List 31.
Tečaj XXXIV.
f-

podarske
?
obrtniške
I ;
narodne

vr

Iahajajo vsako sredo po celi poli. Veljnjo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
t

Li ubij ani
sredo
avgusta 1876.
Obsog: Nekaj, kar naši kmetje večidel ne vedó.
Pogovor dveh vinorejcev v Weidling-u o trtni uši.
Kmetijski zgo-
dovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) Ravnopravnost na želesnicah.
O pobiranju přiklad za občinske potrebščine.
Bolske novice.
Narodne mrvice iz Istre.
Mnogovrstne novice.
Pogovor
Ljubljanskega „turčina", »Slovana in pravičnega Nemca o dogodbah na jugu
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
nasprotji s človekom in živino, pa v nasprotji njima koristnem.
Nekaj
»
ka i
naši kmetje večidel ne vedó.
Po spisu župnika Fišerja.
To
))
tom
nekaj", kar je neznano
prav prav veliko kme-
)
je to

kar viaokoučeni in skušeni učenik kmetij-
stva baron Justus Liebig roparsko gospodarstvo imenuje. Roparsko gospodarstvo je pregrešno gospodarstvo z zemljo. Po Liebigovem nauku gospodar, ki
zemljišča, ni
lastnik
je danes posestnik tega a!i unega te zemlje, s katerim bi smel svojevoljno in poljubno rav-
nati; on je le vživ alec zemljišča, čegar dolžnost je
rodovitnost zemljišča, če ce pomnožiti, vsaj
ohraniti, in
v takem stanu ga zapustiti svojemu nasledniku. Tako
ravnati silil naj
ga
nost proti človeštvu, ki dandanes živi
lastni dobiček, pa tudi dolž-
>
velo v prihodnjih časih.
pa
bode
se zi-
Potreba je tedaj
naše
kmete vse podučiti o škod-
ljivem in tudi pregrešnem roparskem gospodar
s t v u.
In to
Znano
je camen tega spisa
da
v •	I •
zívali
je vsemu svetu, da, kakor člověk in tako tudi rastline potrebujejo primerne hrane (ži-
veža) za tečno in zdravo živenje
tej potrebi menda
ni treba nikomur pridigovati, kajti stvar je jasna sama
, da rastlina tudi je živa stvar in da živeža
po
sebi
potřebuje, ako živeti hoče.
Rastline, da
morejo
rasti
?
potrebujejo okoli
sort
živežev; nobenega ne gačnega biti, sicer✓hirajo rastline.
sme manjkati ali ga manj in dru-
Nekatere omenjenih
različnih živežev dobivajo
Še veliko več živeža pa rastline po korenikah
svojih dobivajo iz zemlje.
Iz
pride
z r nj a,
ki
pod zemljo
9
klijejo koreninice in se spustijo bolj ali manj
globoko pod zemljo in na vse strani. Končeki rastlin imajo sesalnice, ki so enake ustam našim , s katerimi živež^srkajo za rastlino, ki nad zemljo raste.
Cem več ima
rastline potrebujejo,
živeža v
sebi
>
ki
ga
p r i d e 1 k a. Al malo-
katera zemlja je taka, da ima vseh potrebnih živežev prav veliko v sebi, kajti kmalu popolnoma
manjka tega ali unega od imenovanih 9 sort živežev
9
k-ia 1 u pa so živeži pričujoci v zemlji
9
raztopljeni
niso v njej, da bi jih usta koreninic posrkati mogla. Takim rastlinam, ki v divjem stanu rastejo , posebno plevélu ponuja zemlja zmirom dosti živeža. To vidimo iz tega, da je plevéla tu in tam kmalu veliko, pa se
ondi
zarastejo, kjer jim je zemlja po godu. Drevo v go z du
tudi lahko razume po tem, da divje rastline se
kar
z
se povsod dobro počuti, kjer se mu pusti to njega pada (listje itd.), ker si stem sam sebi gnoji in tega gnoja je vsako leto več, če se drevju listje pušča. Vzemi pa drevju te odpadke, s katerimi si sam sebi
gnoji, pa boš videl, da začne hirati.
(Konec prihodnjič.)
Pogovor dveh Vinorejcev v Weidlingu
iitn
trtni
usi.
Vinorejec A. Kaj pa vi pravite k temu?
Vodjo
vinske šole v Klosterneuburgu sem vprašal: Ker se ni
rastline iz zraka po perji svojem (listih); vse pa dobivajo po korenikah iz zemlje, in sicer iz zemlje ne- do^ sedaj posrečilo omejiti trtno us, da, ne gre dalje
katere.
ki jih v zraku ni, kakor, na priliko
so rud- kako pa bo s tem mrčesom vprihodnje?
ninske tvarine, izmed katerih so nekatere rastlinam neobhodno potrebne.
Podnebni zrak ima zmirom enako veliko zalogo
■ Cem
v*	v	!•••!
zivezev, ki jih
rastline v-se srkajo po perji
ima rastlina, tem več se
tacih
več perja in čem širjega perja tacega, sebi tecnega živeža nasrka iz zraka. Perje je rastlinam blizo to, kar so člověku in živini pljuca, s
katerimi sopejo

dihajo. Rastlina pri
Je
to je
9
zrak v-se jemljejo in iz sebe
Vinorejec B. Ce se ne bo skrbno na to gledalo,
da se hitro pokončá uš, so vse Weidlinške vinske gorice v 10 letih z njo okužene.
Vinorejec A, Kaj pa bo potem treba storiti? Vinorejec B. Po vseh goricah bo treba zasaditi
Amerikanskih trt.
Vinorejec A. Kako to ! Vsaj ravno iz Amerike smo
dobili to presneto uš.
svetlobi iz sebe diha kislec, ki člověku in živini zrak življenja, brez katerega živeti
Vinorejec B.
Ameriki so vse trte ušive.
ne moreta
, —v-se pa za živež sope ogelnokislino, katero člověk in živina po pljučah in koži iz sebe di-hata. Rastlina po takem z ozirom na dihanje stoji v
«
Ta zanimivi pogovor smo vzeli
iz časnika „Yaterl.ťř,
ki kaže, kako zeló navskriž so si misli o trtni uši.
Vred.
346
Vin or ej
Potem imamo povsod trtno uš.
Vinorejec B. Amerikanske trte pa so tako krepk
Narođno-gospodarske stvari.
na g
rašČi, da jim uš ne škod
Kdo tedaj ve odg Al morajo res trte po uši pod zlo iti ali
Weidlinški vinorejec še dane
posekal svoje oku
p r a š a n j
tozi
7
da
bil
on
Nek
edini
trte
7
na katerih
viselo V3e
pol
grozdj
7
pred
še dozorelo
pobiranji přiklad za obeinske potrebščine.
Poduk županom in želja do sl. deželnega odbora in sl. finančnega odbora. *)
Pobiranje občinskih přiklad k cesarskim davkom županijam dostikrat velike sitnosti prizadeva, in župan večkrat ne vé, kam naj se obrne, da si dotični denar
Kmetijski zgodovinski spomini vsega
vredjeni po mesecih.
Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
sveta
kmalu k rokam spravi
Ne bo tedaj od več vorimo.
7
da
o tem
oliko
sprego
Občinski odbor sme po
73.
in 79. občinske po-
Dné 22.
Meseca julija
stave za občinske potrebe k direktnim cesarskim dav-
vžitnini (daciji) přiklade
mu većina občlo3kega
č
Leta
22.
1420. se je že končala trgatev na Francoskem
po nenavadno toplem vremenu tega leta.
1763. Ruska cesarica Katarina II. dá oklicati postavo , po kateri se tujim naselnikom
na Ruskem dovoljujejo po3ebno velike do brote. Obilo Nemcev je potem priromalo in rektnim davkom 50
kom (fronkom) pa tudi skleniti. Sklep je velj aven, lu u. »c^iua odbora pritrdi, in je bil postavno oklican, pa se o po-stavljenem času zoper njega nihče pritožil ni.
Potem se sme priklada pobirati koj, ce n e pre-seže 15 odstotkov (procentov), ker za to ni višega pri-voljenja treba; veče přiklade pa so veljavne še le ta-
če ne znašajo čez 25 odstotkov, kedar
in sicer
krat
to deželni odbor privoli; in če ne presežejo
di-
23.
se naselilo v južni Rusiji. 1765. se je začela reja ovac žlahnega plemena na Saksonskem. Prišlo je takrat 100 ovnov in 100 ovac Merinoškega plemena z
dvema ovčarjema iz Spanjskega v Stolpon klade
7
in
vžitnini 30 odstotkov, kedar
to dovoli deželni zbor; in če presežejo ravno omenjene odstotke, pa še le takrat, kedar se doseže za
PI1
Pirni na Saksonskem, ki jih je daroval
to potrebna, od cesarja potrjena deželna postava
občinski postavi je v §. 84. izrečeno, da pri-ce3arskim davkom pobirajo tišti ljudje, in pa
Spanjski kralj Karol III. izbornemu knezu Saksonskemu. V imenovanem kraju se je
potem ustanovila prva državna ovčjereja in ovce tega plemena so
ovce
u
23

