove pumpe. F. C. žena«dom*družina«žena*dom«družina PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO Problemi ob zaključku polletja v šolah Tolikokrat se govori, da je danes malo roditeljev, ki se ne bi zanimali za učni in vzgojni speh svojih malčkov. Nekateri trde. da se bolj zanimajo delavci, drugi zopet, da kmetje, in tretji pravijo, da se za vzgojo in uspeh še posebno zanimajo inte- lektualci. Pri vseh teh trditvah nastane vprašanje, kdo ima prav. V nekem razredu je petintrideset otrok: osemnajst dečkov in sedemnajst deklic. Od teh je devet ponavljalcev. Ves šolski oko- liš sodi v pol industrijski kraj. Se pravi, socialna sestava učencev je takale: kmetje, poljski, tovarniški in rudniški delavci ter uslužbenci. Izobrazba roditeljev: na manjša dva razreda osnovne šole. najvišja končana univerza. Od petintridesetih roditeljev jih je pri- šlo v prvem mesecu pouka povprašat, kako fantek ali punčka napreduje, samo pet: trije delavci in dva kmeta. Intelektualca nobenega! Naslednji mesec jih je prišlo spet pet. isto kot v prvem mesecu. Na cesti me je ustavilo šest roditeljev in še ti niso nič drugega vprašali, kakor če bo otrok »zvozil« in da me prosijo, naj na njihove ljubljenčke »malo bolj pogledam« in da mi ne bo »zastonj«. Četrti mesec se je slika spremenila. V šolo je prišlo kar dvanajst roditeljev. So lidno število, kaj? Nekateri so se opravi- čevali, da prej n'so utegnili. Trije, štirje pa so bili odkriti in priznali, da se jim enostavno ne ljubi. V petem mesecu je bil roditeljski sesta- nek, tri tedne pred razdelitvijo spričeval. (Tu ga je učitelj absolutno poiomil. Se- stanek bi moral sklicati že v tretjem mese- cu, da si lahko otrok ocene eventualno popravi.) In zdaj poglejmo, v kakem vzdušju je sestanek potekal. Udeležba je bila šestdeset odstotna. Naj prej kratek referat, ki je zajel: otroka, dom, okolje, šolo in učitelja. Nato sem govoril o splošnih stvareh, o problemih, ki jih je v štirih mesecih nastalo nič koliko. Ko pa sem končal in roditelje poprosil za besedo,- so kar najstrožje molčali. Le tu in tam je kateri izmed njih načel kako vprašanje. Odprl sem redovalnico, klical imena in govoril o uspehih posameznikov. Roditelji so prikimavali, vzdihovali, se čudili, pa tudi grozili. Roditelji pridnih in nadarje- nih učencev si očividno niso delali skrbi. Njihovi obrazi so bili razžarjeni in oči so zadovoljno sijale. Toda za njimi so bile drugačne slike obrazov. Oči so nervozno švigale, obrazi so bili resni in nervozno nestrpni. Bili so med njimi tudi taki, ka- terih otroci so pridni, si prizadevajo, a se težko učijo. In oči teh roditeljev so bile solzne. Težko je bilo njim. težko otroku, težko učitelju. Po sestanku se je polletje kar najhitreje bližalo. Otrokom sem poveda' približne oce- ne. Nekateri so planili v jok. spet drugi so se zadovoljno smejali. Roditelji, ki jih po- prej dobre štiri mesece ni bilo videti, so zdaj, teden dni pred izkazi, navalili na šolo. Skoraj vsi so zastavljali ista vpra- šanja. In tudi proteste. »... Ne morem verjeti, da je naš tako zanič! Res ne razumem, zakaj je v tem predmetu tako slab? Čudno se mi zdi. da prav v šoli ne zna! Ce ga vprašam doma. vse razume in zna. Veste, če bi ga še doma ne učili, bi bil čisto zgubljen. Ampak zdaj mu že pokažem! Tudi minute mu ne dam časa za potepanje in igranje. Učil se bo. da bo kar pokalo!« Ali pa: »----Naš pravi, da prej vse zna. Ko pa ga vprašate, se tako prestraši, da v tistem trenutku vse pozabi. Prosim vas, vzemite našega v roke. Veste, tako bi rada. da bi zdelal.« In še: ». .. Jaz bi pa prosila, če bi našo pre- mestili v drugo klop. Pravi, da je tista Pepa taka klepetulja, da našo Francko kar naprej moti.. .e]naglo razvija Tovarna Alpos v Šentjurju pri Celju je že prešla iz začetnih težav ter je proizvod- njo preusmerila na izdelavo aluminijastih izdelkov. Tako so sedaj pričeli izdelovati moderno opremo za restavracije, za katero vlada po vsej državi veliko zanimanje in je njihova proizvodnja za letos že raz- prodana. Z izdelavo te opreme bo popolno- ma omejen uvoz le-te iz Italije. Po per- spektivnem planu bo tovarna izdelovala tudi gostinske avtomate, pričela pa bo iz- delovati tudi celotno opremo za gostinsko in trgovsko mrežo. Podjetje se naglo raz- vija ter je s svojimi kvalitetnimi izdelki že prodrlo tudi na inozemska tržišča. Tako je sklenilo dobavne pogodbe z Nemčijo, Švico, Avstrijo in vzhodnimi državami. Precejšen problem v izpolnjevanju plana predstavlja za to tovarno neredna dobava materiala. Kljub tej težkoči pa se bo letos njena proizvodnja zvišala za 20 odstotkov. Iz lastnih sredstev je tovarna za ureditev in povečanje delovnih prostorov investirala 30 milijonov dinarjev. R. VI. družabni večer REZERVNIH OFICIRJEV BO V SOBOTO, 31. JANUARJA 1959 V DOMU OF kronika nesreč Jože Mastnak iz Bodreža Pri Grobelnem je pa- del tako nesrečno, da si je hudo poškodoval hrbtenico. Na posledicah poškodbe je naslednji dan umrl. Triletna Marjanca Šmid iz Vitanja je v neopaženem trenutku padla v vrelo vrdo. Do- bila je hude opekline po spodnjem delu telesa. Ivanu Tanšek iz Laškega je padel pri delu hlod na stopalo noge. Zmečkal mu je prste. Angela Emeršič iz Delavske ulice je padla s kolesom in si poškodovala glavo. Drago Eberlinc si je pri delu v gozdu poško- doval roko. Alojz Gaberšek iz Nerbiš pri Pristavi je v gozdu podiral drevje. Drevo, ki je padlo na njega mu je zlomilo nogo in poškodovalo rebra. Pri padcu si je zlomila nogo Alojzija Pre- šiček iz Založ pri Polzeli. Pos velo vonje predstavnikov LMS in učiteljev Pred kratkim so se zbrali v Šmarju pri Jelšah predsedniki osnovnih orga- nizacij LMS in mlajši učitelji k posve- tovanju o skupnem delu. Ob tej priliki je predsednik občinskega ljudskega od- bora Joško Lojen prisrčno pozdravil zborovanje ter v jedrnatem razprav- ljanju podal nekaj temeljnih problemov v zvezi z gospodarstvom velike šmar- ske občine. Kmetijstvo je osnovna na- loga, zato je mladim kmetovalcem po- leg splošne strokovne izobrazbe po- trebno nuditi tesno povezano tudi pro- svetno, kar je naloga našega učitelj- stva. Pojasnil