Janku Lebanu — v slovo. V četrtek 18. fcbr. 1932 je preminul v bplnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu upokojeni tovariš Jankp Le= ban, naš plodoviti mladinslki pesnik, pisatelj in skladatclj. Rodil se je 21. aprila 1855. 1. v Kanalu na Goriškcm. Po končanih študijah je kot ueitelj služboval po gpr:š'kem Krasu, na Notranjškem, na Gorenjskem in Dplenjskcm, dokler ni stopil v zasluženi pokoj, Iki ga je užival kot gost v bolnišnici usmiljenih bratpv v Kandiji. pb tihi, zeleni Krki. Učitelji smo izgubili iz naše srede mpža, ki je vneto in požrtvovalnp deloval za napreddk in razmah narodpve prpsvete. Kot učitelj se je v polni meri zavedal vzvišenega svojega zvanja, kpt vodnik naroda pa jc poklonil ljubljeni domovini vso lepoto in bo^ gastvo svpje idealne duše. Nadvse je poikojnik ljubil mladinp. Njej sp ppsvečene njegoVc večnplepe pesemce in povestice. Iz njih izzveneva in se zrcali iskrena dompvinska ljubezen, prepojena z nesebičnim in čistim dompljubjem. Pplnih 60 let je bpdril s svpjo ljubko besedp mladino k vztrajnemu, poštenemu in resnicoljubnemu delu. In kot ta'k se je počutil srečnega in za* dpvoljnega, kar je človek lahko sklepal v ppgpvpru z njim, iz njegovega neprisiljenega radpstnpjmladinslkega smeha. Njegovo dušo je pretresala najhuje trpka usoda njegpve ožje dompvine — splnčne Goriške. A tudi tP grenkp in upravičenp bplest je znal Jankp prenašati sam zasc, zavedajoč se in upajoč, Kako zelo ljub in čislan je bil pokojnik, jc pričala velilka udeležba šol. mladine, učiteljstva in drugega občinstva, ko smo ga 20. •februarja 1932 spremljali k večnemu ppčitku na šmihelsko pofkopališče, kjer je želel sni^ vati svoj večni sen: »Na gričku pri svetem Šmiheli, tam božji razteza se vrt, tam bpdo pod zemljo me deli, ko vzame življenje mi smrt... Menard Vilko.