SLOVENSKE
KULTURNE
a k č t □ e
Leto V - 11 ViOC)EiRO DE LA CUJLTUiRA EiSLOVENA 15. 6. 1858
IGRALCI V IGRI
(Namesto uvoda v predstavo)
S predstavo “Igralci v igri” začenja Gledališki odsek novo leto svojega delovanja. V lanski sezoni smo skušali Občinstvo seznaniti z osnovno prvino gledališkega ustvarjanja — z dramsko besedo. Le-temu je bil namenjjen večer “Umetnost recitacije”. Letošnja iprva predstava pa naj nudi pogled v skrivnosti igralskega ustvarjanja, v zagonetni svet igralčeve igre. Pri lanski je igralec govoril z besedo avtorja; pri letošnji bo govoril z lastno igralsko besedo. Tam je šlo za vstvaritev vzdušja, ki ga pesniška beseda po imoči recitatorjeve umetnosti vzbudi v poslušalcu. Tu pa gre za vstvaritev živih, človeških likov, ki po moči igralčeve ustvarjalne sposobnosti resnično zažive na odru v vsem okrožju svojega miselnega in čustvenega sveta in spletajo z besedo, kretnjo in igro to, čemur pravimo — dramsko dejanje. Skušali bomo tokrat nuditi ne več samo 'poslušalcu, marveč predvsem gledalcu — teater.
Namen večera ni predstavitev desetih svetovnih in domačih, klasičnih in imodernih dramatikov. Tudi ne bežen pogled v resnično veličine njihove umetnosti. Četudi so nam dela vseh avtorjev, ki jih beremo na sporedu, za tokratno uprizoritev potrebna, bodo igralcu samo sredstvo, da z njimi doseže to, v kar se je zavezal, ko si jih je samostojno izbral: pokazati svojo igralsko ustvarjalno sposobnost in moč. Vsak nastopajoči .si je izbral tisto vlogo, o kateri sam misli, da bo v nji najlaže izpričal .svojo kreativno silo in najpolneje oblikoval lik, ki mu je po srcu. Tako je v vsakem od enajstih dramskih odlomkov, ki skupno pletejo to svojevrstno vsebinsko docela povezano predstavo, po en igralec protagonist, medtem ko mu drugi pri njegovem igralskem dellu samo služno pomagajo. Spored je tako .sestavljen, da nudi poleg glavnega namena tudi kratek zgodovinski, idejni in estetski oris predvsem svetovne dramatike. Pregelj pa, ki ga po vsej pravici smemo šteti med vrhove slovenske drame, nam bo ob merilu z visokimi svetovljani dokazal, da skovenski ustvarjalni dtuh ne zaostaja za svetovnim, če le ima možnost izpričati se.
“Igralci iv igri” smo naavali to predstavo. Igralci kot igralci, v resnični igri, ne več samo v recitaciji predloženega besedila, marveč v polnem oblikovanju takšnih oseb, ki so si jih sami umislili. In predstava v vsem pomenu, besede: v maski, obleki in sceni. Tedaj — gledališče. Vsak v sebi izbranem prizoru ali odlomku določene drame, pa vendar hkrati vsi družno povezani v eno predstavo, ki ima svoj spo-četek, spoj in razpletek. Da bo pa igralčeva 'resnična igra vidna še bolj, smo se skušali ogniti vsemu, kar bi jo motilo ali pa bi jo odr vajalo od prvotnega namena predstave same: to velja predvsem za sceno, ki je povsem nevtralna, vsem prizorom, ki jih bomo videli, enako složna, ustvarjajoča hkrati posebni okvir igralčevi in gledalčevi fantaziji in zvesta pomočnica dejanju, kot si ga je zamislil avtor, pa ga uresničili šele igralci in režiser. Kot smo opozorili že na začetku: gre za igralčevo igro, v katerikoli vlogi, v kakršnikoli obliki, a prvenstveno za — igro. Ne za nastopanje v določeni dramski stvaritvi, marveč za lastno, osebno igralsko .ustvarjalnost.