je tudi vprašanja okrog zakona o nacionalizaciji stavbnih par- cel ter spremembe v davčni polotiki. Predsednik okrajnega komiteja Fran- ček Knafeljc pa je podal nekaj smernic v zvezi z nalogami mladinske organi- zacije na vasi in mladinskimi delov- nimi akcijami. Sklenili so, da bodo v zvezi s 40. obletnico SKOJ posredovali pionirjem in mladincem važne dogodke iz zgodovinskega razvoja, na Kozjan- skem pa bo mladina v junijskih dneh organizirala vsemladinski občinski mi- ting. Posvetovanje je lepo uspelo in bi bilo primerno, da bi se mladinski funk- cionarji in prosvetni delavci še večkrat sestajali, saj mora biti med njimi naj- tesnejše sodelovanje. TUDI V DOBRNI KMETIJSKO- GOSPODARSKA SOLA V Dobrni je pričela s poukom kmetijsko- gospodarska šola, ki je urejena internat- sko. Vanjo se je vključilo 50 mladincev in mladink iz vojniškega področja. V okviru te šole, ki bo trajala 18 dni, bodo dekleta obiskovala kuharski in gospodinjski tečaj, fantje pa strojni tečaj. Vso pozornost bo šola posvetila družbeno-političnemu izo- braževanju mladine. R TEŽAVE PRI USTANAVLJANJU DRUŠTEV PARTIZAN V ŠENTJURSKI OBČINI Precejšnje probleme v šentjurski občini imajo pri ustanavljanju telesno vzgojnih društev Partizan. Manjka jim predvsem primernih prostorov, kjer bi člani lahko vadili, poleg tega pa tudi primernih rekvi- zitov. Tako lahko redno deluje le društvo Partizan v Šentjurju, letos pa bodo usta- novili tudi telesno-vzgojno društvo v Po- nikvi. Svet za telesno vzgojo, ki deluje skupno s Svetom za prosveto, je letos opre- mil z najpotrebnejšimi rekviziti vse osnov- ne šole. Da bi se v samem Šentjurju, kjer je precej industrijske mladine, razširilo delo Partizana, bodo do leta 1961 zgradili stadion in velik plavalni bazen ter so v ta namen že izdelali idejni načrt. V DOBJU PRI PLANINI NE SPIJO V Dobjem pri Planini se je v zimskem času zelo razmahnilo prosvetno delo, saj dela društvo v petih sekcijah. Člani dra- matske sekcije študirajo Nušičevo komedi- jo »Doktor«, ki jo bodo v kratkem uprizo- rili. Postavili so tudi nov, sodoben oder v skupni vrednosti preko 70.000 din. Prav tako pridno vadi mladinski pevski zbor, v katerem je 22 pevcev, ki so že imeli en javni nastop. V tej sezoni je bila usta- novljena vaška godba, v kateri igra šest godcev. Te sekcije so se prijavile na občin- ski festival, ki bo letos v maju. Poleg omenjenih sekcij že dela splošno izobra- ževalna (sem spadajo ljudska knjižnica, plesne vaje in prikazovanje diafilmov). V sklopu prosvetnega društva je bila pred kratkim ustanovljena tudi strelska sekcija. T. F. KOZJANSKI PIONIRJI TEKMUJEJO Zaradi prostorov, ki so tesni, imajo pionirji v Kozjem za tekmovanje mla- dih tehnikov težke pogoje, vendar so na odrednem sestanku pripravili koraj- žen program in se tako vključili v tek- movanje. Izdelali so vrsto lutk, trans- formatorček, elektromotorček, piščalke, zmaje, pomagali pri zaključni gradnji kopališča, uredili cvetlične grede, poleg tega pa še igrajo lutkovne igrice, ple- šejo ljudske plese, šahirajo, kolesarijo in še še. Pred kratkim so dobili ljubko garnituro za tehnično delo, ki jo pridna izkoriščajo. Želimo, da se s pridnostjo uvrste med najboljše mlade tehnike. IZ VELENJA OB 40-LETNICI KPJ Preteklo nedeljo so prebivalce St. An- draža pri Velenju obiskali pevci in recita- torji iz Velenja in j'h razveselili z vedrim programom. Gostovanje je bilo v okviru proslav 40-letnice KPJ. Sentandražani so bili obiska veseli in želijo, da jih še ob- iščejo. 2E PET PREDAVANJ Delavska univerza Velenje je doslej pri- pravila pet uspelih predavanj. Na zadnjem predavanju »O mladini in ljubezni« se je zbralo 150 mladih ljudi. Ne bomo pretira- vali, če trdimo, da je bilo to predavanje, ki ga je irnel dr. Potrč, med najkvalitet- nejšimi. Se vedno pa ni v Velenju dosti zanimanja za vzgojna vprašanja. Pred dnevi je bilo drugo vzgojno predavanje šole za starše. Tov. Vutkovičeva je govo- rila o odnosu staršev do otrok. Na preda- vanju je bilo le 30 staršev. Naslednje pre- davanje, ki ga šola pripravlja, bo o spolni poučitvi mladine. VELIKO ZANIMANJA Za tečaj visokokvalificiranih delavcev v Velenju, ki je pričel z delom 15. januarja, je veliko zanimanja. Obiskuje ga nad 40 delavcev iz Velenja in Šoštanja. Pouk imajo dvakrat tedensko v prostorih osnov- ne šole Velenje. Tečaj je razdeljen v dva oddelka: za kovinarje in električarje. Tra- jal bo pet mesecev. Pripravila ga je De- lavska univerza Velenje. Potreba po pre- kvalifikaciji delavcev v Velenju je precejš- nja. Samo v rudniku lignita Velenje je 150 takih ljudi. Ce bodo lahko našli primerne prostore, bodo že februarja pričeli še z dvema tečajema: za poikvalificirane in kvalificirane delavce. USPEHI V PESJU Dramska sekcija DPD Svobode Pesje pri Velenju je štirikrat uspešno uprizorila Golievo pravljično igro »Uboga Ančka«. Z njo je gostovala tudi v Velenju. Obisk na obeh predstavah je bil zelo lep. Igrali so jo dobro. Med igralci smemo pohvaliti Čokolado, Balonček pa bi po skrbnejši ob- delavi lahko postal zelo dober igralec. Motilo je predvsem izrazito gestikuliranje nekaterih igralcev. Scena je bila učinkovita. Razveseljivo je, da je dramska sekcija iz Pesja, ki jo vodi režiser Mravljak, v kraj- šem obdobju naštudirala dve igrici. Pri- pravljajo že tretjo. Tokrat bodo pripravili Jurčičevega Domna. LEPA PRIREDITEV Za zaključek 1. semestra je pripravila Glasbena šola Šoštanj z oddelkom v Vele- nju interno produkcijo. Nastopali so gojen- ci iz Šoštanja in Velenja. Med mlajšimi sta presenetila dvojčka Stegnarjeva iz Šo- štanja na violini, med starejšimi pa Kon- čanova Truda iz Velenja na klavirju. Pri- srčen je bil tudi nastop najmlajšega šest- letnega gojenca Plankla, ki je skrbno za- igral valček in polko »Na Robleku«. V tej glasbeni šoli je 117 gojencev, povprečni uspeh je dober. Prav je, da posvečajo vso skrb najmlajš.m. Za njihovo glasbeno iz- obraževanje pa bo treba še temeljitejše metodološko delati. GOSTINSKO PODJETJE Branibor razpisuje delovno mesto kvalificiranega skladiščnika - kletarja v poštev pridejo tudi kvalificirani in polkvalificlrani