160
Letina v Slavonii.
Pri nas okoli Mitrovca v Slavonii smo letaš sredno letino imeli. Akoravno smo se že spomladi bogatih pridelkov nadjali , smo venderle prav po malim pridelali; ozimino, ktera je že okoli sv. Jurja neizrečeno dobro letino in žetev obetala, je večidel suša vzela. Oves in ječmen sta le v dobri in debeli zemlji nekaj obrodila, v rahijici in pešenki sta bila pa majhna in takti revna, de sta komej seme donesla; druziga zernja pri nas tako veliko ne sejejo.
T abaka ni bila spomladi samo suša močno zader-žala, ampak neki merčesi so se ga bili koj, ko je bil iz zemlje prebodel, tako poprijeli in semtertje tako pojedli , de se ni mogel nikakor do dobriga obrasti, na zadnje se ga je bila parija podstopila, ktera mu je tudi veliko škodvala. Javalne, de bi ta sadež letaš ne poskočil!
Od koriinove bolezni, od ktere smo v vaših spoštovanih Novicah že toliko žalostniga brali, ni bilo pri nas do zdej še nič slišati. Pa sej naši Slovani do zdej niso koriina kaj obrajtali.
Turšica se je po nekterih krajih tako popravila, de zamoremo reči, de se je bo obilo pridelalo.
Od letašnjih vinskih pridelkov ne moremo še nič posebniga pisati; zato, ker niso do zdej še veliko brali. Znani vinoredniki se hvalijo in pravijo: „Ce Bog da, letaš bomo obilo in dobre kapljice pridelali; če bi preveč dežja ne imeli, bi ne bilo letašnje vino slabji od 1834. leta, ktero je pijančike metalo, kakor muhe!" —
VMitrovici 21. dan Kimovca 1846.       A.Kosmač.