____________________________________(Dalje na 2. strani)
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
.Peti kulturni večer Prireditev gledališkega odseka V soboto dne 21. junija 1958 točno ob pol sedmih zvečer na odru kolegija “Ave Maria”
Arroyo 90,9, Capital (Arroyo in Suipaeha)
Cie 4 al iška predstava “IG RIA L C I V IGRI”
Posebnih vabil ni.
Misterij gledališča mi vzbuja nemir. Prvič se zgodi, da bitja, ki si jih samo umišljam, pred menoj resnično zažive. Ras, prav po besedi: zažive v telesu teh ljudi, ki jih zovemo igralci in ki za nekaj ur .sami sebe prepuste umišljenim bitjem.
A ko je čarna igra že minila in - telesa spet služijo samo vsakdanjim osebam1, se igralci še vedno ne prebude docela. Ta igralska posebnost me še celo gane pri i-gralkah: že so odšle z odra, že so se ločile od svoje umišljene osebe, a vendar njihov lastni, osebni jaz še ni docela buden v njih; trenutki be. že, pa še vedno zrem, kako so njih lica kot zamaknjena. Zdi se, kot da se neznanka duša posluži tega trenutka, ki je med slovesom odi umišljene osebe in vrnitvijo v vsakdanji jaz, pa da v tem razdobju s svojo lučjo obsije še vedno od solza vlažne oči in s (svojim vzvišenim mirom nadihne igralki, katere izraz je bil še pred nekaj trenutki ‘Skoraj strahoten, spet prikupne poteze .mlade žene.
V igralčevem ustvarjanju je nekaj, kar me pretrese: morda prav to nasprotje med ciljem, ki si ga je zastavil, ki pa je še vedno samo igra (pa naj še tako prepričljiva !) jn med zapletenim duševnim dogajanjem, ki se na skrivaj v njem odvija; tako zapleteno je to dogajanje, da /izkazujeta igralčeva utrujenost in izničenost, ko je prenehal igrati, čisto svojske znake: izčrpal se je do korenin, prav do vira svoje lastne osebnosti. Kot mesečnik se vrača zdaj v resnični svet. Nedvomno potrebuje i-gralec mnogo, mnogo več kot drugi ljudje, da po igri, v kateri je z lastno močjo ustvaril sicer umišljeno, pa vendar docela živo osebo, ki govori in diha, spet povzame svojo vsakdanjo življenjsko pot. O vzvišeni in nevarni posel, ki stori, da se izgubiš, pa se najdeš spet!...
PRANCOIS MAURIAC
Peti kulturni večer Prireditev gledališkega odseka Gledališka predstava “IGRALCI V IGRI”
V soboto dne 21. junija 1958 ob pol sedmih zvečer (točno) Arroyo 909, Capital
Šesti kulturni večer sobota dne 5. julija 1958 ob sedmih zvečer v salonu Bullrich Predava prov. Karel Rakovec PSIHOLOŠKA IN .SOCIOLOŠKA ANALIZA DVOJEZIČNOSTI
Tako naj bi to predstavo gledali gledalci, takšna in tako pripravljena jim je namenjena. V luči te zamisli in napora naj jo presojajo. Ne: ali so odlomki posrečeno ali neposrečeno izbrani; ne: ali je ta avtor boljši od onega; marveč: kako je igralec v določeni vlogi, ki si jo je bil izbral in jo do potankosti skušal oživeti, uspel ali ni uspel. Da iho vsa predstava dosegla čim intimnejše vzdušje, smo temu primerno izbrali tudi prireditveni prostor: uprizoritev bo na komornem, miniaturnem odru, ki ima odliko svojske akustike in resnične močnosti približati igralca gledalcu. V večnem bojiu za oder — kdaj bomo Slovenci v Buenos Airesu imeli lastnega? — je zdajšnji prav posrečena rešitev. Pravično je, da poudarimo, kako smo tega našli in dobili po zaslugi velikega prijatelja našega gledališkega prizadevanja, č. g. Jožeta Guština.