gostinski delavcL med ljudmi * med ljudmi * med ljudmi šole — »tovarne« elektromotorjev!? Brez šale, naslov je resničen, čeprav malce pretiran. V bodoče bodo v osnov- nih šolah otroci delali marsikaj, kar dandanes spada v spretnosti različnih tehničnih in obrtniških strok. Pred dnevi je v Celju končala prva in začela z delom druga skupina tečaja za tehnično vzgojo. Tečaj obiskujejo učitelji z osemletk, ki bodo v prihodnje poučevali tehnični pouk. Tovrsten pouk ročnih spretnosti je bil doslej po raz- ličnih šolah zelo raznolik. To je bilo odvisno od znanja in sposobnosti uči- teljev, od razpoložljivih sredstev in še marsičesa. Marsikje takega pouka sploh ni bilo, ponekod pa se je razvil (v Pod- četrtku, Dobrni, Celju, Rogaški Slatini) na zavidljivo višino. Poglejmo torej v delavnico tretje os- novne šole v Celju, kjer te dni zaenkrat še pedagogi delajo razne stvari, ki pa bodo čez čas nastajale med prsti tiso- čev otrok po našem okraju. Po treh dneh tečaja je bila ena iz- med učilnic že pravcato razstavišče najrazličnejših izdelkov. Večina teh iz- delkov ima svoj praktični pomen. Iz- Takle je model hišne električne nape- ljave, ki ga je izdelala tov. Olga Zabu- kovšek iz Celja. Okrajni šolski inšpektor Drago Cuček, predavatelji na tečaju Anton Ormel, Franc Kukovec in Stane Strmčnik so nad izdelki »kolegov* tečajnikov nadvse zadovoljni... Iz polivinila dandanes lahko napravi- mo zelo lepe stvari. S tem se tov. Stan- ka Maleševa strinja in bo pridobljeno spretnost gotovo uporabila na šoli v Šentilju pri Velenju. delani so v glavnem iz odpadkov raz- nega materiala. Naštejmo nekatere iz- med njih. Papir, lepenka, barve, kos platna, kos stekla in lepilo... To so sredstva, s ka- terimi se da narediti veliko stvari. Šol- ske mape, lične beležn'ce, škatlje za minerale, semena, herbarije itd. Ti iz- delki imajo uporabno vrednost na licu mesta v šoli. Polivinil je prav tako izredno pripra- ven material. Lepe ovitke za knjige, okrasne ovitke za steklenice v živih barvah, vse to in še- marsikaj bodo učenci po šolah lahko izdelovali. Nekoliko več spretnosti terja obdelo- vanje lesa. Z žagico lahko iz kosov lep- ljenih plošč izdelajo vrsto učil za pouk. Poleg kosov pohištva v miniaturi, smo na tej razstavi lahko videli razne fpe vodnih koles, avtomobilčke, prekucnike, rudniške vagončke itd. Novost pa so vsekakor električni iz- delki. Doslej našteti predmeti niso rav- no revolucionarna novost s področja pouka ročne spretnosti, čeprav ti iz- delki niso prodrli v programe vseh šol. Izdelovanje malih transformatorjev, elektromotorčkov, modeli parnih stro- jev. papirnih balonov, ki se s pomočjo toplega zraka dvigajo v velike višine, to so izdelki, ki posegajo v področje fi- zike. Seveda so ti izdelki spričo majh- nih sredstev še sila preprosti, vendar v bistvu revolucionarnega značaja za na- še šole, kajti ko bo učenec izdelal mi- niaturni elektromotorček, ko bo znal izdelati model delovanja parnega stro- ja, je že stopil na »prvo stopnico« pre- govora: — Kar se Janezek nauči — to Janez zna —. Ta tečaj med semestralnimi počitni- cami je obiskalo okoli 80 učiteljev iz našega okraja. S tem, da v nekaterih šolah že imamo kader, ki je usposobljen poučevati mladino ročne in tehnične spretnosti po novih metodah in kriteri- jih, bo večji del naših šol že v letoš- njem letu na široko uvedel tehnični po- uk v svoj učni načrt. Tečaj sta organi- zirala okrajni odbor Ljudske tehnike in okrajni svet za šolstvo. Poleg znanja, ki so se ga udeleženci v pičlih dneh nabrali, so bodoči predavatelji tehnič- nega pouka odnesli s seboj tudi precej orodja in materiala, da bodo po počit- nicah takoj lahko začeli z delom med učenci. Transformator, ki zmanjšuje napetost na nizko voltazo, ni stvar prehudo za- pletenih shem in formul, toda terja pre- cej natančnosti in pazljivosti. Na sliki sta dva tečajnika pri izdelavi transfor- matorčka, . , - -i« ' Franc Kukovec, ki poučuje tehnični pouk v Rogaški Slatini, je izdelal mo- del, na katerem vsak laik lahko v ne- kaj minutah zve, na kakem principu dela pralni stroj. Njegov izdelek je bil vnešen v program tečaja in bo v bo- doče služil, poleg ostalih izdelkov, kot učni pripomoček ... Ko si je predsednik 00 LT tov. Go- renjak ogledal izdelke prve skupine, je bil navdušen nad uspehom, istočasno pa so ga izdelki pripeljali do zelo po- srečene misli: Ugotovil je, da bi bilo treba, vzpo- redno z uvajanjem tehničnega pouka na šole, misliti na ustanovitev šolskih zadrug, ki bi najboljše izdelke tudi prodale, skrbele za nabavo materiala itd. Te zadruge bi lahko opravljale tudi izmenjave izdelkov med šolami. Na ta način bi problem sredstev za tehnični pouk in za razvijanje le-tega do višjih stopenj ne bil več tako pereč. Pa oporekajte misli v naslovu če mo- rete? Mar na ta način naše šole ne bo- do postale »tovarne« v malem? -c medJijudmi«med ^udmi * med ljudmi ^OJANUARJA^ ^^^ STRAN Šport * šport * šport * šport * šport Telesna vzgoja - bogata oblika državljanske vzgoje! (Nadaljevanje s 1. strani) na vsebinsko in vzgojno plat dela, saj bo pn- dobitniška lahko povsem odpadla. Vsi vemo,_ da so naše gospodarske organizacije vselej dajale izdatna materialna sredstva, efekt dela v posa- meznih društvih pa ni bil vselej v skladu z dobljenimi sredstvi. Društva tudi niso imela določenega perspektivnega načrta za delo, zato tudi nismo dosegli zaželjenih uspehov. Uredi- tev materialne plati, ki je zgolj več ali manj tehnične narave, pa bo sprostila vse sile naših društvenih delavcev v uresničevanje programa dela v posameznih organizacijah. Tov. FLORJAN PELKO je poudaril, da nov način zbiranja sredstev in njihova uporaba že v kali onemogoča pojavo nekih lokalističnih teženj, ki bi lahko prišla na površje pri do- ločenih društvih. Široka družbena kontrola bo takšne pojave povsem onemogočila! Tov. KOVACIC-EFENKO je poudaril, da bo treba pri razdeljevanju sredstev posameznim društvom upoštevati tudi njihovo politično ak- tivnost. Društva imajo široke možnosti, da svo- je programe dela vskladujejo z našim splošnim razvojem in jih povezujejo z našimi krajevnimi