to je
7
dobile imé ,,Electoral-izborne ovce (kurfurstliche),
tako, kakor davke same. Na deželi na Kranjskem direktne cesarske davke pobirajo ces. davkarije; vžitnino pa deloma cesarske davkarije, deloma pa zakupniki. Tedaj imajo navedene ce3. gosposke in pa omenjeni
ljudje tudi dolžnost, dotične přiklade pobirati.
24
1875. je umri André Leroy v Angersu na Francoskem , eden najslavniših sadjerejcev; njegovi vrti obsegajo 200 hektarov in so najveći na svetu. Spisal je tudi cenjeni
slovnik o sadjereji.
Vprašanje je
V
se
Kd o in pa kam se ima brez ovinkov obrniti, da se pobiranje přiklade o pravém času prične in iz-
vrši
in
1727
. kedaj se ima iztirjani znesek županiji izp'ačati?
.	... .. „ ., ., «... T ..	Na to dvojno * vprašanje odgovoriti zdi se nam po-
je Pruski kralj Fndenk Viljem I. razglasil trebno zato, ker o tem ni nobene natancne določbe,
oklic
v katerem vsem vseučiliščinim dija-
25
1862
26
27
kom priporoča učenje kmetijstva. se je na tako imenovanem cesarskem stolu v Badenu pilo prvo novo vino tega leta ;
leta 1811. je bila trgatev tako zgodnja kakor to leto.
1249. je strašansko deževalo kamenje na Harcu,
v Quedlinburgu, v Ballenstedtu in Blanken-burgu na Nemškem.
je admiral Franc Drake se pripeljal s prvo ladijo tobaka in krompirja v Plymouth na Angleško iz zahodnje Indije in Virginije. Mornarji, ki so prvi do tistihmal še neznani
toraj se o tej zadevi tù pa tam tudi raz lič no ravná. Nekatere županije se namreč obračajo do svojega okrajnega glavarstva, druge pa naravnost do deželnega finančnega vodstva, in pa tudi zato, ker se davkarski urad-niki
uradne vednosti, pa tudi od svoje predpostavljene gosposke nobenega ukaza za pobiranje nimajo
včasi
radi izgovarjajo s tem, da o prikladah nobene
Zato
se
1586
27
1808
tobak pušili, so s tem učinili velik natek ljudstva.
marsikatero leto ali celó nič, ali pa prav malo přiklade iztirja in županiji odrajta, katera po takem v denarne stiske pride in v denarnih zadevah svoje dolžnosti spol-niti ne more.
razjasnilo te važne zadeve je mnenje naše to-le: Odgovor na vprašanje 1: Ker deželno finančno vodstvo cesarske davkarije o njih delovanji nadzoruje in pa zarad pobiranja vžitnine z zakupniki pogodbe delà,
je bil kmetijski stan na Pruskem osvoboden mora fiuančno vodstvo tudi na tanko vedeti
28
1855
ake in desetine, so ustrelili^zadnj ega medveda v Krumlovem na Českem v ovsenišču, kamor se je skril. Od onega časa ni več medveda v tej deželi.
(Dalje prihodnjič.)
7
kaj
vse
Na
imajo gori navedene gosposke in ljudje pobirati, ces. finančno vodstvo tedaj je obrniti se, da ono pobiranje přiklade dotičnim davkarijam in zakupnikom ukaže, in jim izplačo iztirjanega zneska o pravém ča3U veleva.
Obrniti se pa ima tje:
županstvo samo, kedar sklenjena priklada ne preseže 15 odstotkov; vlogi naj se pa priloži za-
*) Morebiti shodno ne samo za Kranjsko, temuč tudi za druge slovenske dežele.	Pis.
247
pisnik o dotičnem sklepu , in pa spricevalo od nemška enaka, nihče ne bi imel pravice do pritožbe oklica omenjenega sklepa;
eini odbor takrat, kedar on sam ali
, pa
de
deželni zbor pobiranje přiklade privoli
pa
tudi
ker je razlika med nekaterimi imeni taka kakor noč in dan, potem je pritožba popolnoma upravičena. Kro
takrat> kedar iziđe posebna deželna postava za Dovje
nau in paKranjska gora,
Lengenfeld in pa
to, in sicer vselej ob enem, kedar privolitev přiklade dotični županiji naznanja
>
Zwischenwâssern in pa Medvode itd.
so si
Egge
menda tako podobna kakor konj in pa Pferd
in pa b rana i. t.
Kako
Nemci kri-čali
> i
Odgovor na vprašanje 2: Pobrani znesek naj se ob ko bi kondukter klical imena samo po slovenski:
koncu vsacega meseca dotični županiji odrajta. „Medvode, Kranj, Dovje, Kranjska Gora" itd. in Slo-
Potrebno se nam zdi, naj bi sl. deželni odbor venec na domaći lastni zemlji mora včasih škodo
Medvode, Kranj, Dovje, Kranjska Gora
itd.
in
S lo-
in pa sl. deželno finančno vodstvo to reč pre- denarja in zamudo časa trpeti zato, ker se kon-
vdarila in nud seboj se dogovorila o tem
da
v i 1 e n red vpelje
y
in
naj
bi
se to. kar se konečno do
se pra- duktêrju ne poljubi postajo klicati po slovensko
m
y
loči. tudi župan ij am naznanilo
y
da
se
vedó
v
pri-
oje po
tem ravnati in jim ne bo treba v tej zadevi
hod
romati od Poncija do Pilata.
nemško! Preneumen je izgovor, da vsak kmet ume tudi nemško imé krajev ; pomaga si marsikak revež
s
tem
y
spravi
da pozná kraj in se po tem znanji z voza Je li so morebiti železnice po slovenskih de-
upanom našim pa priporočamo, naj vsako leto,	želah tudi propagande za Bismarkijo? Ali smo Slo-
predno še leto preteče, naredé proračun o prihodkih	věnci na Slovenskem to, kar Hercegovinci naTurškem?
in stroških za prihodnje leto ter prevdarijo , ali jim je	ali to, kar Slovani na Magjarskem? Naj sl. vredništvo
z rednimi dohodki mogoče izhajati ali ne; če je pa po-	stori potrebni korak, da se odpravi škodljiva in sra-
sebne přiklade k cesarskim davkom potreba, skličejo motna napaka." *)
naj nemudoma občinski odbor, ki potrebno priklado ukrene in če je za njeno pobiranje posebnega privoljenja treba ,
naj si ga brez odlašanja od deželnega odbora
Šolske novice.
priskrbé.
Na vsak način je pa treba skrbeti za to pobiranje přiklade o pravém času začne,
y
se dotična obravnava
v
se
začne med letom
y
da k a j t i
za
x
se
V
ce ka-
S't ajar ska postava, po kateri se ustanovi deželni
šolski zalog in prenehajo okrajne šolske blagajnice potrjena od cesarja
;
Je
tero se ima priklada pobirati, se to kaj rado zavleče in potem je sitnosti in homatij brez konca in kraja.
*
Odvmiti ne s reče po barvah v Šolah se je min
arodae stvari.
sterstvo notranjih oprav z ozirom na nesrečo je letošnjo spomlad pripetila v nisterstva nauka s prošnjo
y
ki
s
Ptujem, obrnilo do
m i-
naj
resno
sem
Ravnopravnost na zeleznicah.
Peticija do sl. vodstva Rudolfové železnice.
Prijatelj našega lista nam piše sledeče : ,,Te dni sem se vozil iz Beljaka v Ljubljano. Čudil
konduktér vse postaje samo po nemški
učitelje risarskih šol opomni, da ostro čujejo nad tem , da učenci v barvah namočenih čopčev (penzeljnov) ne devajo v usta, jih ne izsesajo, ošpičijo ali kakor koli z njimi v ustah ravnajo. Barve so večidel hudo strupene, zato je ne-varnost za življenje velika, ako se tak strup požre.
se, da je
Narodno blago.
a
klical: ,,Ratschach, Ivronau, L e n g e n fe 1 d itd. Ko pridem v voz, ga interpeliram : kaj je to „Kronau" ? mi pravimo „Kranjska gora"; zakaj še vi tako ne kli-čete, saj vidite iz vsega, da sedijo tu večidel Slovenci?(< On pa mi odgovori : ,,Tudi kmetje razumejo nemška
Narodne mrvice iz Istre.
Zapisal J. V.
Ako se od ptičjega gnjezda u kuci pové, poj po kranjski klicati postaj. Slovenec cice guž; ako se pové na puti, pojedó jih mravi
imena, ni treba
ni nič: če vam ni prav, se pa pritožite.
tako je govoril ošabni nemški mu par debelih, se obrnem proti dvěma v vozu sede-
Blizo
moz, jaz pa, naklonivši
pti (Ne
keda smišlj
da bi otr
ptičj
gnjezda na miru pustili.)
da
činil
V
se
jdrobneje deži
cima kmetoma, ter ju prašam : ali res vsi ljudje umejo nemška imena postaj po Gorenskem? Zvedel sem pa ravno narobe, namreč, da jih mnogi ne razumejo in še debelej^, — * je že marsikdo zavoljo tega v škodo přišel. Tako je se zove plohad ubog delavec namesti v Podnart peljal se do Trebiža
Slepič (Blindschleiche) je rekal,
dve materi na dan zaplaču. Zračne padavine Istran tako le imenuj
vidim
y
bim
m
• >
če
y
mi h 1 j à, debelej
y
če pak zeló deži, pljusk
i
d in
I "
ploh
y
y
S o s n i ž k