Omejeni v sredstvih, ki ‘sicer gledališču nudijo vse možnosti razmaha, bomo vendar skušali s tem, kar premoremo, zadovoljiti naše gledalce, ki nas tako zvesto spremljajo pri vsem plemenitem prizadevanju. Ne enkrat se namreč nameri, da prav pomanjkanje tehničnih pri pom očkovi odlično služi estetski in ustvarjalni izraznosti. Vsaj v našem primeru bi to radi izkazali. Z dobro mislijo in iskrenim hotenjem prežeti 'stopamo korak naprej v naših naporih — z božjo pomočjo.
—n j.
Peti kulturni večer Gledališki odsek
Sobota 21. junija 1958, Ob pol sedmih zvečer na odru kolegija “Ave Maria”
Arroyo 909, Capital (Arroyo in Suipacha) gledališka predstava
Igralci v igri
z naslednjim sporedom:
AJiSHIL, Nosilke pitnih dari (Orestiada) SOFOKLES, Kreon in Hajimon (Antigona) SHAKESPEARE, Katarina modruje (Ukročena trmoglavka)
SHAKESPEARE, Blazna Ofelija (Hamlet)
J. ANOUILH, Ivana in nebo (Škrjanec)
I.	PRE,GELJ, Joel in Juda (Azazel)
GRAHAM GREENE, Rose Pemberton (The living
room)
FR. MAURIAC, Sestri (Zlbsrečna ljubezen)
J.	P. SARTRE, Atentat (Umazane roke)
E. 0’NEILL, Preganjani (Žalovanje pristoji Elektri)
A. ČEHOV, Labodji spev (enodejanka)
Igrali bodo: PAVČI MAČEK EILETZEVA, MARIJA KUTNAR J ELOČNIKO V A, VANDA MAJCEN MART EL AN ČE V A, NATAŠA ZAJC SMERSUJE-VA, FRIDO BEZNIK, MAKS BORŠTNIK, NIKOLAJ JELOČNIK, MAKS NOSE in JOŽE RUS
Režija: Nikolaj Jeločnik. Scena: Marjan Eiletz. Obleke: Časa Musso.
Vstopnina: $ 8.—
Vstopnice so v predprodaji pri članih Gledališkega odseka, pol ure pred predstavo pa pri blagajni pred dvorano. Začeli bomo točno.
DOHOD V DVORANO KOLEGIJA “AVE MARIA” (Anroyo 909, Capital), kjer bo predstava gledališkega odseka, je: s trolejbusi 311 ali 31.2, izstop na križD šču Av,da. Libertador San Martin in Suipacha, odtod eno kvadro po Suipachi po klancu; ali pa od Avda-Santa Fe štiri kvadre po ulici Suipacha, ali s Plaza San Martin tri kvadre po ulici Arroyo.
obrazi in obzorja
Nedavno je tržaški slovenski tednik, objavil prispevek svojega literarnega kritika o poslednjih stvaritvah na slovenskem knjižnem trgu. Kritiku je hudo, da je pisatelj literarne zgodovine v svojem delu spregledal stvaritve slovenskih pisateljev in pesnikov, ki delujejo izven Slovenije. Upravičeno meni, da je izven maja SJovenije vzraistla pioSebna veja slovenske književnosti in je njena imoč in pomembnost tolikšna, da bi jo moral vsak literarni zgodovinar vključiti v svoje študije in ji podeliti posebno mesto. Sicer je literarni zgodovinar že vključil nekaj del in avtorjev v svoj pregled, toda to je storil le mimogrede. . . In tržaški kritik pred vrati Slovenije vzklika: poleg knij iževnosti v domovini imamo tudi književnost za mejami Slovenije :in ta je krepka in hodi svoja pota...