in državnimi prazniki, proslavami pomembnih zgodovinskih obletnic in podobno. Tov. MAROLT iz Šoštanja je dejal, da bo nov način zbiranja in razdeljevanja sredstev tudi v moralnem in vzgojnem pogledu pozitivno vplival na delo v posameznih organizacijah. Tov. Franc Simonič je v nadaljevanju kon- ference poudaril še pomen o delu odborov za proslavo 40-letnice KPJ in SKOJ, ki obstojajo pri vseh občinah in na okraju. Pri vseh prosla- vah, ki so na vidiku, je treba odločno sprego- voriti tudi o veliki vlogi in pomenu komuni- stične partije, ki jo je odigrala v vsem tem obdobju v naši družbi. Povezati je treba vse te Sroslave, ki bodo tudi v posameznih društvih, a bodo vsebinsko zaključena celota in da bo- do služile v organizacijah Partizana in šport- nih društvih ter klubih kot začetek za boljše ideološko vzgojo članstva. Tov. KAREL JUG, predsednik Sveta za te- lesno vzgojo OLO Celje, je nato kritično osvet- lil stanje telesne vzgoje v okraju in na podlagi zaključkov jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo predlagal konferenci, da bi se morale pri uveljavljanju in razvoju telesne kulture pri nas v izdatnejši meri angažirati tudi poli- tične organizacije občin in vse ostale družbene sile. S skupnim sodelovanjem in delom bo tre- ba pristopiti k ustanovitvi in učvrstitvi samo- stojnih svetov za telesno vzgojo v vseh občinah, k enotnemu vodenju okrajnih organov za dru- štvene organizacije Partizana in šport, k usta- novitvi občinskih vodstvenih organizacij za te- lesno vzgojo, k formiranju občinskih zbirnih štabov za gradnje preprostih šolskih igrišč in športnih objektov, k skrbi občin pri vzdrževa- nju športnih objektov in naprav, štipendiranju kadrov za telesno vzgojo v šolah, uzakonitvi sklada za investicije za telesnovzgojne objekte in uresničitvi vseh ostalih sklepov, ki jih je nakazal kongres telesne kulture (sistem tek- movanj, vzgoja amaterskega kadra prednjakov in inštruktorjev, propaganda itd.). Med najbolj važne naloge pa je smatrati razširitev osnovnih organizacij za telesno vzgojo in pomnožitev članstva, predvsem iz vrst delavske in kmečke mladine. Tov. J02E ANCIK je v razpravi dejal, da ne gre smatrati telesne vzgoje kot neke postran- ske dejavnosti, ker predstavlja v naši družbi eno izmed bogatih oblik državljanske vzgoje. Odprava slabosti pri dosedanjem delu društev za telesno vzgojo pa je stvar vseh družbenih organizacij na področju občin! Ustanavljanje novih društev in omasovitev telesne vzffoie in športa je možna le z mobilizacijo že obstoječih občinskih organizacij. Poleg SZDL bi morale v tej smeri pokazati večjo aktivnost mladina in sindikati. Smo v obdobju pred rednimi dru- štvenimi občnimi zbori. Sekretarji obe. komi- tejev ZK bi naj izkoristili ta čas in sklicali na širše konference najvidnejše predstavnike teh društev, kjer bi se pomenili o vsebini m pro- gramu dela za leto 1959, o proslavah 40-letnice KP in SKOJ in o ustanovitvi občinskih zvez Partizana, ki bi naj v bodoče povezovala to dejavnost in skrbela za izvajanje programa partizanske organizacije. V društvenih upravah Partizana je le malo mladih ljudi. Marsikje je treba pogledati kakšni so odnosi do mladih ljudi, ali dajemo tem Ijndem dovolj priznanja za njihovo delo, ali cenimo to dejavnost kot družbeno pomembno in podobno. Tov. Kovačič-Efenko je dopolnil razpravo z ugotovitvijo, da v teh organizacijah predstavlja velik problem pomanjkanje kadra — strokov- nega in vzgojnega. V izdatnejši meri bi se naj Cri tem delu angažiral naš prosvetni kader. Ce omo uspešno rešili problem novih kadrov, bo tudi delo društev boljše. Pri vsem tem pa je le treba mladim ljudem več zaupati in jim dati določene perspektive. Razpravo je zaključil tov. Miran Cvenk z ugotovitvijo, da se je treba še pomeniti o konkretnih merah za izvajanje vseh priporočil v dnevno prakso. Konferenca je v celoti odo- brila priporočila tov. Franca Simoniča o formi- ranju okrajnega sklada za zbiranje sredstev družbenim organizacijam, potrdila neposredne naloge s področja telesne vzgoje, ki jih je na- kazal okrajni Svet za telesno vzgojo in spreje- la sklepe, časovno vezane na realizacijo za- ključkov konference. Deset let partizanske organizacije v celjskem okraju v soboto, 31. januarja bo ob 9.00 v mali dvo- rani OLO Celje plenum okrajne zveze »Parti- zan« Celje, na katerem bodo svečano proslavili 10-letnico partizanske organizacije v celjskem okraju in se pomenili o bližnjih nalogah v zve- zi z zletom v Beogradu, zaključkih kongresa telesne kulture, ustanavljanju občinskih zvez Partizana in sodelovanju z okrajno športno zvezo. ZMAGA VERKA V BOSNI Smučarski tekač Emil Verk iz Celja je v nedeljo dosegel svoj največji uspeh v smu- čarskih tekih. Na tradicionalnem 30 km teku v počastitev na legendarni marš I. proleterske divizije je premagal vse svoje tekmece in si priboril lepo zmago. Pogačnika iz Slovenije je pustil za seboj za polno minuto. ITALIJA : JUGOSLAVIJA V CELJU? Na zadnjem plenumu AZJ je bilo sklenjeno, da bo v avgustu letošnjega leta v Celju meddžavni atletski dvoboj juniorjev do 20 let med Italijo in Jugoslavijo. Kakor smo obveščeni bo AD Kladivar prevzel to srečanje, če ne bodo postavljeni preveliki finančni pogoji za izvedbo prireditve. Vsekakor lahko štejemo določitev tega srečanja v naše mesto kot priznanje mla- dincem in maldinkam Kladivarja, ki so v letu 1958 osvojili ekipni državni prvenstvi. ZADNJE SREČANJE PRED PRVENSTVOM V nedeljo se bo pričelo kegljaško prvenstvo Slovenije, v katerem sodeluje tudi celjski BE- TON. Zadnjo nedeljo so Celjani izkoristili za zadnji trening. V gostih so bili kegljači iz Jesenic in Gradisa iz Ljubljane, ki so se spo- prijeli z domačini. BETON je klonil pred obe- ma nasprotnikoma. Jeseničani so bili vražje razpoloženi in so podrli kar 6.718 kegljev, Ljubljančani 6.514 in Celjani 6.513! Savnik iz Jesenic je z 883 keglji izenačil rekord keg- ljišča, tesno za petami pa mu je bil Lubej iz Celja z 878 keglji! Moštvo Betona je doseglo naslednje rezultate: Tome 779, Kohne 815, Pe- tecin 757, Vanovšek 820, Zagorc 810, Šmon 810, Lubej 878 in Marinček 844. MEDRU2INSKO TEKMOVANJE Z ZRAČNO PUŠKO V ŠENTJURJU Strelska družina Franjo Malgaj Šentjur je priredila v nedeljo meddružinsko tekmovanje z zračno puško proti SD »LIP« Šentjur. Zmagala je SD »Malgaj« s 346:291 krogi. Naj- bolj uspešen strelec SD »Malgaj« je bil Soline s 83 krogi, pri gostih pa Golob s 73 krogi. Kovačič KOMISIJSKA TRGOVINA V CELJU sprejeme TRGOVSKEGA POMOČNIKA Nastop je možen takoj. Plača po tarif- nem pravilniku. ZIDARSTVO »REMONT« CELJE Šlandrov trg 1 sprejeme takoj ali 1. marca 1959 GRADBENEGA TEHNIKA (lahko tudi začetnik) objave in oglasi*objave in oglasi Podjetje Avtobusni promet Celje obvešča javnost, da bo uvedlo na avtobusnih linijah od dne I. 2. dalje naslednje spremembe: t. S 1. februarjem 1959. se ukine avtobusna linija Celje—Prevalje. 