1IV. štev.
V Ljubljani, nedelja 16. maja 1920. s'oitni,,anHeto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
tlo leto 6! leta (etri leta
ta mesec
K 189-„ 90— n 45-15—
ia inozemstvo:
celo leto pol leta. ietrt leta es mesec
K 240— „ 120— , »O— .. 20 -
Uredništvo je v Ljubljani, 1 i&nčiškanska ulita štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44.	■1
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Za Ameriko:
celoletno ... 4 dolarje polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar.
Novi naročniki naj pošiljaj
narcCnino po nakaznici.
Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostora la sicer 1 mm visok ter 65 mm lliok prostoi za enkrai I K 60 vin., za vetkrai popast
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — ■■	Rokopisi	se	ne vračajo.	■	  —■
Trumbič in Pašič zapustila Pallanzo.
LDU Trst, 14. maja. „11 Piccolo“ poroča iz Pallanze z dne 13. t. m.: Jutri dopoldne zapusti jugosloven-Rka delegacija Pailanzo. Gospod Pašič se odpelje v Evian, da nadaljuje tam svoje zdravljenje. Minister dr. Trumbič odide s svojim tajnikom
Pavlovičem in z ostalim osebjem delegacije v Pariz. Jugoslovenska delegacija Je ostala dva dni v Pal-lanzi, ker je pričakovala, da se bo italijanska ministrska kriza skoraj rešila in da se bodo nato pogajanja nadaljevala.
Italijansko vlado sestavi Bonomi.
LDU Milan. 15. maia. Kakor jav- stranke Meda je zagotovil, da bo ijaio listi, le 'krali poveril reformnemu Bonomi našel podporo njegove socijalistu Boriomiju sestavo novega stranke, kabineta. Voditelj katoliške ‘judske
Sporazum v Beogradu.
Beograd, 15. mu ja. (Izvirno poročilo.) V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da je prišlo med radikalci In demokrati do načelnega sporazuma v vseh važnejših vprašanjih. Toliko kot gotovo je, da se bo sestavila koncentracijska vlada pod vodstvom dr. Vesniča. Težava dela samo še vpra-
šanje razdelitve resorjev In pa določitev oseb, ki naj prevzamejo posamezna ministrstva. Vendar pa se je nadejati, da bodo tudi te zadnje ovire v najkrajšem času odstranjene in tako rešena današnja moreča kriza.
TURŠKA REVOLUCIJONARNA VLADA NE PRIZNAVA MIROVNE POGODBE.
LDU Pariz, 14. maja. Po vesteh Iz Carigrada le Mustafa Kemal Paša postavil v Angori novo vlado in poslal mirovni konferenci noto. v kateri razveljavlja sprejem mirovne pogodbe po turških poslancih. Novo ustanovljena vlada je sklenila, da se ne čuti vezane po nikakih dogovorili ali pogodbah, ki so bile sklenjene po premirju med turško vlado In katerokoli zunanjo silo. Dalje poudarja nota, da nova vlada ne priznava nikomur drugemu pravice, zastopati
Turčijo na mirovni konferenci, kakor delegatom, katere pošlje ona sama. pod katere upravo stoji največji
del Turčije. Poznejše vesti : trju-iejo, da nacionalistično gibanje nima značaja upora proti sultanovi osebi.
SULTAN ODSTOPI?
Dunaj. 15. maja. (Izvirno poročilo/ Iz Carigrada poročajo, da se namerava Sultan vsled neizprosnih pogojev mirovne pogodbe odreči prestolu. Sultan se baje boji, da pride, ako se bo res poskušalo, mirovno pogodbo izvesti, v celi državi do nemirov.
NOVA NOTA VRHOVNEGA SVETA ZARADI RADGONE.
. Dunaj, 15. maja. (Izvirno poročilo.) p0 vestih iz italijanskih virov je izdelala pisarna vrhovnega sveta novo noto, ki se odpošlje Jugoslaviji. V noti se bo od beograjske vlade vnovič zahtevalo, da brez nadaljncga odlašdnja izprazne Radgono. V dunajskih krogih se domneva, da je prišlo do te nove note vsied italijanske intervencije povzročene bržčas po Renncrjevem obisku v Rimu.
OMEJITEV KRALJEVE OBLASTI V ITALIJI.
Dunaj, 15. maja. (Izvirno poročilo.) „N. F. P.“ poroča iz Rima, da se namerava državnemu zboru predložiti zakon, s katerim se spreminja italijanska ustava v toliko, da bo odfrčal v bodoče o vojni In miru parla-1 nent, ne več kralj.