Na te besede sem se sponinil, ko sem pred kratkim bral v londonskem literarnem tedniku “The Timesi — Literary Supplement” članek pod naslovom “En-gland iz abroad — Anglija je onstran meja”. Kritik začenja isvoj članek z ugotovitvijo, da je provincializem za književnost enak pojav kakor je revmatizem za človeško telo. Kakor se človeku začenjajo šibiti kolena in hromiti členki in udi, tako se v narodnem življenju začne vrivati v tkivo njegove duševnosti provincializem. Angleška literatura se je nekoč hotela obogatiti ts provincializmom; med ljudstvo so krenili pisatelji, ker so mislili, da se bodo jezikovno in motivno obogatili. Toda kmalu se je pokazalo, da je bil to dejansko velik korak nazaj — vizija sveta se je začela ožiti in kosteneti, jezikoslovci so že pred nekaj desetletji začenjali ugotavljati, da se zakladnica angleškega jezika zapira. Dokaj let se čuti, da moč angleškega jezika peša. Še pred par desetletji je bila sila angleščine tolikšna, da je nudila izrazno moč književnosti, ki so jo .gradili intelektualci v Združenih državah, v Indiji, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji. Skoraj četrtina sveta govori in piše angleščino. Za dobo prad drugo svetovno vojno je veljalo, da je literatura v Angliji bila vodilna v angleško govorečem svetu. Ta rhzvoj se jte začel obračati v drugo smer, ko je v pesništvu zavladal Yeats, Irec po rodu in pomen Anglije V književnosti je začel še hitreje kopneti, ko so zablestela imena pisateljev Jamesa Joycea in pesnikov Eliota in Ezre Pounda. Joyce je tudi Irec, Eliot je po rodu Ameri,kanec, Pound je danes vodilni ameriški pesnik. Po prvi svetovni vojni je morala Anglija pristati na reorganizacijo svojega imperija in je nova ureditev občestva narodov imperija priznala Angliji še prvo in vodilno mesto med enakimi. Toda v tem stoletju 'se bo še zgodilo, da bo Anglija izgubila duhovno vodstvo v zb0'ru angleško' govorečih narodov in poleg Londona bodo nastala nova sre-
dišča v Johannesb^i S:dneyu, Van-čouvreu ali Madrasrtestol, na katerem sta kraljevala Oxf >n Cambridge, se je temeljito zamaj^o je nastal nov Oxford ob Missiis|u> kjer živi Wil-liam Faulkner, sic6am in v ogromni planjavi, toda dov^očan steber, da more nase usmeritf^ede polovice sve-
ta...
Vse to ni nič tihega, piše kritik londonskega literaifa tednika. Vsi imperiji iso doživljaje pretrese in v začetku srednjega je arabski imperij spočel in opl^ celo vrsto kultur okoli Sredozemske rja in se umaknil brez ljubosunrf zatišje, ko so ga drugi narodi prera Za angleško književnost v Angliji j® pomembno, da so letos prišla na tr# dela, ki po svoji notranji moči in ['kovnem bogastvu presegajo vse, kae v zadnjem letu prišlo na londonsk1^- To bi po mnenju kritika bila d£ dn End to Dyng, pisatelj Sam Ast^an, Black Midas> avtor Jan Carew ipfore to Let izpod peresa poljskega rji j a Jerzyija Pe-terkiewicza. Tri m J®a angleška dela, ki jih niso napisa^Sleži.
Sam Astrachan lZlld, ki je pobegnil iz Rusije in se sk'J vživeti v koloniji svojih rojakov v j Yorku. [Pride v Meko židovstva	York in sku-
ša tam uspeti. T<6, teu na vsej črti posreči, saj je A;f1*a ustvarjena za židovskega podjetr- Toda junak romana kljub temu d^de. Ni ga izdalo življenje v ZDA, f ®> ker se je iztrgal korenikam svoje|S;aa v Rusiji, in se prevaril, ko je upr^G veličino, svojo in svojega rodu, V^olnici poslovnega židovstva. V Nev' rku samem živi več Židov kot v Izrael1" toda ustvarili niso ničesar, nimajo s'e kulture in izgubljajo narodno ViSe čaka na konec umiranja in nujT^rii. Kritik pravi, da delo ni nikak p . k oživitvi sionizma — avtor se je dvj,. višje in literarno ter jezikovno ust. . Veliko umetnino. “Angleško” literat le obogatil mož, ki se je rodil v Ru'4.skii’al v domotožju nanjo in razvil P lernatiko, ki ima z angleškim svetoisl yla[o skupnega.