2. Na avtobusni progi Celje—Dobrna se vpo- stavi že poleg cbstoječih voženj še ena vožnja z odhodom iz Celja ob 5.30 uri, prihod na Do- brno ob 6.10. Odhod iz Dobrne ob 6.10, prihod v Celje ob 6.50. Obratuje samo ob delavnikih. 3. Na avtobusni liniji Šmartno ob Paki—Gor- nji Grad bo vozil avtobus po novem voznem redu iz Nove Štifte ob 5.35. Zvečer ob 17.45 pa bo vozil iz Šmartnega ob Paki do Nove Štifte. 4. Proga Šmartno v Rožni dolini—Celje prične obratovati dne 1. februarja po novem voznem redu iz Šmartnega ob 5.00. Vožnja iz Šmartnega ob 5.30 se ukine. 5. Spremeni se tudi vozni red na progi Celje —Buče—Kozje. Avtobus bo vozil iz Celja po novem voznem redu ob 14.30. Ostale vožnje ostanejo neizpremenjene. LETOŠNJE PUSTNE PRIREDITVE OLEPŠEVAL- NEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA Tudi letos prirejamo tradicionalne maškarade. Na pustno soboto, ?. februarja ob 20 bo velika maškarada, v nedeljo, 8. ob 15 bo maškarada za otroke od 5 do 8 let, ob 17.30 pa za otroke od 9 do 14 let. Pri vseh maškaradah bo letos prvič prvo- vrsten program ter velika konkurenca in tek- movanje mask. Predprodaja vstopnic od i. februarja dalje v društveni pisarni. Olepševalno in turistično društvo Celje Trgovsko podjetje »ENOTNOST« v Celju, Mariborska cesta 71, sprejme mlajšega SKLADIŠČNEGA DELAVCA Osebni dohodek po tarifnem pravilniku. Na- stop službe po dogovoru. Pogoj: odslužen vojaški rok. Ponudbe dostaviti do 15. februarja 1959. Sklicujoč se na naš poziv za dvig blaga, ob- javljen v Celjskem tedniku št. 25 in 26 z dne 27. junija, oz. 3. julija 1958, obveščamo vse komitente, da smo ob letni inventuri izločili iz prodaje vse blago, ki je bilo prinešeno pred letom 1956. Lastnike navedenega blaga prosimo, da ga takoj dvignejo, najkasneje pa v treh mesecih. Po tem roku bomo to blago oddali Odpadu, zanj pa ne bomo dali odškodnine, niti pravno odgovarjali. Komisijska trgovina Celje NAJDENA DVOKOLESA Na Tajništvu za notranje zadeve Celje se nahajajo naslednja najdena dvokolesa: 1 moško dvokolo tov. št. 847570, črne barve — iieizpravnu, 1 moško dvokolo brez znamke in številke, črne barve, 1 moško dvokolo brez znamke in številke, črne barve — progasto, 1 moško dvokolo tov. št. 207363, znamke »Victoria«, 1 moško dvokolo brez znamke in številke, črne barve, neizpravno, 1 moško dvokolo tov. št. 60732, znamke »EXSTRA-PARTIZAN«, 1 moško dvokolo tov. št. 69847, znamke »EXSTRA.PARTIZAN«, 1 moško dvokolo tov . št. F 9548, modre barve, 1 moško dvokolo tov. št. 162.4488, črne barve, 1 moško dvokolo tov. št. 61796, črne barve, 1 moško dvokolo brez številke, znamke »ROG«, modre barve, 1 moško dvokolo brez številke znamke ■ »ROG«, — športno, črne barve, 1 žensko dvokolo tov. št. 217057, zelene barve, 1 žensko dvokolo tov. št. 52729, znamke »ALPES«, i žensko dvokolo tov. št. 810793, rjave barve, ruskega izvora, 1 ogrodje moškega dvokolesa tov. št. 699674-172456 in razni deli dvokolesa, 1 ogrodje ženskega dvokolesa tov. št. 1430151. zelene barve. Lastnike navedenih dvokoles pozivamo, da se roku enega leta zglasijo pri navedenem tajništvu z dokazili o lastnistvu ter dvokolesa prevzamejo. V kolikor se v tem roku ne bodo zglasili, bodo dvokolesa izročena v korist proračuna. Lastniki si lahko dvokolesa ogledajo vsak četrtek od 10. do 11. ure v skladišču tuk. tajništva — Gregorčičeva ulica 3, vhod na dvoriščni strani. NAMESTO venca za pokojnim Sodin Francom je darovala družina Terglav-Berdnik 2000 din. Zvezi slepih v Celju. — Iskrena hvala! Za gostišče na Starem gradu iščemo sposob- nega in delovnega UPRAVNIKA Prednost poročena gostinska delavca brez otrok in s kavcijo. Gostišče je na pravila. Po- nudbe Olepševalnemu in turističnemu društv* Celje do 10. 2. 1959. TRGOVSKEGA POSLOVODJO-KINJO in trgov- skega pomočnika-co mlajšo moč, sprejme ta- koj trgovsko podjetje. Naslov v upravi list«. SPREJMEM MLAJŠA upokojenca-zakonca brez otrok na stanovanje in hrano, za oskrbovanje malega posestva. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista pod »Ugoclna prilika«. SPREjMEM popoldansko honorarno pisarniško delo. Naslov v upravi lista. ZA STALNO ZAPOSLITEV na akordnem delu nujno potrebujemo večje število delavcev. Zaslužek do 14.000 din mesečno. »ODPAD« Celje, Sp. Hudinja št. 41. PRODAM ugodno njivo, travnik in gozd. Na- slov v upravi lista. PRODAM junca, starega dve leti, ali zamenjam za kravo. Naslov v upravi lista. PRODAM srebini jedilni pribor za šest oseb, firimeren za poročno darilo. Naslov v upravi ista. PRODAM kanarčke, »harcerje«, tudi čopaste. Korent, Teharska cesta 51. PRODAM kompletno ogrodje za ploščat zidan štedilnik 130 X 70 cm (rje prosto) Hojnik, Laško 40. PRODAM posestvo 11 ha v Savinjski dolini, 22 km od Celja. Hren, Ljubljana, Komenskega 22. PRODAM peč na žagovino »Zephir«, žensko kolo in motorno kolo 250 cm. Naslov v upravi lista. PRODAM rabljeno mehko spalnico za 30.000. naslov v upravi lista. PRODAM sadovnjak približno 30 let star (v iz- meri 1 ha) z njivami in travnikom (vse pri- bližno 2 ha). Istotam tudi naprodaj 1.5 ha zaraščenega gozda. Naslov v upravi lista. PRODA.M nujno izpod cene zaradi bolezni lepo visokopritličuo enodružinsko hišo. Dograjena do 80 %, na razpolago ves gradbeni material za dograditev. Hiša ie na najlepšem kraju v Celju v Jurčičevi ulici, vseljiva brez