ker nemško klicanih postaj ni razumel ; revež je moral samo bab potem pes beračiti od Trebiža nazaj doli, ker ni imel
in b abj e p
žk
y
denarja. Takih slučajev se je gotovo že več prigodilo, in škoda je tem veča, ker mora tišti, ki na slovenski zemlji nemŠkih imen ne zná in se za tega del pře-
je
k
P
)
g
v •
g
p a h a 1 j, p a h jdrobnej*
beleja, — tuča, najdebeleja toča
besedo ,,8Íanalí
slana
y
y
rosa
y
1 j i c sniga grad, déni raz je
y
samo kak starec razumel
m
« v LU 1 J t iiVJtuou I m ILUS^U liV «UW	uv «M WV^W V4V»	V/	1 JLLI Cè j	Uii
daleč pelje, ne samo peš nazaj iti, ampak še po vrhu (mraz seka)
mrzlo
y
tid (od
tud)
mrzlej
y
k
kažen plačati.
Ko sem kmetom rekel, da bom to v „cajtenge
ijhuj
mraz
«
dal, so bili magalo !
prav veseli, in so rekli,
da bi le kaj po-
1
Oblog, za pokositi ali pasti okolo njive;
dremuh
salata
salata
P
y
m
y
ki, ka rada dremlj
mri juha, zaušnica
y
Sl. vredništvo
i. ricuLioi»^ ..Novic" je naprOSenO ,	nvn	j uaui oiumuv iv ct iiaiiouui uj^iavi^guc it	tci
skrbeti, da ta pritožba pride naznanje vodstvu Rudol- bomo en iztis njen poslali tudi naravnost vodstvu železnice fove železnice, da se odpravi napaka, ki ne žali samo Rudolfové na Dunaji, nadjaje se, da konduktêrji ne bodo za
kakor koli

Radi storimo to z natisom upravičene te pritožbe ter
narodnih pravic na
tišti zemlji, na kateri
vozi, ampak faktično delà škodo
nemških imen krajev.
Če bila
ljudem, ki
se železnica pljučnico zboleli, Če kličejo :
»
Medvode
Zwischenwasserna,
ne umejo