Jan Carew je r.e^'> ki prihaja iz Britanske GuajaiT.^r pred nekaj desetletji večina Ij^r® Jd bila sposobna govoriti v tekoči p eščini. Pač pa so bili iznajdljivi in sp-Varjali počasi .svoj “angleški dialektT^lew je pisatelj, ki gotovo ni tako	je	Astrachan,
vendar piše jezitj^ je prava “težka” proza, (prepletena; razi iz dialekta in novih tvorb, ki p^pPričujejo. Daši je delo poskus skoka novo izražanje, je celotni jezikov’Zraz tako lahkoten in bleščeč, da ta (/a že ni več proza; bliža se poeziji ’1i]0?a^nie ustvari pri bralcu vtis, da j h,0 ^ pisanje mnogo lažje in bolj prcpl ° kot pa pri marsikaterem “kralju’ [ e*ke književnosti,
ki velja za primer pisanja v lahkem in jasnem stilu. S svojim delom je Carew odprl angleščini nov svet in zakladnica angleškega jezika se začenja bogatiti iz področja, kjer bi mogli to najmanj pričakovati.
Jerzy Peterkiewicz je Poljak in njegovo delo F.uture to Let proglaša ocenjevalec za najboljše med tremi. Napisal ga je emigrant in pokazal silo, ki mestoma dosega Moliera in Don Quijota. Popisano je življenje poljske emigracije v Londonu, zlasti njene politične težave in izkušnje, vendar s tolikšno svežostjo in prepriče-valnostjo, da gre delu gotovo največje priznanje med vsemi knjigami, ki so v zadnjem letu izšle v Angliji.
Žid iz New Yorka, Guajanec in Poljak so “razširili svet angleškega obzorja” v našem času. Gotovo so se mnogo naučili “pri naših prednikih”, vendar “.prišli so med nas dovolj ponižno”, da se moremo sedaj “mi pomakniti k njim z vso ponižnostjo in se jim zahvaliti za povečanje in obogatitev našega jezika in našega knjižnega zaklada”. Rešili se bomo, če se bomo “izvili iz našega provinciali-zma...” napoveduje londonski pisec.
Literatura ne raste več samo na domačih tleh in se ne oplaja samo z domačo tradicijo in preveliko zaverovanostjo v lokalne ali provincialne probleme. Anglija je danes onstran meja — in londonski kritik je imel .pogum to jasno priznati.
Vzporedno s tem opažamo pojav, ki je temu soroden. Sovjetski pisatelj Dudin-cev je napisal delo Ne samo od kruha... Najprej je krožilo v Rusiji podtalno in je delo kot knjiga prvič izšlo v Berlinu, kmalu nato pa po vseh glavnih prestolnicah po svetu. Nekaj časa je bila to najbolj brana knjiga na svetu. Drugi ruski pisatelj Boris Pasternak (eden izmed velikih pisateljev ruske književnosti v letih od 1920-1935) ni mogel svojega dela izdati v Rusiji in je knjiga izšla najprej v italijanskem prevodu v Milanu. Rusija bo najbrž še dolgo čakala na izid originala, če bo sploh kdaj mogel iziti.
V tem primeru ne gre za rusko literaturo v zamejstvu, le na tuje trge prodirajo dela avtorjev, ki doma v izvirniku ne morejo iziti in so obsojena na to, da opravijo pot posebnega duhovnega poslanstva med narodi. Lahko se zgodi, da obe deli nikdar ne bosta prišli v rusiko literarno zgodovino, v svetovni književnosti pa bo njuna pot bleščeča in bo najbrž v veliki meri celo vplivala na razvoj celotnega sodobnega pisanja. Kakor prestavljajo Anglijo v svet izven njenih pravih meja pisatelji, ki sicer niso Angleži, a jih angleški svet le vključuje v svoje duhovno poslanstvo, tako priliva svoje sokove v ves svet tista književnost, ki se je morala z domače zemlje takorekoč iztrgati, da je dala svetu tisto, kar mu gre in kar mu je morala povedati.