kakr- šnihkoli bremen. Vprašati pri Dežnikarstvu: Magdič Anion, Celje, Miklošičeva ul. 2. KUPl.M moiorno kolo novo ali malo rabljeno znamke »Puch« od 125—250 cm. Naslov v upravi lista. ZA SOBO bi pomagala pri gospodinjskih delih v prostem času. Naslov v upravi lista. ENODRUŽINSKO STANOVANJE s pritiklinami odstopim tisti osebi, katera mi nudi primerno nagrado. Pismene ponudbe s polnim naslovom poslati na upavo lista pod »Takoj«. OSEBI, ki mi preskrbi sobo in kuhinjo v centru ali bližini Celja, nudim visoko nagrado. Na- slov v upravi Lista pod šifro »Visoka nagrada«. ZAMENJAM lepo dvosobno komfortno stano- vanje v centru za dvosobno stanovanje, lahko tUdI na periferiji (ali blokin) Naslov t ujjiafl lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje v mestu, za dvosobno, event. komfortno. Nudim večjo na- grado. Naslov v upravi lista. NAJDITELJ leve rokavice izgubljene od MLO do centra, naj jo vrne proti nagradi na na- slov: Zupane Jože, Teharje 44. ZAHVALA Ob smrti ljubega in dobrega moža in očeta CELIK JERNEJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, daro- vali vence in nam izrazili sožalje. Žalujoča žena Antonija, sinovi: Anton, Jernej, Boris, Rafael in ostalo sorodstvo. gledališče»gledaiišče GLEDALIŠČE Sobota, 31. januarja, ob 20. uri: Otroci teme — sobotni abonma in izven Nedelja, 1. febraarja, ob 14. uri: Kliči »M< za umor — gostovanje v Topolšici ob 20. uri: Kliči M»« za umor — gostovanje v Šoštanju Torek, 3. februarja, ob 20. uri: Otroci teme — red torek in izven Sreda, 4. februarja, ob 19.30: Kliči »M« za umor gostovanje v SNG Maribor Četrtek, 5. februarja, ob 1930: Kliči »M« za umor — gostovanje v SNG Maribor in ob 19.30: Otroci teme — gostovanje ▼ Vojniku PeteK., 6. februarja, ob 20. uri: Otroci teme — gostovanje v Laškem Sobota, 7. februarja, ob 20. uri: Kliči »M« za umor — izven v Celju Nedelja, 8. februarja, ob 10. uri: Otroci tem« — red nedeljski dopoldanski in izven ob 15.30: Otroci teme — nedeljski popoldanski abonma in izven koncerti koncerti, Sobota, 7. februarja: Pevski zbor France Pre- šeren iz Kranja, dirigent Peter Lipar Sreda, 18. februarja: II. abonma koncert — Slovenski solisti, dirigent Karlo Rupel Sreda, 4. marca: koncert Komornega moškega zbora, dirigent Egon Kunej Vsi koncerti so v dvorani Narodnega doma. Naročila za vstopnice sprejema Glasbena šola, tel. 27-12. ,kino°*kino«kino «kino KINO UNION Od 29. I. do 2. IT. 1959 »Pevec iz Mehike« francosko-mehiški barvni cinemaskope Od 3. II. do 6. II. »Nočna godba« mehiški barvni KINO METROPOL Od 2. II. do 5. IL 1959 »Celkaš« ameriški-ruski barvni film Od 6. II. do 9. II. »Potepuh« italijanski film MATINEJA 1. IT. 1959 ameriški barvni film »Opičje norčije«.. radio 202m Nedelja, 1. februarja 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes objave 12.15 Želeli ste poslušajte! Ponedeljek, 2. februarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Poje in igra trio Nago 17.20 Športni tednik 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek, 3. februarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Domače viže in napevi 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 4. februarja 17.00 Celjska kronika 17.15 Poje mindinski zbor Gimnazije pod vod- stvom Egona Kuneja 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 5. februarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Glasbena medigra 17.15 »Križem kražem po šmarski občini« — reportaža 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 6. februarja 17.00 Celjska kronika 17.10 lera ansambel »C-3« 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 7. februarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Za vsakogar nekaj 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objare Bližnje naloge Planinskega društva Celje Pred dnevi je bila skupščina celjskega pla- ninskega društva. Poročila in razprava so nas prepričali o tem, da so društveni delavci PD Celje opravili tudi v zadnjem letu ogromno dela. Med najpomembnejša dela je smatrati izgraditev depandanse v Logarski dolini, vzor- nim vzdrževanjem številnih planinskih posto- jank, na katerih so bili skozi vse leto gosto- ljubno sprejeti tisoči in tisoči obiskovalcev, poživitev dela v mladinskem odseku, okrepitev alpinističnega odseka, vzorno delo mnrkacij- skega odseka, dobro gospodarjenje itd. Se- veda so naloge, ki stojijo pred društvom velike in bodo terjale tudi v novem letu velikih na- por'>v od izvoljenih odbornikov. Planinske po- stojanke na Okrešlju, Korošici in na Golteh kličejo po nujni obnovi in večjih adaptacijskih delih, v Logarski dolini je treba urediti elek- trifikacijo in še vrsto drugih nujnih del, ki bodo šele pripomogla k pravemu razvoju tu- rizma. Ob vseh teh velikih gospodarskih na- logah, ki jih PD Celje mora po sili razmer domala le s pomočjo lastnih investicij oprav- ljati že vsa leta po osvoboditvi, ovirajo društvo pri odgovornejših planinskih nalogah, ki bi imele v sebi več tako imenovane športne pri- mesi. Odpirajo pa se svetlejše perspektive, da bo v naslednjih letih materialna baza zado- voljivo opravljena in da bo društveni odbor lahko posvetil vse svoje sile v »čisto« planin- sko dejavnost — z organizacijo skupinskih iz- letov po kolektivih, razširitvijo planinskih sku- pin po tovarnah, ustanovah in šolah, poživitvi- jo mladinskih odsekov, plezalnimi šolami, pla- ninskimi predavanji, organiziranimi pohodi in izleti po zgodovinskih poteh v terenih iz NOV, s poživitvijo turnega smučanja itd. Skupščina ie sprejela lep delovni program za letošnje leto, društvu pa predseduje tudi v nadalje iz- kušeni planinski delavec tov. Tine Orel. Vartcks obleke CELJE — PREŠERNOVA ULICA 8 sprejme KVALIFICIRANEGA TRGOVSKEGA POMOČNIKA takoj ali 1. III. 1959. Plača po tarifnem pravilniku varaždin- ske tekstilne industrije, trg. mreža, Va- raždm. Ponudbe osebno ali pismeno na poslovalnico. CEUSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCl RA- CUN 603-11-606-1/3-266 PRI ME- STNI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU RAZPIS Na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) razpisuje komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem od- boru Zalec-mesto direktorja podjetja »Vodovod« Žalec. Pogoji: popolna srednja šola z najmanj do 5 let prakse na vodilnem mestu v gospodarstvu, po možnosti iz strok podjetja. