U č i 1 a. (Spisal J. Lapajne.) (Dalje.) Učila za fiziko. Za fiziko in kemijo je v splošni ljudski šoli kaj malo časa. Pa vender so tudi za ta predmet, za fiziko predpisana učila. Katera pa? 0 tem postava pač inolči. To so ministerski ukazi prepustili, da določijo šole sarae po svojib potrebab, po svojih zmožnostih. Veliko ni treba, vsaj se glasi v dotičnem §., da samo najložje naravoslovsko orodje naj se rabi. Rabi naj se: termometer, barometer, magnet, korapas*), tehnitica in še marsikatero drugo orodje; ako ima učitelj dovolj prostora, omisli si lehko še druga orodja pri čemur se mu je zlasti na šolska berila ozirati. Kdor pa hoče imeti trdna fizikalna orodja, temu bi svetovali, da se obrne na firnao dr. Houdek in Hervert v Pragi. Hervert je mehanikar, dr. Houdek pa profesor, pod čegar vodstvora se izdelujejo zanesljiva učila. Slike fizikalnih inštrumentov imajo manjšo vrednost. Vender se dobivajo tudi odobrene slike te vrste pod naslovom: Hromadko: Zwb'lf physikalischeWandtafeln in Farbendruck. Tabor b. Jansky, 2 scriji po 7 gld. 50 kr. in Thano menen taf e I n (4 table po 3 gld.): 1. Das strahlende Nordlicht, das Nordlicht in den hochsten arktischen Regionen; Gletscher. Zaloga Lenoir i Forster v Beču. Učila za risanje in geometrijo. Za geometrijo naj ima učitelj kalupe nekaterih geometričnib teles; v^aj si jih lehko sam naredi iz debelega papirja; reciiuo: kocko, prizmo, piramido, valjar in stožec. Za risanje pa potrebuje vzorcev; no, teh ima učitelj največ na razpolaganje. Največjega priporočila so znane Grandauer-jeve in Eicbler-jeve risarske predloge. Ministerski zapisnik ima celo vrsto odobrenih vzorov, naj navedemo tu samo najvažnejše za občne ljudske šole: 1. Grandauer-Elementar-Zeichenschule. 120 listov 1 gld. 30 kr. v c. kr. zalogi šolskih knjig. 2. Eichler. Allgemeine Elementar-Zeichenschule. 1. del stigmografiško risaDJe; II. prostoročno risanje, oba po 3 gld. 20 kr. 3. Bayr und Wunderlich-Formensammlung fiir das Freihandzeichrrjjeenn..  7 zvezkov. 4. Fallenbock -Elementarzeichenschule. 5. Fellner und Steigl. Schule des Freihandzeichnens. 6. Herdtle. Die Elemente des Zeichnens. 7. Herdtle. Vorlagenwerk fiir deu Elementarunterricht im Freihaadzeichnen. 8. Steigl. Wandtafeln fiir den Zei chenunterricht in allgemeinen Volks- und Biirgerschulen. 0 p o m b a. Pri mnogih učilih, ki smo jih v tem sestavku navedli, nismo povedali založnika in cene radi tega, ker bi se nam spis preveč razširil. Ako bi se kdo za ceno zaninal, naj si v ta namen naroči zapisnik o potrjenih učilih, ki se brezplačno dobi v c. kr. založbi šolskih knjig. Sicer pa svetujerao uže na tem niestu, da naj si šolsko vodstvo naroči učilo prej na ogled, predno ga kupi. Učila za petje. Tu je treba gosli imeti, vilic za glas (zvenulje); dober je tudi harmonij**) ali klavir. Stenskih tabel za petje Slovenci še nimamo, kakor so n. pr. nemške od Niem- berger-ja in Renner-ja, ki se dobe pri Pichler-ji v Beču po 3 gld. in po 5 gld. 40 kr. *) Za šolsko rabo praktične kompase je preskrbel g. F. Stegnar in se dobe pri ,,Narodni Šoli" (glej nUčit. Tov." 1886. 