Velika noč pa Slovenci. Kmalu zapojejo sedaj tihi zvoaovi in po cerkvah zadoai vesela: aleluja. Kristua je vstal. Verai Sloveaci ae tega prazaika aže od aekedaj veselijo, aajbolje se vč tisti, kateri 80 svoje aeamerjoče duše oprali v krvi Jagajeta. Očiščeaa vest, staa milosti božje daje jim leži pozabiti tuge, leve, žalosti ia aesreče, katere jib tlačijo. Radujejo se s sv. Cerkvijo o zmagi Zveličarjevi. Duhovao veaelje pa je pomaožeao, če ma pristopijo še drugi veseli dogodki, a. pr. v aarodaem oziru. Toda takšaih dogodkov letoa pogrešamo ia v aarodnem oziru nas štajerske, še več pa koroške itd. Sloveace aemili dogodki žalijo. Nadejali amo se letos raae spomladi. Mislili smo, da bodo meaeca marca ljudje prazae ajive posejali, prvo kop po viaogradih opravili. Toda naeakrat pritiaaila je zima ia saega je obilo zapalo. V aarodaem oziru smo veliko pričakovali. Mislili smo, da bode v državaem zboru skleajeaa dr. Toaklijeva resolucija. Uže smo aadejali se, da zadobimo drobtiaco djaaske jedaakopravaoati v gimaazijab ia učiteljišči. Prazao je bilo npaaje. jalovo aaše aadejaaje. Naši vseakozi vrli poslaaci so si maogo prizadevali pa aiso aašli tiste podpore pri Čebih, Poljacih ia aemških koaservativcih, kakor so pričakovali. Naposled je pa še kot aemški liberalec amaai miaiater baroa Koarad potegail z aasprotaiki aašimi ia cel6 rekel, ,,da ae aaaim žeIjain po sloveaskih paralelkah" (t. j. profesorjih sloveaskih ia sloveaakem poduka po sloveaskih kajigah, dokler se sloveaski otrok dovolj aemški ae aauči) nae more ustreČi ia da aam Sloveaceai sploh ai prava resaica s tem, česar uže toliko let želimo ia proaimo; ia ker aaše želje niso resaobae, zato mu tadi treba ai, aa aje ozirati ae". Dr. Toaklijeva reaolucija bila je potem fiaaačaemu odboru vrneaa, dajopopravi, a popravljaaje bode trajalo do drugega leta, ker je državai proračua uže dokoačaa ia aprejet. Za letos je reaolucija pokopaaa. Izjava miaistra Koarada pa je takšaa, da o ajej pisati ae moreaio, če aecemo, da bi list bil koafisciraa. Le toliko rečemo: aaše aarodae želje ia terjatve so aam tako resaobae, da ae moreirio od ajih aikoli odjeajati. Mi hocemo aa aloveaakih tleb kot Sloveaci živeti ia aapredodovati. Poaemčiti se ae damo. Mi aosimo z Nemci jedaaka breaieaa ia tirjamo jedaakih pravic. Prav za prav aaložeaib imamo večjih Dremea pa veadar zabtevamo jako malo ia še te drobtiace se aam ae privoščijo. Sloveaaki Štajer šteje 464.000 prebivalcev, v ogromaem številu samih Slovencev; aemški Štajer pa ima okolo 900.0000 ljadij, tedaj blizu polovico vec. Človek bi sedaj mislil, da bodo jedaako razdeljeaa tudi vojaška bremeaa, t. j. da bodo iz aemškega Štajera polovico več vojakov pobirali. Ali teiau ai tako. Reč je skoraj popolaem aa opak. Čeravao je aas po številu meaje, moramo veadar veliko več vojakov dajati, kakor sosedai Nemci. Pri teh aabirajo aoviacev za celi regimeat atev. 27 ia za 2 bataljoaa lovcev. Ali tudi Sloveaci imamo skrbeti za celi regimeat at. 87 ia za 2 lovska bataljoaa. Regimeat štev. 47 pa je razdeljea. da za ajega pobirajo aoviacev tudi aa slov. Stajeru. Letoa jih zabtevajo v bistriškem, maril)orskem, sv. leaartakem, ljutomerskem ia gorajeradgoaskem okraji 2975 mož; okraji Feldbacb, Laadsberg, Lipaica ia Radgoaa pa imajo dati 5869, od katerih bo še precej Sloveacev iz radgoaakega, cmureškega lipaiškega ia arveškega okraja. Sicer pa še ovo itak dovolj čudao razdelitev vojaških bremea pojasauje aledeči dodatek. Sloveaci štajerski imamo še sami oakrbovati z ljudaii celi 6. artilerijski regimeat, čegar službeai jezik je aloveaski, in vrha tega služi maogo aaših sloveaskih vojakov pri 5. dragoaerskem regimentu ia pri pijoairjia. To je veadar ogromao vojaško breme, katero je Sloveacem štajerskim naložeao in kate- rega je za polovico veČj^^tfevilo štajerskih Nemcev oprošceao. Ako toraj Sloveaci uživamo toliko jednakopravaosti pri vojaških bremeaih, zakaj bi resaotno ne postopali ia glasili se za betvico aarodae jedaakopravaosti ? Ce država od nas tirja tolikih žrtev, zakaj bi ona aebi dolžaa bila tudi aam aekaj dati, čeaar potrebajemo v aarodaem oziru? Gotovo, kar Sloveaci tirjamo zastraa šole, uradov, javaega življeaja. to je opravičeao ua vse straui. Ia da aam je popolaem resaica, to kažejo vsi dosedaaji slovenski tabori, vse volitve, brezštevilae prošaje itd. la tako bodemo delali aaprej, dokler ae dosežemo, česar nam treba ia kar aam gre pred Bogom ia pred ljvidmi. Tedaj bodemo pa tadi v aarodaem obziru obliajali svoje vstajeaje od aarodne smrti, obbajali bodemo tudi v aarodaem obziru veaelo veliko aoč!