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili strokovne in šolske izobrazbe ter prakse je treba poslati Občinskemu ljudskemu odboru Žalec najkasneje do 15. februarja 1959. Komisija za sprejem in odpust delavcev TOVARNE ZiCNIH IZDELKOV »ZiCNA«, CELJE — Ipavčeva ul. 20 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Šef mezdnega knjigovodstva 2. Knjigovodstvo plač 3. Stenodaktilografka (daktilografka za oddelek personalej Pogoji: 1. srednja ekonomska šola odnosno daljša praksa v knjigo- vodstvu; 2. praksa v vodenju administracije in personalne evidence. Prijavo z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo podjetja ali se osebno zglasite pri sekretarju podjetja. Nastop službe takoj odnosno po dogovoru. SAVINJSKA TOVARNA OPEKE 2ALEC RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA 1. RACUNOVODJO podjetja — pogoj srednja strokovna izobrazba z odgovarjajočo primerno prakso. 2. OBRATOVODJO opekarne — pogoj srednja strokovna izobrazba z odgovarjajočo prakso. 3. STROJNIKA PARNE LOKOMOBILE — pogoj opravljen strojniški izpit. Zaslužek po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 15. februarja 1959. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »AVTOBUSNI PROMET« CELJE razpisuje več delovnih mest za ŠOFERJE »D« kategorije in AVTOMEHANIKE Prijave pošljite na naslov »Avtobusni promet« Celje, Titov trg 3. NA JAPONSKEM SO PREPOVEDALI »HULA HUP« Po vojni Japonci s slastjo posnemajo Amerikance z vsako neumnostjo. Toda tokrat se je zgodilo narobe. »Hula Hup« so na Japonskem prepovedali. Toda le na javnih prostorih, medtem ko v stav- bah ta »šport ni zabranjen. Prepoved »Hula hupa« je izzvalo ne- šteto prometnih nesreč na ulicah in cestah in pa dejstvo, da so ceste in ulice v japonskih mestih zelo ozke. OH, TA »CVEK«! v teh dneh živijo naše družine pod vtisi' šolskih uspehov. Ni mala stvar to šola- nje! Ne samo otrokom, tudi staršem, zla- sti mamicam, dela učenje mnogo pregla- vic. Pomagajo pri domačih nalogah, a pri- dejo včasih same v zadrego. Ce odpove tudi soseda, je trdno pribito, da se nekdaj tega niso učili. Ob ocenah svojih otrok vidijo tako ne- kateri starši svojo oceno. Kako so ponos- ne matere, če ima otrok lepo spričevalo! O slabih spričevalih pa ne govore rade. Govori se. da so ponekod tepli otroke. To se je dogodilo tam, kjer se starši ves čas niso zanimali za uspehe svojih otrok. S tepenjem pa ne bodo odpravili nezadost- nih ocen! In kdo je kriv, da so? Vsekakor tisti, ki jih dajo! O tem so prepričani učenci in mnogi starši. Vzgojitelji pa trde nasprot- no. Vse manj je namreč takih šolnikov, ki si skušajo pridobiti ugled z nezadostnimi ocenami. Učitelj vidi v realnih pozitivnih ocenah učencev uspeh svojega dela. Kaj bi dejal kolektiv o delavcu, ki bi pokvaril nad četrtino proizvodov. Prav gotovo, da je zanič! Tako mnenje imamo tudi o šol- niku. ki doseže tako število negativnih ocen v razredu. Do začetka drugega polletja se bomo v te ocene vživeli. Takrat pa v borbo za zni- žanje nezadostnih! Starši (tisti, ki so tepli) se bodo redno zanimali za uspehe svojih otrok, razredne skupnosti in šolske orga- nizacije bodo s krožki in z medsebojno po- močjo pomagale slabšim tovarišem in tudi vzgojitelji bodo z dobro razlago in indivi- dualno pomočjo prispevali svoje. Seveda, glavno besedo pa bo imela tu volja in pri- zadevnost prizadetih učencev samih. Zelo aktualna Iznajdba Spomin na lanski sneg ... Sestdesetletni krojač Attila Gubos iz Kanade je izumil nekaj zelo aktual- nega. Izdelal je smuči, s katerimi se po gladkih zemljiščih, betonskih bistah in podobnih terenih, lahko smučate sredi največje vročine. Smuči imajo kolesa z krogljičnimi ležaji. S temi smučkami se ne vozi »letni smučar« samo narav- nost. Z njimi lahko dela vse gibe in obrate, od slaloma do ostrega tele- marka in smučarskih skokov. Znani kanadski smučar Bertalan Mezo je iz- najdbo nadvse pohvalil. Ko tele vrstice čitamo in gledamo skozi okno, nam more biti čisto jasno, da iznajdba ni od muh. Ce bodo spre- membe v vremenu tudi v bodoče tako presenečale, potem so »letne smuči« amerikanskega Attile rešitev v sili. Iz- umitelj pa vendar ne more storiti ne- česa. Čeravno smuči niso ravno veliko dražje od običajnih, je za tako smuko treba pripraviti terene, ki nam jih je doslej dajala narava z obilico kar za- stonj ... BARVA — PREVODNIK ELEKTRIKE Podjetje, ki proizvaja lake v mestu Belmont, je pred kratkim izdelalo barvo, ki prevaja elektriko. Ta barva ima pomešano med barvilo tudi drobne luskinice srebra. Barva vsebuje tudi proti toploti odporno sintetično maso. Predvidevajo, da bo v prihodnje mo- goče brez instalacije črpati energije iz katerega koli zidu v stanovanju. Izum pa ničesar ne pove, kaj se bo zgodilo z človekom, ki se bo naslonil na tak električni zid. SATELIT UPANJA Prihodnje leto nameravajo z Južnega pola spustiti v višave satelit »upanja«. V njem bo deklaracija o miru in sode- lovanju, podpisi nekaj tisočev učenja- kov in politikov, ki se borijo za mir. To bo prvi, zares miroljubni satelit. Mi se priključujemo tej ideji v upa- nju, da bodo želje v notranjosti tega satelita enkrat le uresničene. Ravnal se je po luči z »Glorije«. Ko jo je minil, se je usmeril natanko proti zapadu. Izplul je na odprto morje. Tod so bili valovi višji in veter je z večjo močjo pihal okrog samotnega čolna. Cez čas, ko se mu je zdelo, da leži vzhodni otok nekako dve milji za njim je obrnil proti severu v upanju, da bo še pred nevihto našel vhod v laguno. To pa nikakor ni bilo lahko opravilo. Luči ni smel prižgati prezgodaj, še manj pa prepozno. V prvem primeru bi ga mogli opaziti, v drugem bi nasedel na čeri. Minili sta dve uri. Jimu se je zdelo, da čuje zamolkle udarce valov, ki se lomijo ob skalah. Za hip je prižgal luč. Dvajset ali trideset metrov pred nj'm so molele skale iz razpenjene vode. Zgrešil