Kritik v Trstu je ugotavljal, da je danes slovenska književnost razdeljena na dvoje in da bo v bodočih učbenikih moralo biti tudi poglavje o “slovenski književnosti V zamejstvu”. Ta književnost se danes razvija na Tržaškem, Goriškem, Koroškem, v Argentini, Združenih državah, Avstraliji... Njena dosedanja pot je že tolikšna, da se ob oni v domovini ni samo uveljavila, ampak da bo podobno z razvojem po svetu morala kreniti naprej v občestvo (sveta duha. in dokazati, kolikšno bi naj bilo poslaništvo slovenskega duha v sodobnem trenju idej in misli v svetu. V Londonu so zapisali — in to brez straha ali sramu — England is abroad... V dobršni meri živi tudi slovenski duh onstran meje.
Na slovenskem knjižnem trgu v zamejstvu izide vsako leto pet do šest izvirnih del proze ali poezije — relativno gotovo več kot v domovini... Ali pa bo zamejstvo znalo izklesati naš obraz tako, da bo slovenski prispevek v zboru narodov lep in upoštevan?
R. J.
naši večeri
RAZVOJ SOCIALNEGA VPRAŠANJA
Letošnji četrti kulturni večer, v soboto 7. junij o 1958., je bil posvečen .sociološkim razmišljanjem'. V okviru filozofskega odseka je predaval njegov mstvar-jalni član, vseučiliški profesor dr. IVAN AHČIN o razvoju socialnega vprašanja.
V svojih izredno zanimivih in tehtnih dognanjih se je predavatelj predvsem pomudil ob socialnih vprašanjih naše dobe, katere glavno oznako tvorijo predvsem presenetljivi razvoj tehnike, industrije, pa narodnega in mednarodnega gospodarstva. V zvezi s temi, v človeški zgodovini docela novimi pojavi, pa seveda dolga vrsta socialnih trenj, ki so bila v prejšnjem stoletju docela neznana. Medtem ko so pod socialnim vprašanjem še v prejšnjem stoletju pojmili edinole delavsko vprašanje, dbsega družboslovje atomskega veka cel niz perečih problemov, ki se še zdaleka ne tičejo več samo ročnega delavca, marveč nič manj kot njega vseh drugih družbenih slojev: meščana, kmeta, izobraženca... Docela utemeljena tedaj predavateljeva trditev, da so v življenju sodobne družbe tolikšne spremembe, da smemo brez pretiravanja reči, kako “ee poraja nova oblika zasebnega in družbenega življenja”. Socialno zlo, ki ga je v moderni družbi navkljub zavidljivemu, napredku še vedno mnogo, je dokaz, da ta družba še ni zadovoljivo urejena. Obenem tudi dokaz, da se socialno vprašanje še vedno znova rodi tudi danes: vprašanje, kako odpraviti socialno zlo. Pri delavskem vprašanju gre danes predvsem za ustvaritev novega razmerja med delavcem in podjetnikom. Enakovredno moramo danes govoriti tudi o socialnih problemih kmečkega človeka. V agrarnem podeželju je prišlo do bistvenih sprememb. Do neslutenih sprememb pa je prišlo v našem času tudi v življenju moderne države. Tod je predavatelj prepričljivo in nazorno spregovoril o demokraciji v moderni državi, pa o v;eh lažnih demokracijah. Jasno pot i,z socialne zmede in trenj naših dni kaže vekoviti nauk katoliške Cerkve. Obstanek demokracije je odvisen od pravočasnih socialnih reform. Razočarani družbeni sloji se nevarno nagibajo k misli o “močni roki”, kar pripelje prej ali slej v totalitarno državo, ki pa ni rešitev iz socialnega zla. Treba ije spremeniti človeka, ki se mora nlujno začeti zavedati svoje socialne odgovornosti ido družbe. Le s takšnim človekom bo mogoče izvesti v našem času pravo socialno reformo.