Kranj
Krainburg"
imena slovenska in
y
,,Kranj ska gora — Kronau" itd.
Vred.
248
poli č n i c a (udarec), — zameljuhati, slabo pomljeti, — tala vriti, delati, hoditi brez koristi. Mišu na kotlovih verugah je vse jednako, ako pade va
Oganj ili mačku va zube (kdor mora propasti, mu je mala rizlika, propade li tako ili onako.)
Narodna otročja pesmica za dež.
Razvedrilo se nebó. OblaČići, oblačici, Kamo ste se skrili? Na nas ste se razsrdili. Ob pokažite se nam ! Sunce nas peče, Zemlja nam puca. Donesite nam dažiča, Da namoči se zemljica, Da nam rodi krušiča.
Slovansko slovstvo.
* Slomšekove pesmi. Zbral, uredil in izdal M.
Lendovsek. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora v Ce-
lovcu. 1876.
Pod tem naslovom prišla je ravnokar na svitlo knjiga, katera v ličnem tisku in okinčana s podobo neumrlega rodoljuba 135 različnib pesmi izročuje svetu,
ki jih je Slomšek, per eminentiam ljudski pisa-
aj	/ jl	%	i
teli , zložil narodu svojemu , katerega je ljubil kakor oče ljubi otroke svoje.
Ravno zdaj gre tudi za to, da se toliko zasluže-nemu pokojniku izdela dragocen spominek iz marmeljna za cerkev Mariborsko; al spominek, ki bode pretrpel kamen in bron , gotovo je njegova literarna zapuščina, katere 1. del smo dobili v gori navedeni knjigi v roke. Kot intimni prijatelj nepozabljivega vladike, s katerim sem od leta 1844. do smrti njegove v prepri-jazni zvezi živel, radostno čestitam kaplanu Ptujskemu gospodu Lendovšku, izdatelju „Slomšekovih pesmi", da je na se vzel skrb in trud, vso sèm ter tjè raztre-seno obilno in velikovredno literarno tvarino Slomšekovo v skupnih knjigah na svitlo spraviti in tako zadostiti dolžnosti pie tete, do katere je vezan ves narod slovenski. Slomšekovo delovanje na slovstvenem polji
sega v one čase (1833. leta itd.), ko bila je mila naša
Slovenija še zapuščena pastorka in so pisatelji slovenski bili le bele vrane. In tudi to je, kar daje še posebno tehtnost spisom 301etnega delovanja njegovega.
i	o	j j o a
Ker je pa izdanje vse literarne zapuščine Slomšekove odvisno od tega, da se obilo poprodá 1. del te knjige, katere čisti odnesek je namenjen izdanju ostalih Slomšekovih spisov, zato je temvec želeti, da v vsako hišo slovensko pride ta prva knjiga, v kateri najdejo čitatelji tudi to, kedaj je Slomšek to ali uno pesem zložil in kje je bila prvič tiskana. Ti dodatki pa so zanimivi tudi zato, ker nam v teku časa kažejo napredovanje naše slovenščine. Vrh tega je častiti iz datelj navedeno knjigo obogatil s pregledom vseh po
Slomšeku izdanih del in pa s Črticami životopisa nje-govega. —
Ker so Slomšekovi spisi v resnici svetinje naroda slovenskega, zato bilo bi breztaktno, cepiti dlako o oblik ah pri kritiki njegovih pesmi. Jedro vsaki pesmi Slomšekovi je Čisto zlato; da se o oblikah sèm ter tjè dá kaj reči, ne dá se tajiti, kajti to sam je
vedel blagi pesnik, ko mi je v pissmu leta 1853. pisal tako le : ,,Jj*zjaajç> b 1 i k e menda premalo , nasprotniki moji pa preveč gledaio." Cepiti tedaj v tem oziru dlako, kakor sem gori rekel, bilo bi skruniti spomin prebla-gega možá, ki ima neizmerne zasluge za narod, — ro-
doljuba z dušo in telesom, ki mi je v zadnjem svojem pismu 1. avgusta 1862. leta — tedaj malo tednov pred smrtjo — pisal: ,,Vi, predragi moj Janez, ne veste, kake nadloge pri nas imamo; zaupam pa v Boga, da nas nasprotniki ne bodo potlačili, akoravno nas neprenehoma črnijo — post tenebras spero
lucem". — Tako je govori! slovenski biskup, ki
je do zadnjega dihljeja razodeval plamteče rodoljubje svoje tudi v dejanji, zvest svojemu geslu, ki mi ga je v pismu 15. januarija 1861. tako-le izrazil : ,,Res, da se nam Slovencem godi kakor piščetom, ki čivkajo in bi radi izleteli, pa ne vedó ne kamo, ne kako, in če nas sosedje prašajo: kaj bi radi? jim ne vemo pove-dati prav za prav kaj. Ostanimo zvěsti kat o ličan i, Avstrij ani in pa Slovenci: to troje bode
naj naše, drugo nam bo navrženo."
Po vsem tem bode naj tedaj 1. del Slomšekove literarne zapuščine toplo priporocan veliki množini Slovencev, ki se še niso izneverili navedenemu Slomseko-vemu geslu, — geslu starodavnemu naroda slovenskega Î
Dr. Jan. Bleiweis.
Mnogovrstne novice,
v
* Slavni vojskovodja Carnajev na Turškem bojisči
se je rodil 1. 1828. iz stare plemenite rodovine Ruske. Leta 1848. je postal naddesetnik (feldvebelj) v Pavlovském polku carske garde. Leta 1851. je dovršil voja-ške študije akademije v Nikolajevem. Kmalu potem je bil vredjen v vrsto izgledne kavalerije in artilerije in po tukaj dovršenih Študijah je stopil v službo generalštaba 4. krdela pešcev. Odslej ga je svet videl vojsko-vati se v boji ob Donavi, na Sebastopolji, v Kavkazu
in centralni Aziji. Reči se sme, da Černaje v od leta
1853—1866 ni več přišel iz ognja bojev. Ob Donavi se je vojskoval v 23 bojih , v Kavkazu v 24; samo-stojen poveljnik je bil v 20 bitvah. Njegove izvanredne zasluge pa so bile odlikovane po toliko častnih redih in drugih častnih znamenjih, da je malo generalov, katerih prsi bi kinčalo toliko redov. Leta 1867. je bil penzijo-niran, čez pol leta pa spet v dejansko službo poklican.
Dne 20. junija 1875. leta je stopil definitivno v pokoj.
Od onega časa je vredoval časnik „Ruski mir". Kot pisatelj pa si ni mogel takih lavorov pridobiti, kakor si jih je pridobil kot vojak. Zdaj ga vidimo zopet na bojisči v Srbski armadi. Naj bi mu vojna sreča tukaj tako mila bila kakor prejšnja leta v tolikih bitvah za
Rusijo ! ;
Zabavno berilo-
Pogovor Ljubljanskega „turiina", Slovana in
pravicn^FT^Bica THogođbah na jugu.
(Kraj : Ljubljanska kavarna.)
Turčin (prebravši „N. fr. Presse'4). No, pa so le zopet ti pritlikovci Srbski dobro otepeni bili, ha, ha!
Slovan. Kje li? V novi „Pressi" morda! V „ Po-litiki", „Obzoru" in slovenskih časnikih se bere ravno nasprotno.
Nemec. Tudi Dunajski „Tagblatt", čegar poročila so bila do zdaj skoro brez izjeme resnična, piše o zmagi Srbov in Crnogorcev.
Turčin. Smešno! Kdo bo takim listom verjel, kdo jih celó bral! Jaz verjamem le „N. Fr. Presse", našemu „Tagblattu" —
Slovan. In drugim „turškim" listom. To so vam evangelij!
249
Turčin. Da so Srbi tepeni, prav je
i
Zakaj
se
. Pa
puntajo in se drznejo mir kaliti vsi Evropi? Naj jih potolče Turek, da bo mir.
ljenje.
Slovan. Dobro, prav dobro! To je človeško
_ «V
mis
Slovan. Tako?! Javni mir kaliti? Po tem ta- našem cesarstvu.
Turčin. Nemški narod razširja pravo kulturo v
kem bi se na pr. jaz, če me ponoči v sredi mesta kdo
Slovan. Iz vaših ust
ne zamerite
kipi neka
napade, ne bi smel braniti, še manj pa ljudi na pomoč surovost in ošabnost, za katero nevednost ni daleč. Pa klicati, ker bi s tem kalil javni mir, ampak mirno zakaj so Nemci v obče bolj omikani od Turških Slo-
)
da me silovitež oropa, zadavi ali mi grlo pre- vanov? Ali ne zato, ker so imeli priliko se izobražiti?
reže! Lepa logika ta!
Nemec. Pravo ste povedali ! Turčin (jezen). Kaj ? tudi vi, po rodu Nemec
Ali bi pa bili taki
)
ce
bili sto in sto let morali no-
ki
siti Turški jarem, ki jim ne dovoljuje šol in sploh nič ne stori za njihov poduk? Ali niso v omiki zdaj Nem-nobene slovenske besede ne znate, trobite v rog pan- cem enaki, aíi jih še celó prekosé tisti slovanski narodi, slavistov?	ki so imeli priliko za izobraženje kaj storiti, ki niso
Nemec (mirno). Jaz sem člověk in privoščim vsa- bili sužnji nevednemu barbarskému narodu?
kemu to, česar želim sam sebi. Take osode pa, koršno imajo kristijani pod Turškim polomesecem bi privoščil še psu ne.
7
kane
Turčin. To so čenče. Za vsem tem tiči Rusija. Slovan. Ne skakajte tako; odgovorite na to
kar
panslavistični listi lažejo o trpinčenji ušivega in svinj-
TurČin. Haba! Toraj tudi vi verjamete to
fe	•	• 1«	t	^r •	#	^	• I	%	*
7
sem vam očital. Ali Slovani niso narod omikati tako, kakor Nemec. Lah in Francoz?
j
ki
7
se
kar dá
Nemec.
Da
skega rodů na jugu?
Nemec. Milovati vas res moram niste o zgodovini.
y
da! J.n kar je glavna stvar
tudi
f
da
V
se
abecedar
Slovan je člověk!
Turčin. Turek je tudi člověk.
Nemec. Tudi! Jaz pa grem še dalje io pravim, Slovan. Vsak omikan člověk vé, da pod Turško da se tudi Turek dá kultivirati. Al potem bi se moral
odpovedati svojemu ko ran u, ki je začetek in konec
pestjo kristijanom ni živeti, vsaj so jim le „gjauri"
psi
Kdor tega ne verjame
)
nai
kako Bolgarsko vas med kristijane. Potem, in če bi — nazaj přišel, bi drugo pesem pel.
za poskušnjo gré v Turškega trinostva do vseh ljudi, ki so druge vere
ko
kakor on.
lepo pa tega Turek ne stori, to uči
zgo-
dovina, ker Turki so dandanes še taki, kakoršne ie _bil
Turčin. Prazne besede! Slovanom se prav dobro Osman v Evropo prignal. Jaz bi tudi zoper Turka
____	________A	« w	I 1	V	1*1*1	1 1	T7"l	•	«
godi pod Turško vlado. Nagib punta je ves drug. Radi bi dobili gospodstvo v roke ; po njem se spenjajo
nič
rekel
?
ce
bil spodoben za Evropo in mogel
I
skrbeti enako za blagor druzih narodov.
Da
pa
Ev-
A Slovani se morajo pri tleh držati, peruti jim morajo ropa ne sme več trpeti sužnjih na sebi, to je dognana
t	4 4	J 1	' l	'	j	W	•	V	.1	• I • SS	A	• I • I • • 1*1
•biti pristrižene.
reč, saj so sužnost odpravili že v Ameriki, ki je bila
Nemec. Zakaj ?
Turčin.
se
800 let potem najdena, ko so Turki obsedli Ev-
Zato

