154
Strešna lepnica (Dachpappe).
Varčnost je prvi pogoj gospodarstvu; zlasti poljedelec mora gledati na vsak krajcar, kjer si ga le more prištedeti. Taka prilika nudi se mu pri grajenji raznih   gospodarskih  stavb.   Kdor  more stavljeno  si
svrho doseči z najmanjšimi stroški, postopa sigurno racijonalno.
Svoje gospodarske stavbe krijemo z raznimi tvarinami kakor s slamo, s škrilmi, s skodlami, z opeko i. t. d., v novejšem času pa tudi s pridelki kemičnih tovaren, med ktere spada strešna lepnica. Govoriti hočem le o slednji ter naslikati nje prednosti.
1.   Ker je streha, krita z lepnico, dokaj lažja od druzih streh, lahko za jakost spodnjega dela stavbi in stropila (cimpra) rabimo manjše mere. Ves les za stropilo sme biti šibkejši, tedaj tudi cenejši.
2.  Streha sme biti manj nagnena kot druge strehe, da se more še po nji hoditi.
3.  Pod tako streho shranjena je krma prav dobro, kajti ni se treba bati, da bi po zimi huda burja nanesla vse polno drobnega snega na krmo
ter jo tako deloma pokvarila.
4.  Po zimi, kadar se je naredil led na strehi, se pri kopnenju zgoraj ležečega snega snežnica se streh, kritih z opeko, ne more odtekati in poišče vse špranje med opeko ter se solzi pod streho, kjer namoči najprej letvice (lajšte), na koje je opeka obešena, potem pa kaplja tudi na krmo, kojo smo spravili pod streho. Pri strehah, kritimi z lepnico, se nam tega ni bati.
5.   Proti nevarnosti ognja je stavba mnogo bolj zavarovana, kot pa če je krita s slamo, kajti lepnica še ne zgori rada, ako se na ogenj vrže.
6.   Strešna lepnica je proti drugim tvarinam, s kojimi krijemo strehe, mnogo cenejša, traja pa vendar
mnogo let, ako se pazi na to, da se vsakih 6 let zopet prelika ali namaže, kakor bom pozneje omenil.
Ako mi je govoriti o nje slabih lastnostih, navesti bi moral le to, da je treba mnogo desek, s kterimi se mora najprej dotična streha prekriti in pa nje neprijetni duh prve 3 mesece po dovršeni stavbi, dokler solnčni žarki še niso pregnali vseh izhlapljivih tvarin iz lepnice.
Moral bi torej po vsi pravici strešno lepnico priporočati za kritje naših lahkejših gospodarskih stavb, kakor za lope, kozolce itd.   Krije se se strešno lepnico
tako: Stropilo (cimper) sme biti, kakor smo prej omenili v vseh svojih delih mnogo šibkejše. Seveda je to za-visno od velikosti prostora, koji se ima kriti. Tako na pr. zadostuje pri malem obsegu, ako se napravi stropilo le iz „ veznih tramov" (a) pod. 33. in 34., iz „strešin" (b) in iz „lemežov" (špiroveev) (c), kteri so na vrhu skupaj zbiti.   Da ostanejo slednji
med postavljanjem stropila v svoji legi, treba jih je provizorično pritrditi skupaj z deskami.
Pri večjih strehah treba je postaviti tudi »drevesa" (d) se plemenom" (e) in s „komol-ci" (panti) (f), kar bode za navadne slučaje zadostovalo.
Ako hočemo pri nekoliko šibkih „vez-nih" tramovih imeti večjo stanovitnost, da se ti v sredi preveč ne šibijo, treba je sredo veznih tramov tako olajšati, da se pritisk »dreves" s »slemenom" pre-
nese  s »podporami" (g) proti koncema.
Lemeži (špirovci) razvrstijo se najbolje tako, da so po 3 čevlje ali 1 **] eden od druzega oddaljeni. Kadar je postavljanje stropila zvršeno, lotiti se je obivanja lemežov z deskami. Ako smo, kakor prej navedeno, lemeže razpostavili po 1 ^ narazen, šlo nam bode obi-vanje z deskami, ktere so v lesni trgovini običajno 4 *y dolge, hitro od rok, kajti vsaka deska segla bode čez 5 lemežov, namreč od srede prvega do srede petega, glej pod. 34.