je vhod. Veter ga je bil zanesel preveč proti vzhodu. Obrnil je na zapad in v nenehni nevarnosti, da se mu čoln pod nogami zdrobi na koščke, napredoval proti mestu, kjer je po vsej priliki ležal slo metrov širok preliv — vhod v laguno. Končno je dospel. Coln je poskakoval kot žrebe. Spolzel je tik mimo nevarn h skal in zaplul v mirnejše vode. Jim ni pristal ob pomolu, marveč bolj vzhodno v plitkem je- ziku, kjer se je iztekala v laguno izsušena struga nekdanjega po- toka. Ob njegovem ustju je morje izlizalo tesno kadunjo, ki je bila ravno dovolj prostorna, da se je mogel v njej skriti motorni čoln. Redek palmov gozd je ločil ta prostor od široke sipine na katere robu je bila klubska hiša. Lučaj od nje se je gozd spet pričenjal. To čistino je bilo treba preteči ali pa se splaziti po pesku, ker je obstajala nevarnost, da v bližini prežijo piratske straže. Ob poslednji palmi je obstal in z očmi meril razdaljo, ki ga je ločila od poslopja. Vsa okna so bila temna. Kazalo je, da v bli- žini ni nikogar. Legel je na tla in se po trebuhu zavlekel do zadnjih vrat. Bila so zaklenjena. Nad vrati je bil balkon, železne podpornike je mogel doseči z roko. Splezal je nanj in se prihulil k zidu. Nekaj časa je miroval. Potem je pritisnil na kljuko. Vda a se je, tečaji so zaškripali, stal je na mostovžu od koder so vodile stopnice v kadilnico. Tipal je po stopnicah navzdol. Ko je dospel na hodnik v pritličju, je najprej poiskal ključ, ki je običajno visel nedaleč od vhodnih vrat. Bil je na svojem mestu. Previdno je od- klenil vrata in pogledal skozi špranjo. Pesek, ki ga je dvigal veter, je šumel po šipah oken in po nadstrešku vrat. Sicer je bilo vse mirno. Mahoma se mu je zazdelo, da sliši oddaljen strel. Prisluhnil je, napet ko struna. Ga je varalo uho? Toda ne! Spet je počilo in še in še... * Gilbertu so pojemale moči. S tresočimi rokami je plezal kvišku med skalami tik za gibajočo se senco neznanca, ki ju je bil rešil. Bilo je kakor čudež, docela nepričakovano. Kdo je človek, ki jima jo v poslednjem trenutku priskočil na pomoč? Nemec je, o tem ni dvoma, nekdo izmod piratske to^pe. Cemu? To misli so s hitrostjo električne iskre preskakovale v nje- govih možganih, ko je samogibno, z mrzlično naglico prestavljal noge in se s potnimi prsti oprijemal zdaj skale zdaj nizko viseče veje ali debla. Napenjal je mišice in stiskal zobe; vse bolj se ga je po'a3ča'a utrujenost, v sklepih je čutil rezko bolečino. Na vrhu, kjer se je pričela zaseka, so za hip postali. Težko so sopTi in si z rokavi ot^raM znoj. »Hva^a.« je rekel Gilbert. Nemec n' odgovoril. Po kratkem premolku je vprašal: »Je še dale' do lagune?« »Uro in pol, če bomo zdržali to naglico,« je rekel Peter v angleščini. »Sledijo nam,« je hlastno zašepetal neznanec. »Brž naprej!« Res so slišali oddaljeno lomastenje. »Kakšnih dve sto metrov so za nami,« je dejal Peter, ko je prisluhnil. »Tecimo!« Tekli so po zaseki. Gilbert je odvrgel jopič in srajco. Kdaj pa kdaj se je kdo spotaknil ob kamnu ali veji. Gilbertu je razbi- jalo srce v vratu in senceh, dihal je z odprtimi usti in lovil zrak. Za njimi so počili streli, toda predaleč, da bi mogli zadeti. Za- sledovalci so najbrž streljali po zvoku, ne da bi jih videli. Peter se je spotaknil in padel. Ostala dva sta obstala in mu pomagala na noge. Potem so spet tekli. Ze domala brez moči so prispeli do konca zaseke. Od sipine pred laguno jih je ločilo le še nekaj dreves. »Ich kann nicht mehr,« je rekel neznanec in se naslonil ob palmo. Gilbert in Peter sta ga prijela za podpazduho in ga vlekla na- prej. Privlekli so se do peščine. Zasledovalci so prihajali vse bliže. Še sto korakov do kluba. Neznanec se je oprostil njunih rok in tekel sam, negotovo, kot pijan. Preko glav so jim zažvižgale krogle. Tedaj jih je z lagune sem obsvetil žaromet. Krogle so na gosto udarjale v pesek. Vrata kluba so bila odprta. »Brž sem,« je vpil neki glas. Zdrveli so preko stopnic in planili v varno temno zavetje. Streljanje je utihnilo. Žaromet je svetil v vrata. Skozi špranje je padala svetloba. Culo se je le sopenje iz utrujenih pljuč. »Kdo je to?« je vprašal Petrov glas. »Jaz sem, Jim. Ste vsi celi?« »Da, mislim da smo.« »Kdo je z vama?« »Ne vem. Nemec je, ki naju je rešil.« »Prihajajo!« Po pesku so zatopotali koraki. Jim je odprl lino in ustreliL Napadalci so presenečeni obstali. Ustrelil je še enkrat. »Obkolili nas bodo,« je rekel Gilbert. »Nekdo od nas se mora prebiti do radijske postaje ...« Zunaj je zarezgetala hitrostrelka. Krogle so udarile v vrata. Hkrati je zagrmelo. Blisk je razsvetlil temo. Dež se je vlil kot iz^ škafa. »Radijska postaja je uničena,« je rekel Jim. »Vsi se moramo prebiti do motornega čolna. Pustil sem ga v ustju izsušenega po- toka.« »Tedaj brž ven, dokler je še čas,« je rekel Gilbert. Zdrveli so k zadnjim vratom. Jim jih je odpahnil. Planili so v naliv in tekli na življenje in smrt. Za njimi od desne so drdrale hitrostrelke. Krogle so na gosto žvižgale skozi zrak. Palmov gozd. Se kratek, obupen napor. »Sem, sem!« Izpluli so ravno še za časa. Jim je držal krmilo, ostali so plali vodo iz čolna. Ko je naliv ponehal, se je tema razredčila. Pluli so preko la- gune proti izhodu. Na levi so videli luč motornega čolna, ki se jim je v polkrogu bližal in jim skušal presekati pot. Vhod v laguno so minili za streljaj pred zasledovalci, toda k vzhodnemu otoku niso mogli več obrniti, ker bi peljali piratom naravnost pod cevi. Luč piratskega čolna, ki je plul nekako sto metrov vzhodno od njih in se jim od leve približeval, je ugasnila Obrnili so k zapadu, na odprto morje. »Cez dve uri nas bodo dohiteli,« je pripomnil Peter. Danilo se je. Oblaki so se dvignili više, se trgali in redčili. Somrak je postajal svetlejši. Zdaj so mogli že razločiti obrise drugega čolna. »Boljši motor imajo,« je rekel Gilbert Nemcu. »Da,« je odvrnil ta, ne da bi jKigledal kvišku. Ko so bili pre- nehali plati vodo, je bil sedel, se naslonil na steno čo^na in se nekako stisnil vase. Z rokami je objemal kolena in globoko dihal. »Saj so vas ranili!« je kriknil Gilbert. »Kri vam teče po roki!«