nejo nevarni Evropi.
da previsoko ne zleté in ne posta- ropski jug
Slovan.
Sploh
v
Slovan. Nevarni? Zakaj? Mislite mar, da Slovan
zega
>
nego škandal
t

dru-sram
zatira druge narode, enako Turkom in Magjarom? Slo- mora biti vsacega, ki se^za tako gnjezdo tigrov in tako vani so mirne in dobre duše, še predobre; dokaz temu
je to
)
da povsod trpé celó ljudi med sabo
7
ki
jim na-
zalogo vsaj vemo
ge poganja
On ni Člověk
, on je z ver.
Pa
7
gajajo, kolikor morejo, jih črtijo in jim škodujejo o mega po
da vam Turkoíilom ne gre za Turka sa-
, le zato vam je na srce priraščen,
sebi
vsaki priliki.
ker
Turčin (jezen). Mar to meri ná-me? Slovan. Kogar srbi, naj se praska. Nemec. Tudi jaz nisem te misli, da so Slovani ne-
Slovane tlači. Turčin (razburjen).
jtff
Da
7
da
7
zato
)
da naravnost re-
čem. Te golazni na jugu ne moremo trpeti.
Nemec.
Vi
>
gospodine, gotovo niste rojen Nemec.
varni komu, marveč reči moram
ljudje.
7
7
da
so mirni in
dobri
Turčin. Jaz sem K r a n j e c.
Slovan. Tedaj Slovenec
vsaj po rodu.
Turčin. Pa preveč jih je. Ce bi jim drugi ne
sedeli na vratu, zrastli bi kmalu nam nas zadušili.
čez
glavo
in
Turčin (skoči kvišku). Slovenec jaz nisem Slovan. Tedaj renegát, izvrženec! In taki ljudje
so navadno najhujši sovražniki svojega naroda, kakor
Nemec. Preveč jih je, pravite? Menda le toliko, je volčji pes najhujši sovražnik volka. Zato tudi držite
kolikor jih Bog vstvari. Ali pa zato, ker jih je veliko, z najhujšim sovražnikom svojih bratov po rodu morajo biti tlačeni? Jaz mislim, da prav zarad tega Turkom. Morda imate celó kaj Turških lozov, ki ne
imeli bi biti samostojni.
Slovan. Kaj bi rekli vi, prijatelj Turkov, ako bi
bodo vinarja vredni, če Turčija pogine
Turčin (jezen). To vam ni nič mar. Sploh z vama
trpini na Turškem bili slučajno Nemci in ne Slovani? več ne govorim. (Ponosno štorkljá iz kavarne.)
Turčin. To je preneumno vprašanje
Slovan.
Ne, ne,
sitno je za vas, ker ne mo-
Nemec. Dobro ste ga obdělali, pa je tudi zaslužil Kako more sploh dandanes kdo , ki se imenuje člověk
rete ali marveč nočete dati na nj odgovora, s katerim bi sami sebe obsodili.
Nemec. Turek ni za Evropo, ker se ne dá kultivirati, to je dognana reč. Za podložnike bi jaz njemu dal k večemu tište ljudi, katere mi zarad hudodelstev
še simpatizirati s Turki, s temi mesarji ljudi!
Jaz
ni
sem Slovan, potezam pa se za vse po krivici zati
rane narode, če bi bili
prav
Turki.
Slovan. To je pravo, to je pošteno. Da bi vsi
tujci pri nas bili vam enaki
7
kako
zdaj po jecah in kaznilnicah redimo. Nedolžnib ljudi
7
Je
člověk
V
ce
ni
pa ne, naj si bodo katerega koli naroda, slabši ali mar zasluži manj človeških pravic, rojen, na priliko,
kaki Bosniški, Bolgarski ali Hercegovinski vasi, Če tedaj
v Berolinu ali Monakovem, ampak v
jih radi imeli
Al, žalibog! preveč je takih, domaćih in tujih smetljak kakor ste tù viděli eno.
Nemec. Tak plevél se bo pogubil. Slovan. Jaz upam, da, in to kmalu. (Oba si sežeta
v roke in se locita s prijaznim pozdravom.)
ne govori nemški, ampak slovanski? Ali more on kaj
A.
2a
to?
250
Nasi dopisi.
Stocklnova
Samo" Forsterjev
Domovina" Ned-
Celovea 25. jul.
Antonu Janežiču.)
(Poziv
svečanosti na spomin skemu zboru pridružiti
utuuaiuw v c* - jjuauiu ť UIOICIJCV - ,, JL/U LU UYlUa
vedova. Vsi častiti gosp. pevci, ki se hočejo pev-
seboj prinesó.

naj
;
če mogoče, dotične napeve
Živiš na veke
in slaviti mora
Te
naše
matere naj zad nj i sin
Pri skupni zabavi (ob 4. uri popoldne) bode
t
y?
beseda" siedeče točke
nedeljo 13. a v gust a se bode obhajai spomin vaška", zbor s čveterospevom
za petje obsegala: Vogel ,,Ko-
Fabian „Stanovička",
>
Vašak „Radostno potovanje
u
7
zbor
enega najvećih in zaslugepolnih budnikov in delavcev četverospev,
na slovenskem slovstvenem polji; spomin našega umrlega Vilhar, aria iz operete „Jamska Ivanka", za bas-solo z
Rajni
Antona Janežiča, bivšega c. kr. profesorja. Anton Janežič je bil buditelj slovenski beletristiki utrudljivi tajnik družbe sv. Mohora, marljivi slovenski
brenčečim zborom
ne-
„Mlatiči",