LDU Rim, 10. maja. Ministrski »vet le včeraj odobril zakonski načrt, ki daje parlamentu pravico, napovedati volno in sklepati mir. To pravico Je doslej imel samo krah
SEJA ZVEZE NARODOV.
LDU Berlin, 15. maja. »Berliner Tageblatt« javlja iz Bazla: Otvorit vene seje sveta zveze narodov v ministrstvu za kolonije, so se udeležili vsi zastopniki velesil, ki so došli v Rim. Ital. delegat, ki Je bil izvoljen
c - - ~5 ianwwggn—nrnw—a
VERA.
Roman.
(Dalje.)
Vera je začela pripovedovati; niti najmanje Je ni ženiral pogled iz več nego stoterih oči, ki so bile obr-nje vse vanjo. Njen melodični glas, ruski naglas ter zanimiva vsebina •o se globoko dojmili poslušalcev — oči vseh so bile vprte v pripovedovalko, vsi so napeto poslušali. V kratkih presledkih Je Vera srkala čaj, povlekla parkrat dim iz cigarete ter se vsedla docela neprisiljeno.
Prizor, ko so tirali Belgijca c »trani grofice naravnost v zapor je predstavljala naravnost dramatično: opisala Je najprej intimni t6te-4-tfite v elegantni grofični sobici In kako so potem vdrli redarji v imenu zakona k njima, dalje upiranje jetnika In končno divjo bolest grofičino.
V dvorani je zavladala smrtna tišina -- kakor da so vsi gledali pred seboj, onesveščeno grofico.
Vera je umolknila, podprla je lepo glavo z roko ter zrla predse.
Dernhof, ki Je slonel slučajno baš njej nasproti na steni in jo je ves čas hladno opazoval, si Je sedaj mislil: „AH Je to resnično čustvo ali igra tudi sedaj komedijo? Je li ta poza preračunjcna?“
Resnica je bila tako nekako na sredi.
Mahoma Je dvignila glavo, poiskala svojo ha dolgi zlati verižici
za predsed. Je izvajal v otvoritvenem nagovoru mnogo obetajoče posledice iz duha sloge, ki ie dosedaj preveval svet zveze narodov. Da se udejstvi zveza narodov, naj se svet vednd drži načel mednarodne pravičnosti. Sk'enili so, sestaviti program in objaviti vse sklepe v lavnih sejah zveze narodov ter oznaniti sklepe mednarodne važnosti v slovesni zaključni seii v Kapitolu.
LDU Rim, 14. maja. Svet zveze narodov je zboroval danes dopoldne in popoldne pod predsedstvom Tit-tonijevim. Obravnavali so naslednja vprašanja: Sestanek glavne skupščine držav, ki pripadajo zvezi narodov, vrnitev ujetnikov, ki se še nahajajo v Sibiriji, mednarodno varstvo žen in otrok, pritožbe nemške vlade, pripustitev novih držav k zvezi narodov, mednarodna statistika, preiskava na Ruskem In vprašanja, ki se tičejo tranzitnega prometa. Sklepi se objavijo v jutrišnji Javni seji, najvažnejši ukrepi pa v sredo v Javni sklepni seji.
ANGLEŠKI PRISTANIŠKI DELAVCI ZA BOLJŠEVIKE.
LDU Amsterdam, 14. maja. Kakor poroča „Telegraaf“ iz Londona, so londonski pristaniški delavci sklenili, da ne nalože nobene ladje, ki bi vozila vojno gradivo državam, katere so sovražne ruski sovjetski vladi.
visečo lomjeto ter se začela ogledovati po dvorani.
- Kal pomenja to? — »e Je vprašal ostri kritik iznova. Toda kakor od strele ošinjen se le zdrsnil, ko Je videl, da Je njen ostri pogled obtičal na njem. Ni mogel preprečiti, da bi mu kri ne udarila v obraz, in besen nanjo in nase, ker se Jel le za hip posrečilo vplivati nanj. Je prekrižal ro ke in je mrko ter strogo zrl vanjo.
Z lahnim porogljivim nasmehom Je izpustila lomjeto, se okrenila h knezu ter pripovedovala dalje.