(Dalje na 4. strani)
Našim cenjenim članom naročnikom, povejemikom in mecenom!
Slovenska kultnima akcija, katero tako velikodušno podpirate, se obrača na Vas s prošnjo za izredno pomoč.1
Radi stalnega naraščanja cen, zlasti tiskarskih v Argentini, so se stroški pisarne in založbe Slovenske kulturne akcije v zadnjih mesecih pomnožili za več kot polovico, dohodki pa so ostali isti, če ne celo manjši. Nujno potrebno je dvigniti dohodke, kar bo mogoče le z žrtvijo in prizadevanjem vseh.
Priporočamo se Vam za sledečo pomoč:
1.	Najprimernejša in morda celo najlažja pot do rešitve iz težave je v tem, da skupno pridobimo vsaj 100 novih naročnikov našim izdanjem. V pobudo, in skromno prizadevanje vsem, ki bi kaj novih naročnikov pridobili, razpisujemo sledeče nagrade:
Za 10 plačanih novih naročnin — umetniška slika;
Za 5 do 9 plačanih novih naročnin — celotna zbirka dosedanjih izdan j SKA;
Za 3 do 4 plačane nove naročnine — umetniška vaza;
Za 1 ali 2 plačani naročnini — v platno vezana knjiga: ali “Moj svet in moj čas” ali “Ljudje" ali “Dhaidaghiri” ali “Balantič”.
Čas za nagradno prijavo novih naročnikov je za naročnike v Argentini do konca avgusta, za naročnike izven Argentine pa do konca septembra. (Veljavnost poštnega žiga!)
Prosimo vse dosedanje naročnike in zlasti poverjenike, da se z vso ljubeznijo, ki jo čutijo ,do Slovenske kulturne akcije, zavzamejo za to sodelovanje, ki naj bistveno pomnoži število naročnikov in s tem omogoči nadaljnje izdajanje publikacij.
Vsem našim naročnikom in znanim prijateljem smo te dni razposlali \seznam naših knjig, nekaterim tudi po več izvodov. Prosimo jih, naj seznanjajo svojo okolico z našim delom in naj nam sporočajo naslove svojih znancev, o katerih bi mislili, da bi mogli postati naši naročniki, da jim pošljemo prospekt. Samo naročniki so naša trdna opora, s katero moremo računati, in temelj, na katerega gradimo svojo kulturno stavbo.
2.	Do tega časa, se pravi do konca avgusta v Argentini in do konca septembra drugod, podaljšujemo dosedanjo naročnino; po tem roku bo naročnina za letnik 1958 povišana za približno 30 % v Argentini in povsod drugod. Prosimo, poslužite se plačila naročnine še po sedanji ceni; s tem napravite uslugo sebi in nam! — Vsem, ki ste pa že pohiteli s plačilom naročnine, se za to gesto iskreno zahvaljujemo!
3.	Tistim, ki kaj več kot naročnino zmorejo, se prav lepo priporočamo za mecenske prispevke. Vsak, tudi mali dur, je dobrodošel. In “kdor hitro da, dvakrat da”.
Slovenska kulturna akcija je s svojim dosedanjim delom lepo sodelovala pri tem, kar naj bo poslanstvo slovenstva v našem čašic. Prejela je mnogo lepih in iskrenih priznanj za to. Velika škoda bi bila, če s svojim delom ne bi mogla nadaljevati.
Podprite in pomagajte uresničiti zlasti to lepo zamisel:
Slovenski kulturni akciji pridobiti vsaj 100 novih naročnikov!
že vnaprej zahvaljeni!
Za Slovensko kulturno akcijo:
Ladislav Lenček, blagajnik	Ruda Jurčec, predsednik
“GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 360, Ramoe Mejia, FCNDFS, Buenoe Air«, Argentina. Ureja uredniški zbor. Tiska tiskarna “Federico Grote”. (Ladislav Lenček C.M.), Montes de Oca 320, Buenoe Airea.