zbor
Mašek „Pod oknom"' čveterospev,
Vogel
Cigani
(i
7
77
Zapuščena
a
pisatelj in vrlo znani nam jezikoslovec. Na rojstni nje- terospev, Zajec govi hiši, v vasi Leše, v fari Št. Jakobski mu bodo
i
zbor s tenor-solo
boj
((
zbor.
, čveterospev, — „Zvezdam", čve-
Vozovi (brezplačni) bodo čakali na postaji mnogobrojni častitelji njegovi s posebno slovesnostjo Vrba (Velden) v nedeljo jutro za vlak, ki dojde
stavili spominsko ploščo. Došle so nam že vesele vésti, iz Ce lovca, oziroma Maribora, Gradca, Celja itd. ob da se bodo rojaki in prijatelji našega maternega jezika
3/45. u r i
mnogoštevilno zbrali. Naj tako postane dan ove slavitve vreden zaslugi nepozabljivega našega Antona Janežiča,
ljane
za vlak iz B el j a ka, oziroma Trbiža, Ljub-
)
Gorice itd. o b
Legitimacije za
uri zj utraj
• v
znizano vozmno
za
ki je neutrudljivo dělal v prospeh, razvoj in napredek vse vdeležnike, ki spadajo h kakemu domaćemu dru-našega slovstva!
štvu in imajo društveno sprejemnico seboj
po
Ru-
Odveč bi bilo tukaj naštevati vse zasluge Anton dolfovi in Južni železnici se dobivajo od 3. avgU3ta pri-
JanežiČeve; imé njegovo nam je porok dovolj,	—— -
se po mogočosti mnogobrojno ovega praznika vdeležimo ! Ptujern
da
čenši za Štajersko: v čitalnicah v Mariboru
?
Celji
7
Slovenci! hvaležnost je lepa reč; posebno hvalež-nost pa moramo imeti možu, ki jo je zaslužil v toliko obilni meri. Vse svoje duševne in telesne moči je Ja-
Novomestu
Idriji
7
Kranji,
za Gorico in Trst v tamošnjih čitalnicah
7 7
za Kranjsko: v čitalnicah v Ljubljani
Škofji Loki, Kamniku, Postojni in
7
za Dunaj pri sl. vredništvu ,,Zvona".
Častiti
nežič tebi posvětil, mili narod slovenskiJT e b i so bile gospodje domoljubi iz druzih pokrajin in iz Koroške
posvečene vse njegove misli, tebi vsa
blágega aaj pišejo po ove legitimacije takoj v Celovec odborniku
srcá, tebi je žrtvoval trudapolne dni in noči, tebi vse Lambertu E i n s p i e 1 e r j u, knez. svetovalcu, na kojega
svoje imetje ljubil čisto življenja !
tebi
svo
mir in svo
konca
zdravje ! Tebe je naj se vsi, točko 1. in 5. zadevajoci dopisi adresirajo.
Natančni program se razdeli na dan slavnosti v
svojega
St. Jakobu.
Slovenci! dojdite omenjeni dan, na jutro
7
jazno rožno dolino, v rojstno vas Janežičevo, b £j UCUI4 ;	» AVi J	M^r ^CM^^KJ U J w « W XV W * ^ r ^ ^ ^
vred hvaležno počastite in proslavljate dobrotnikđ*toli- šolsko leto. Iz letnika c. kr. gimnazija sem posnel
i________•______ • • • • _ » v . ____?..	.	T^wc
da
v pri-z nami
Celovcu dne 26. julija 1876.
Gorici 30. jul.
Danes se je končalo pri nas
kega
7
pravo omiko !
da javno in sijajno pokažete svoje sočutenje in te-le reči: Sestavkov ima letošnji 26. „Jahresberichť
dvoje
77
Dan 13. avgusta naj svetu priča, da vemo in od dr. Lu ber ja in
Die Ionische Phyle der Geléontes"
,,0 določevanji časa,
p ol-
znamo častiti svoje možáke, da se milo in dostojno spo- dnevnika (meridi janaj in zemljepisne širjave
• •______i	____i___„ •____ t _ „ _ * : x _	"	^ v, « ™ „ „ « ~ 4 U U 1	\T„f
minjamo velikih zaslug rajnega Janežiča, moža po- po solnčnih opazovanjih štenega značaja in neumorne delavnosti !
spisal profesor Mat.
Vod u šek. Solska poročila kažejo 19 profesorjev, uči-
nikove :
Složimo se in postale bodo resnične besede
pes-
Doné za tabo vedno glasi mili, Predragi, ki v prezgodnjem grobu spiš Nenehoma te bodejo slavili, V slovenskem rodu vecno ki živiš !
teljev in suplentov , toda imata 2 profesorja zarad bo lezni odpust, 1 pa zato, ker je okr. šolski nadzornik.
i
Učencev je vseh skup 268; Slovencev 124, Lahov
. kot takih vpisanih) 31. (Nekdaj ste
113, Nemcev bili
tretjini,
kar
Je
Odbor
Opomba. Ob 10. uri slovesná sv.
maša
v St. Jakobu
in ob 11. uri svečanost pri hiši Janežičevi v Lešah (rožna dolina na Koroškem ; železniška postaja Vrba = Velden) ; po-
l&t, se njihovo
SolniDe je došlo v gimnaziji 2500
v pripravljavnici (ki je štela 56 učencev) pa
zman
gold.
Podporni zalog znaša 1200 gold, in
imenuje ,,grof Gyulai-ov zalog
a
zato
7
ker je pod-
felclmaršal
pokoji) Samuel grof Gyulai najveće do
poldne skupna zabava. Natančni program se razdeli na dan neske (letos 100, lani 500 gold.) za-nj daroval.
Zre
slavnosti»
lostno preskušnjo je opravilo 11 osmošolcev in
Podpisani odbor objavi poleg tega p. n. častiteljem privatista in 1 ponavljavec (eden se je med ustno preskušnjo umaknil). Dva sta dobila spričevalo „odlično",
A. Janežičevim še siedeče:
Da zamore odbor po svojej mogočosti dotične
korake v primerni sprejem, postrežbo, vožnjo od Vrbe do St. Jakoba in slučajno tudi prenočišče učiniti, je
Je (ki
„zrelih", se
1 je padel za eno leto
>
za
meseca
7
nedoločen
podvrgel preskušnji) je
za
Letnika više realke še nimam : žensko
neobhodno potrebno, da nam častiti
njih pokrajin, posebno iz Kranjske, Štajerja in leto pa ga izdá.
3 v; U U UI Lil 11 , jt3 UUUUlUU^ll \JC*0. —	Y	^»U»^ «V	,
gostje iz bliž- izobraževališče pa ni izdalo letos poročila, prihodnje
Primorja do 10. avgusta po listnici siedeče nazna-
Istre 24. julija.
V.
Po naši železnici se
nijo: kraj, korporacijo, ki pride, ali sicer ko- je včeraj pripeljal prvi parovoz za poskušnjo od Dido kolodvora v Cervolje, poldrugo uro nad Pa-
--.	w * p ^ * « w . j ~,	r.—-, — -----
liko oseb bode prišlo, koliko jih misli čez noč (od nedelje 13. avgusta na pondeljek v št. Jakobu ostati).
vac
zinom.
Samo pred Pazinom je še nekoliko delà na tej
Tudi posamezniki gosp. gostov, ki ne spadajo h kakemu železnici, a od starega Pazina do morja je že vsa go društvu, naj blagovolijo kratko naznanilo poslati.
tova. Inženirji povedajo , da 18. dne avgusta na rojst-
J	J WAVf^VTVAâJV	lil^V .	j^vf^iv««««	------ -------j l	13 9	w	t u
Pri svečanosti (obli. uri dopoldne) se bodo veni dan presv. cesarja se bo pričela javna vožnja po
nele siedeče nesmi : ..Molitev" Jenkova.
..Pesen ko- vsei Istrski železnici.
Lanskeea vina smo komai
/
42
strašimo, da ne bi se nam 03tal0 zbirsilo, ker nimamo viji", je pomota, kajti poverjeniki niti „Slavije" podzemeljskih pivnic. Letošnja trgatva pa bode slaba; „Slovenije" ne morejo o tacih zadevah nic sklepati
da
ne
se nam ostalo zbirsilo
ker
nimamo
• • •
VI11
a
je pomota, kajti poverjeniki niti
Siavije
niti
po nižinah nam je slana, a pod gorami burja grozdje katerih pristaja sklep edino le občnim zborom.
;
O
pobrala, to pa, kar ga je ostalo, je jako redko, pa tudi
ze
boluje.
(0 vredbi gruntnega davka.) Vcenitev gozdov
Belo žito je redko in zavolj prevelike po vrstilni tarifi se je v cenilnem okraju „Ljubljanska
moče jako plevelno, a turšica in druge okopavine lepo okolica" 24. julija t. 1. začela.
raste j o
Ljubljane.
Nepopisljivo veselje se je glasilo
Deželni odbor je v seji 30. dne u. m. pritrdil edlogu pomnoženega krajnega in okrajnega šolskega
te dni v vseh človeških krogih nad sijajno zmago sveta, da se Francetu Adamiču poděli definitivna Crnogorcev, o kateri poročamo na drugem mestu, služba nadučitelja na 4razredni ljudski šoli v Šmartnem živo želeč, da bi tacih zmag bilo na vseh bojnih linijah pri Litiji.
toliko

da
kmalu konec bilo barbarstvu Turškemu.
Grof

hranilnica.) Vsled sklepa racunov je danes za 1. September 1876. se je v minulih šestih mesecih
amirajo pomnožilo premoženje, ki ga hranilnica oskrbuje, za
Ai čujte! kaj se že blizo tam, da za izdajalca naroda Magiarskega omolknili in na
njega. Nemški ustavoverci, zadnji čas zarad nove Av- stavljavnici in na menjice 885.193 gold.
mm
ui ; ia kvj i i c% IvUSOV. c% ci wuua
«	J 4	*	'	I hini	.....
Slavospevi Peštanskin listov mesto stopila je bridka mržnja do gold.; na državna dolžna pisma
strijsko-ogerske pogodbe zeló hudi na Magjare
>
postali
564.828 gold. 17 kr. Na nepremakljiva posestva (vknji-
žena dolžna pisma) posojenih je 6 milijonov in 405.343
zlato in srebro, v za-
Dalje znaša
hranilnično premoženje v državnih dolžnih pismih in v
so zdaj zopet srčni njim prijatelji, ves razpor je po- vlogah pri Graških hranilnicah 3 milijone in 810.320
zabijen
in iz „Deutsche Zeitg.'
i
pojó jim ljubki glasovi
gold.
>
bratovske ljubezni, ki se soglasni strinjajo v sovraštvu
v lastnih posestvih 569.132 gold.
i
in v
drugih
do Slovanov ! „Kakor Magjari prijateljica „N. fr. Presse" —
• V
terjatvah 4135 gld.; gotovina v kasi znaša 596.558 gld.
pise
»
Deutsche Ztg.", Celo premoženje znaša
/	-—tvvwt-» >1 "*	iiirïTT—m0%f