Ni mi treba naglaševati, da naj se uporabijo v to svrho le deske s kako hibo, tako imenovane „škarte".
155
Debelost ugaja najbolje 2% za deske; smejo se pa upo-rabljevati tudi take po T5 % pri manjših stavbah.
Vsaka deska pritrdi se na lemež z 2 žebljema (Drahtstiften) glej pod. 34. Male špranje med deskami so brez pomena.
Ko je streha z deskami obita, prične se s pokla-danjem lepnice. Pripravljene moramo imeti med tem uže „letvice" dajšte). ktere smo na enem koncu poševno porezali; glej pod. 35.
Strešna lepnica dobiva se navadno v tovarnah v zavitkih (Rollen). in vsak tak kos je dolg 10 ™j7 širok pa 1 w/.
Iz svoje skušnje morem priporočati, naj se ne uporabi ves tak kos neprerezan, kteri bi v navadnih slučajih segel od enega kapa čez sleme do druzega kapa in morda še čez. Prereže naj se v primerne kose. Tovarne, katere prodajajo strešno lepnico priporočajo razrezati jo v kose od 1—2 mj dolžine in vsak višje položeni kos seže naj nekoliko (5—8 %) čez spodnjega. Zadostuje pa tudi, ako seže en kos od kapa malo pod sleme. Ozirati se je pri tem na to, da mora biti kos toliko daljši, da je moči lepnico pri kapu nekoliko (5—10 cjm) podvihati, glej pod. 36. Ako bi se potegnil kos lepnice od ene strani čez sleme na drugo, ne bi bilo mogoče ogniti se gubam, katere bi se napravile, kajti vsaka streha je nekoliko zategnena, kar lepnica hitro pokaže. Ko smo kose tako pripravili, pribije se prva letvica koje smo prej omenili, okoli 85 % od kraja. Prvi kos pokril bode torej 85 % strešne dolžine. Ostalih 15 % uporabiti se ima, da se lepnica ob robu priviha, tako kakor pri kapu. S 3—4 žeblji pritrdi se potem prvi kos lepnice, kojo smo položili od slemena do kapa na letvico. Podvihani del pa se takoj stalno pritrdi s pocinjenimi žeblji tako gosto, da so žeblji okoli 10 % oddaljeni drug od druzega. Taki žeblji se najbolje ob enem naroče iz tovarne.
Pritrjeni kos lepnice seže ob letvici do nje vrha. Potem se položi drugi kos in sicer tako, da seže po letvici čez prvega, pri drugi letvici pa do vrha le-te, na kojo se 3—4 žeblji pritrde, in se na to po prvi letvici pribije z žeblji 8—10 % gosto, tako, da žeblji primejo prvi in drugi kos lepnice. Tako se potem nadaljuje, najprej po eni, potem pa po drugi strani strehe. Pokrito je sedaj vse razen slemena. Sleme pa se pokrije s pokrivalom, koje mora seči čez spodnji del najmanj 8—10 %l. Za pokrivalo uporabijo se dobro oni kosi, kteri so ostali pri razrezavanju velicih kosov. To pokrivalo pribije se tako, kakor smo velike kose pribivali.
Ko je streha vsa pokrita z lepnico, moramo jo še namazati z lepom imenovanim strešni lik (Dach-lack). To pa tako le storimo. O lepem gorkem vremenu premažemo vso streho čez in čez s čopičem, kaker-šnega rabijo zidarji za beljenje. Lepnica tekočino takoj použije. Pri tem mazanju pa je paziti na to, da se glavice žebljev, s kojimi smo lepnico, pritrdili dobro na-mažejo, da ne začnejo rjaveti. Omeniti mi je še, da se žeblji ne  smejo  pregloboko  zabijati, ker  bi  se sicer
lepnica lahko pretrgala. Ko je streha dobro namazana, potrese se z drobnim peskom „mlevko", ki se kaj dobro prime namazane strehe ter lepnico varuje poškodovanja.
Namazevati se mora potem vsakih 5 do 6 let. Pri takem ravnanji ostane streha vedno v dobrem stanu.
Dobra strešna lepnica, katera bode za navadne slučaje zadostovala, dobiva se pri tvrdki :„Posnansky & Strel i tz, Wien I. Maximilianstrasse Nr. 11," po 30 kr. 1 mj in pri Fran Ter čeku v Ljubljani.
Jos. Lenarčič.