1. str. 170)! **) Za harmonije je dobra tovarna Kunz v Trutnovu na Češkera. Od te tovarne je bila na Graški razstavi fisharmouika, ki je sama igrala razno tone (G, D, A), če je človek tudi le C-Dur igral. Učila za telovadbo. Teiovadnic po kmetih in malih niestih navadno ni. Telovadišče pa je skoro povsod, kajti skoro povsod je pred šolo ali drugod toliko prostora, da se morejo otroci nekoliko igrati in telovaditi. Orodja telovadska tudi kaj malo stanejo. Palice si otroci sami narede, skakalnico lehko napravi učitelj sam, kar ga ne stane 20 kr. Drog in koza sta kmalu narejena; vsak mizar ali tesar napravi kaj takšnega za nekoliko goldinarjev. Ako si učitelj še omisli eno lestvo, eno vrv in dvoje močnih štang, pa ima skoro vso važno telovadsko orodje zbrano. Učila za pisanje (lepopisje). Za lepopisje potrebuje učitelj tudi učil, to so vzorci lepopisja in metodiški navodi pri lepopisji. Lepe vzore za lepopisje, za slovensko in nemško je bil uže pred leti izdal Levec (Leuz), učitelj v Trstu, ki je bil izvrsten kaligraf; dobč se menda še pri knjigotržcih, morebiti pri Giontini-ju v Ljubljani. Dobro služijo učitelju v ta namen (a učencem niso namenjeni). Greiner-jevi lepopisni in Pokorny-jevi (Lesar-jevi) zvezki (poslednji v zalogi C. Winiker v Brnu). Omeniti je pri pisanji še slike, ki kaže pravilno držanje peresa. Dobi se pri K. Jansky-m v Taboru (cena 80 kr.). Učila za ženska ročna dela. Ako ima učiteljica te stroke malo učenk, ni jej treba skoro nikakoršnih učil. če je pa razred z učenkami napolnjen, če je le 20 do 40 učenk, nikakor ne gre, da bi učiteljica posamezno dekleta poučevala, da bi posamezniui deklicam to pa to kazala. Tedaj je pač treba, da učiteljica vkupno ves razred poučuje. V ta namen je pa treba velikih slik, katere vsemu razredu posamezna dela kažejo. Take slike je izdala učiteljica ročnih del Stella na Dunaji. Na teh tablah so ženska ročna dela in njih deli v kaj veliki meri pojasneni. Na Graški razstavi je pa učiteljica iz Opave izrezala iz papirja vse dele, ki so v rabi pri kačkanji, pletenji in drugem ročnem delu, n. pr. razne petle ali zanjke in dr. Te dele učiteljica pri pouku poklada na šolsko tablo. Za pouk v šivanji je dobro imeti šivalni stroj, ki se dan danes uže dobiva za malo denarja. Samoučila. Pod to besedo umemo ono orodje, katero damo učencem v roko, da se ž njimf vadijo in urijo v tem, kar se jim je v šoli razložilo in naročilo. Po tej definiciji spidajo šolske knjige k učilom. Pri samoučilih nam je opomniti č. čitatelje ministerijalne naredbe, po kateri je učiteljeva dolžnost, da ne izpreminja prepogostoma šolskih knjig (o tem določuje itak okrajna učiteljska konferencija), in da ne nalaga starišem brezpotrebnih troškov glede šolskega orodja, kar smo sicer uže enkrat poudarjali. To naj si učitelj tudi zapomni, da slabega šolskega blaga otrokom ne priporočuje. Po tem uvodu pogledimo, katera samoučila so otrokom pri posameznih predmetih potrebna in koristna. Pri veronauku ne potrebuje razen knjige nikakoršnega učila, k večjemu, ako bi se molitvena knjiga tu sem prištevati smela. Pri jezikovnem nauku potrebujejo mali otroci tablic, večji pa pravopisnic in spisovnic za pismene jezikovne vaje doraa in v šoli.