- . .
tudi mi nikakor ne mo- Posojila na vknjižena dolžna pisma
onov 270.681 gld.
remo trpeti, da se na naši južni meji ustanovi država 405.343 gold.) se tako-le glasijo :
1086
slovanska, ki svoje ukaze dobiva iz Petrograda"!
Sa
milijoni in posojil je do
300 gold., 893 od 300 gold, do 1000 gold., 407 od 1000
tansko sovraštvo do Slovanov veže Magjare in Nemce, do 5000 gld., 167 od 5000 do 10.000 gld., 83 od 10.000 in ker se jim grof Andrassy ne upira dosti zoper do 20 000 gold., 25 od 20.000 do 30.000 gold., 5 od združenje Bosne z Avstrijo , zato ga zdaj črtijo za iz- 30.000 do 40.000 gold., 3 od 40.000 do 50.000 gold.
kdor
od 50.000 do 60.000 gold., 1 za 70.000 gold.
pa
od
dajalca! Prav se mu izplačuje politika njegova:
je sejal veter, naj žanje vihar! Naši narodnjaki pa, ki	80.000 do 90.000 gold. To je dokaz, da hranilnica po
so trgali „N. fr. Presse", naj trgajo zdaj „Deut. Ztg.".	sebno male posestnike podpírá, kolikor jej je po pra-
t T>__^ -i:u____
- (Banka „Slovenija") ima juter
poldne izvanredni občni zbor, v katerem se bode skle-
četrtek) po- vilih mogoče
Prečastiti gosp. Klun je dobil z dekretom od
nila osoda njena
if
Novice" vkljub vsem razložbam 21. julija Ravberjev beneficij pri stolni cerkvi
»
Slovenčevim" žalibog! da se v svojem prepričanji, da Ljubljanski. Kakor so „Novice" v svojem 23. listu po-zadnja ura bije banki, ne morejo preveriti. Da so one ročale, da gre od ust do ust po mestu glas žalosti z besedo in djanjem vseskozi delale za ohranjenje doma- da je gosp. Klun suspendiran „a ministerio in magi-
)
čega zavoda še celó predlanskem, ko je šio za drugo, sterio" , tako morejo danes poroČati, da od ust do ust mnogim delničarjem že jako zoperno vplačanje, to pri- je šel po mestu v petek glas veselja, da je dobil be-Čajo njih listi. Nihče jim tedaj ne more očitati princi- neficij po nenadni smrti gosp. župnika Ravnikarja iz-
pielnega nasprotstva ali celó — premalo dejanskega do- praznjeni moljubja. Al pravo domoljubje neha ondi in* s sledljiva !
Res
?
da pota Božje previdnosti so neza-
nehati mora, kedar se očividno rodoljubi tirajo v
(Za novo zidanje cerkve v Rakitnici na Dolenj-
skodo. Onim posamnim delničarjem pa, ki vendar še skem) je nadvojvoda Franc Karol daroval 100 gold.
vidijo rešitev v tretjem vplačanji, stavimo vprašanje:
(,,Beseda"
koliko, mislilo
)
da
si
banka s tem pri do bi ka- dramatičnega društva kapelnika)
na korist gosp. Stocklna, Čitalnice in
bode
dne t. m. na
pitala? Težko, da pride od 1000 delničarjev prosto- vrtu čitalničnem z zeló mikavno sestavljenim programom
voljnih plačil toliko, da dobi banka 10.000 gld. In kaj kateri se bo pa še le razposlal in objavil. Za zdaj mo-
gosp. Josip No 11 i dve šte-
nico? Kdo jej bode predsednik, ker revica že zdaj več vilki iz slavnoznanih oper pel. Tudi se bode prvikrat
hoče banka s to siromaščino pričeti? Morda eskompt- remo le to povedati, da bo
let ni-mogla najti nobenega! Nespametno je žugati s na novo sestavljen kvartet, v katerem nek dobro znani
silo vplačanja; vsaj to vsak vé, da je razloček, ali v vodo skočim ali me kdo drug v vodo pahne.
sam
In
pevec in pianist sodeluje, producirah Gosp. Stoekl nam
je v čitalnicinih besedah že toliko lepega podajal, da se prav to, da so glasovi za vplačanje le glasovi belih smemo zanašati na to, da se bodo vsi prostori čitalnični
vran
f
moralo
vsaceiuu domoljubnemu delničarju, ta večer gosto napolnili.
naj sedí za mizo vodstva ali na klopi prostega delni-čarja, resnoben opomin biti, da se z rokami in no-gami išče pot, po kateri se delničarjem reši
zadnji
(Pobirki iz Časnikov.) „Tagblatt" Ljubljanski
cas
sploh

turški list" imenovan
>
i
od
same

ko-
tuge in togote boleha na zlatenci. In kaj bi ne? Dvoje
likor se jim rešiti more, banka pa ne tira na sramotni namerava: Turke hvalisa, katere
rad
po
kaki
kant. In ta pot je likvidacija, po kateri se zavaro- sijajni zmagi v zvezde vkoval ter jim vladařstvo ve-
t
valnina banke „Slovenije" prodá kaki drugi premožni soljnega sveta podělil, al njegovi ljubčeki imajo smolo
banki po pogojih, za delničarje kolikor mogoče ugodnih, in so vsak dan tepeni. Ker pa turek in kristijan ne Nadjamo se, da vsak delničar, ki sebi dobro hoče in moreta skupaj živeti, zato pridno po duhovščini
banki ne želi sramotnega pogina, si je za trdno gotov, udriha, vedoc, da ona vzdržuje vero. Ni dolgo, kar je
v prodaji po likvidaciji je rešitev in da za zavoljo nekega nereda v Bledu duhovščini očital
da
tak predlog bode glasoval jutri.
)
Notica
9
ki jo je prinesel „Slov. Nar.",
da
je onfc vse surovosti ljudstva kriva, ker ga premalo
da so podučuje!
zadnjem sobotnem listu pa še huje raz-
poverjeniki banke „Slavije" v shodu 28. dne t. m. v saja ter svojo strupeno „čenčuro" pričenja tako-le: principu sklenili, da se banka „Slovenije" izroči ,,Sla- „Narodni listi" naznanjajo, da je svetovni duhoven
1>
pater