*) *) Najboljše tablicc so še vender škrilaste ploščice; če tudi se jim nekateri zelo protivijo, češ, otroci dobe trdo roko, ko morajo s kamenom na kamen pisati. Papirnate se lehko prehitro pokvaiijo. Neka flrma v Plzenu je poskušala belc (menda iz papirja) tablice vpeljati. ffa Dolenjskem, v Prečini, je učitelj poskušal eno leto s temi tablicami, pa jih je moral zavreči; otroci so jih prehitro zamazali. Pis. Pri zemljepisu bi bilo pač koristno. da bi tudi slovenski otroci imeli male atlante, kakeršne imajo Nemci. Za ljudske in meščanske šole je v nemškem jeziku potrjenih uže več tacih zemljepisnih atlasov; n. pr. Baur-ov Elementar-Schulatlas. Holzel. ceiia 40 kr. Haardt-ov Geografischer Atlas fiir Volksscbulen. Holzel. cena 40 kr. od istega geografa male izdaje po 25 kr. in večje izdaje po 50 kr. za. posamezoe avstrijske kronovine, in izdaja za meščanske šole po 1 gld. 20 kr. Kozenn-ov šolski atlas 50 kr. Lange-s Volksschulatlas, cena 60 kr. Potem Trampler-jev atlas za eno-, dvo- in trorazredne Ijudske šole, cena 30 kr., razne izdaje za posatnezne kronovine. Za večrazredne šole je istega atlasa cena 60 kr., za meščanske šole 2 gld. Kaj praktičen zemljepisni atlas je Rothaug-ov BOsterreichischer Schulatlas" (zaloga Tempsky, vezanemu iztisu je cena 75 ki\). Ta atlas je pisec teh vrstic poslovenil v rokopisu ter prosil z založnikom vred sl. kranjski deželni zbor podpore, da bi ga bilo mogoče izdati. Za zgodovino ne potrebujejo učenci samoučil. Pri računstvu potrebujejo rnali učenci tablic, večji pa računskih pisank. Kvadrirane računske pisanke niso več dovoljene; a tacih s navpičnimi črtami tudi ne moremo priporočati. Hvaliti tudi ne moreino takih računskih pisank, v katerih so vodoravne črte prav blizo skupaj, ker oko bolf, ako dolgo na-nje gleda. Najboljše so pa one računke s čistim papirjem ali spisovnice (diktande). Pri prirodopisnih predmetib ni treba samoučil. — Pri pisanji je treba pisank, lepopisnic pač. Dobra lepopisnica mora imeti dober papir in pivni listek ter primerno načrtanje. Take dobre pisanke imajo različno ceno in se izdelujejo po mnogih tovarnah. Navadno se 100 kosov prav dobrih pisank ne dobf po 1 gld. Firma J. Felkl v Pragi (Celetna ulica č. 30) priporočuje v novejšem času za 80 kr. tudi še dovolj trdno blago, ki je zlasti te nizke cene vredno, ko more revni slovenski otrok za 1 kr. dobiti rabljivo pisanko, v kateri je tudi pivni listek.*) Za risanje potrebuje otrok risanke. (Risanka naj bo na nižji iu srednji stopinji pikčasta (1 cm, 2 cm, 4 cm pike narazen), na višji stopnji naj ima edino le okvir. Papir v risankah naj bo močan in bel; cena posameznim risankana naj bo 3 kr., k večjemu 4 kr. Olovka ali svinčnik za risanje bode najboljša Hardtrauth - ova št. 1 v belem lesu. Radirk naj se otrokom v ljudski šoli ne pusti rabiti, k večjemu črna gumilastika. Za ročna delaje treba pletenk, kack (Hacknadel), šivank itd. *) Za peresa (jeklena) je bila prvotna fabrika le na Angleškem (Birmingham); zdaj jih je uže vse polno. Imenitne so finne Sonnecken (na Nemšknin), Kuhn v Avstriji (Dunaj) in dr. (Ta pošilja brozplačno šolam uzor, kako se peresa po fabriško izdelujejo.) Katera peresa so boljša, katera dovolj dobra, katera preslaba, o tein je težko govoriti. JPis.