Klun dobil Ravberjev beneficij. Svetovne urad- njimi glavni (rudeČi) vojni
nike zavoljo nepokoršine kaznujejo, renitenti pa
• y	i •	1 #	i ! y • 1	.	i • •	f
))
barjak
u
(Po koranu ne
>
ki se
pride noben vojak tište armade, ki je ta „barjak'
višepastirskim določilom ustavljajo , se bogato obdaru- bila, v raj.) Tedaj je moralo sila sila Turka pasti
t
Cer-
jejo!" Evoturčina! Huduje se nad patronom beneficija, nogorci pa niso imelj velike zgube. Isti dan je povelj
češ, da ni vrednemu
tirja
VAV4M j V U V JLiMlVi J7MIVÍ \/UV LJU M V U V XA V»J M»^	UV^VA VI J/ W mjl » g V m. «Jul V	T W * A VS O ^ V» %VV •	jl. kj \j m VI V« JU J	M V " VI |
prosivcu službe podělil, in menda nik južno-vzbodno^ Crnogorske vojne Božo Petrovi c,
>
naj bi se vprihodnje njemu kot višemu
a
lifu
take prošnje v rešitev predložile ! „Turški
s Kučijanci vred ob Podgorici in Medunu Turke
)
dasi-
list" očitano- ravno jih je bilo petkrat več, tako našeškal, da so imeli
vemu beneficijatu „renitenco" in si přisvojuje kompetenco strašansko zgubo. Crnogorski orli
so
za take razsodbe
tedaj
i
brez
vimo na
zakaj
Turškem, kjer
))
renitenca"?
pomislika, da
se ne delà nikakoršen razloček : poročila.
pokazali
vendar še ne ži- Turku , kaj znajo. Te zmage potrjujejo celó Turška
))
Turški list« bi
najrajše Klunovo glavo Ravberjev beneficij podělil.
se ve
da
tem
)
na kak „turški kol" nataknil,
ko se na bojišci tako preliva kri, se tudi
drugje godé važne
reči.
Na
mi
Angleškem je narod
Da
pa
ima
Tagblatt
kakemu „muftiju
u
ai
i i
ti
)
kar se je poturcil
))
7
softi tudi
v velikem taboru izrekel, da Angleška ne sme dajati dalje podpore Turkom, ki v Bulgariji take grozovitosti
možganno bolezen Murada V., to priča očividno nje- uganjajo. Rumunija je tudi stopila na noge, zahteva gova primera duhovnov z uradniki; čuda, da ni več pravic in žuga z vojsko, če bi jih v Carigradu ne dodal ■■■■■
lovo!
se
primere s vojak i in pa
Zatov bolnika pustimo pri miru.
palico korpora- dovolili. Ravno tako se je Grška oglasila tako od-
, da Turška vlada kar strmi; konec homatij med
ločno
(Cas oglasov za vinsko razstavo Mari- obema bi utegnila biti vojska.
borsko) je podaljšan do 15. dne avgusta.
Tedaj
Maribor 30. julija 1876.
Za razstavno komisijo:
Dr. Milile.
Novicar iz domaćih in tujih
dežel.
Iz Dunaja.
Ce dalje
več
na jugu vse
vré, zato se je Evropska diplomacija začela praskati za ušesom. To je sklepati iz tega, ker sta Srbska ministra
Ristič in Gruic — menda vsled Ruskega in Angleškega
klica nagloma zapustila glavni stan kneza Milana. Najbrže hočejo vstaviti boj, v katerem se toliko krvi preliva , napraviti pomirje in na ta način po pogojevanji
demonstracij v vrsti končati vojsko, da ne bi bili Avstrija in Rusija primo-
rani z vojno vtekniti se vmes. Avstrija je za vojno po polnoma pripravljena, tudi Rusija je nastavila že iz-
da
se zavrze
nemških ustavovercev se glasi za to, realna unija Avstrije z Ogersko in se ustanovi
------- - ~ - J	---------	---„v™ ^„«W.JC. JV
personalna unija, po kateri ni Avstrija v nobeni drugi datne čete ob mejah, da more vsak hip poriniti jih v
zvezi z Ogersko kakor v tej , da cesar Avstrijski je Bulgarijo. kralj Ogerski. In kaj neki tiči za tem? Druzega ne kot nemčurska namera, odločno Avstriji nasprotna. sebno
Najraji bi sicer nemčurji Avstrijski svoje gospodstvo
da
stegnili tudi čez Ogersko;
ker
se je zvědělo in skazalo , kar mora po-And rassy-u neprijetno biti, namreč to,
pod pira jo-Turke. Pri bitvi ob Bje-
r ^UJ *... - i. —j	j
jim to ni mogoče, lini so namreč Srbi našli med padlimi ne
vec
Oger-
zato delajo na to, da se Ogerska odcepi od Avstrije, skih honvedov (deželnih brambovcev) v^Turke preoble to je,
naredi personalna unija. Leta 1867. bila je usta-
cenih
voverska nemška koterija kriva, nila za Avstrijo bolja pogodba
da
se z
Ogri
ni
skle-
Avstrijska
ampak
veliko Wenzlovih pušek, katere ie
onavi pripeljala. Dalje je znani
zdaj pa delà celó Ogerski general Klapka v Carigradu hotel sestaviti na to, da se popolnoma raztrga zveva Habsburške mon- iz Ogrov na Turškem bivajočih (in gotovo tudi iz drugih)
arhije.
In tako stoji Avstrija dandanes pred brezdnom četo prostovoljcev Turkom na pomoč. Vendar je
strašnim takim, kakor nikdar poprej: homatije domaće Avstrijski poslanec (po kakem nagibu, se ne vé) dose in homatije vnanje. To dobro vest imamo Slovani, gel pri Turški vladi prepoved, da se take čete ne smejo da jih nismo zakřivili!
krajih
Iz Turškega bojiŠČa.
snovati. — Taki so Madjari, da hočejo celó zverinskito
>
posebno pa ob Timoku, kjer so Turki pod po-
Hude so bitve na vseh Turkom pomagati zoper slovanské zatirance.
veljstvom Kerim-paše in Srbi pod vodstvom Černaje- za ranjence s postrežbo vred.
Rusi so poslali v Belgrad zadnje dni 100 postelj
Lešjanin je Turke
vim postavili si nasproti jedro svojih vojská. Bitve so v krvavi bitvi vnovič čez Izvor nazaj zagnal.
tu krvave, oboji mnogo trpé, toda odločilne zmage dozdaj
Lju-
V
se
w v^ y	V M v/ I 4 m A m v ^ w v * v/ y v v/ VI Mf v V* A v v/Ai w m « u ^ v-/ »J v	J» kj JL vW U jl V j V/ M vi J
ni dosegel nobeden , čeravno je Turka veliko zrak ni bil ugoden.
bi brati č je zdaj v Gradcu interniran, ker mu v Linču
več. Tudi do danes
V
se
ni nobenega Turka na Srbski
TurŠka.
zemlji, tedaj je sklepati, da so si oboji zeló enaki
Sultan Murad V. je šel za svojim
j
kajti
Če bi Turki bili mocněji, bi brž šli čez Timok in na- sploh kedaj
prednikom. Gotovo je, da ga danes ni več
bil
in
skočili trdnjavo Zajčar. Isto tako bi posadka
, — ce je ni ministerstvo Turško ž njegovo
ki
zdaj
v
Nišu
brž vdarila čez mejo
puoauaa , tv i je UOCUU i juui tu viau oicpaiuui ivoouiuct je , u« g« uiuvv
Važnejše novice ni videl. Naslednik mu ima biti mlajši brat Abdul-
Hamid, od čegar eneržije Turki mnogo pričakujejo.
osebo ljudi in vlad sleparilo. Resnica je, da ga nihče
Ti
kot o Srbih so došle zadnje dni o Crnogorci h. so bili namreč popustili Mostar in umaknili se nazaj. Kar je o njem znanega, je to, da se ni nič učil in je
Menda je bila to
vojna zvijača in Muktar-paša je hud mohamedanec. Oklican za sultana pa še ni.
šel res v nastavljeno mu past. Dne 28. julija so bili
namreč Turki ob Crnigori hudo tepeni in popolnoma razbiti na obeh stranéh. Sam knez Niki c a je svoji kneginji telegrafiral, da je ob Vrbici Muktar-paševo
Listnica vredništva. Gosp. G. J. v Zat: Crnega kavčuka
maži
i za
četo tako potolkel, da je skoro vničena. Osman (Ali)-paša je bil živ vjet, Selim-paša je pádel v boju, ž njim vred skoro vsi viši častniki, Muktar pa je komaj všel. Od 16 njegovih taborov (batalijonov) se jih je po begu
ki ga tudi Vaše skušnje hvalijo kot izvrsten dodatek k škornje, se dobi, kolikor ga kdo hoče, v Venceljnovi štacuni na velikem trgu v Ljubljani po 12 krajc. lot.
V
Hektoliter v
Žitna cena
v LjubljaDi 2. avgusta 1876.
ov. denarii: pšenice domaČe 8 fl. 60
banaska
5 fl. 40. sorsiee 7 fl
20
řešilo le čvetero,vdrugi so uničeni. Ostanke zbira Muk- lofl. 13
tar pri Bileku. Crnogorci so vzeli Turkom skoro polo- ječmena 4 fl. 80. — prosa 4 fl. 80. — ajde 5 fl. 60
rži 6 fl. 40.
ovsa 3 fl
vico topov, veliko voj nega orodja, živeža in zastav, med
80
Krompir 3 fl. 60 kr. 100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dedicev v Ljublj