Dernhof Je začutil roko na svoji rami, njegov prijatelj nadporočnik Je stal poleg njega in dejal tiho:
»Tvoj obraz Je strašno mračen, Feliks. Ljudje so ie začeli opažati to, — kaj ti Je?«
»Nič, — samo nisem razpoložen.«
»Tako. — Kako Je knezu? Pravzaprav popolnoma dobro, kaj?«
»Doslej mu Je bilo dobro «
»Čemu naglašaš ta »doslej« tako očivldno?«
»Ali sem storil to?«
Pogledal je svojega ljubljenega gospoda, njegov prijatelj je stori! Isto.
»A, sedaj razumem: bojiš se, da bi mogel — meniš, da bi — kakor Je rahlih živcev, — vsekakor to ni ugodno zanj.«
»Jaz ne menim ničesar.«
»Kakšna se zdi tebi?, Božanska lena!«
* Natokruthelša koketa! *
Rusija in svet
Kakor znano, se je pripravljala komisija Zveze narodov, da odide v Rusijo in preštudira na licu mesta razmere, ki vladajo tamkaj. Dasi-ravno ni bilo jasno, koliko Hudi dobre in poštene volje bi bilo v tej komisih. in če bi komisiia znala in mo gla biti objektivna, so vendar vsi pošteni elementi po svetu z največjim zadovoljstvom pozdravili ta namen ker so od poročila komisije pričakovali nekake odrešilne besede, ki je imela napraviti jasnost in razpršiti dvome na tej ali oni strani.
Me<J tem je ljudski komisar za zunanje zadeve, Čičerin. s nrav široko odkritosrčnostjo in dobrohotnostjo vabil Evropo ih svet, da naj se sidene med Rusijo in svetom mir. Govorilo in poročalo se je o gospodarskih komisijah, gospodarskih sti kih. Človek, le .mislil, da se bo po dogodkih polnih razočaranj zopet nekaj s poštenostjo napravilo. Antanta je proglašala, da se odpoveduje Intervenciji, da naj se Rusija sami uredi itd, Le enkrat se Je pojavila vest, da bo na spomlad stopil sam Foch poljski armadi na čelo ln da se takrat začne boi proti boljševikom. Pa le naposled tudi to utihnilo; pričakovali smo, da bo do Evropi kmalu zavladal mir in red.
Toda vse to ie bil le videz.
Prišla je poljska ofenziva proti sovjetski Rusiji, ki naenkrat je ves svet snel masko. Francoski žurnali (»Temps«) pišejo v neprikritem veselju o ofenzivi. Anglija se kljub pretresom tega vprašanja v zbornici kar ne izjavi, kako misli, toda njena zahteva, naj se sovjetska vlada pogaja z ostanki Denjikinove armade, t. J. z ostanki carizma, govori dovolj jasno. Za temi velikimi lezejo tudi
maniši in pišejo in pošiljajo pozdravne telegrame poljskemu vojskovodij, v katerem mu častitajo k zmagi nad Rusi...
Na vse to malomodro ravnanje seveda ni izostal odgovor:
Praška »Tribuna« izve preko Ko-danja, da le sovjetska vlada zavrgla prošnjo Zveze narodov, da bi smela preiskovalna komisija v Rusijo z motivacijo, da velik del članov Zveze narodov podpira Poljsko v boju proti Rusiji. Pač pa dovoljuje Rusija časnikarjem, da smejo na Rusko.
Tako dolgo pričakovana odrešil na beseda bo torej zopet izostala. Lovilo se bo zopet v kalnem. Mogočniki tega sveta Hubijo temo, da morejo po svoje vladati.
Seveda tudi nas ne smejo pogrešali v številu teh. ki nc marajo z Rusijo miru. Se bridko bomo obžalo vali to svoto kratkovidnost in ljubezen za parsko pravoslavje! —c.
Dunajsko pismo.
Dunaj, 10. maja 1920.
Vojna, ki Je prevrnila vse stare pojme. Je spremenila tudi Danajčana, ki se poprej za politiko ni skorai nič zanimal. Prisilila ga je, da zasleduje pozorno tudi dogodke izven svojega mesta. In tako lahko slišiš v restavracijah in kavarnah modrovanja o uspehih kanclerjevih potovanj, zlasti pa o posledicah praških dogovorov. O teh se posebno živahno razpravlja, ker so bila uradno objavljena poročila o njih sicer precej optimistična, a zelo nejasna in zagonetna. Ravno ta praška pogajanja so za Dunaj vitalnega pomena, ker naj bi že vendar enkrat omogočila znosno razmerje med Avstrijo in Čehoslova-
»Ali. Feliks, že zopet pretiravaš. Saj vendar nimaš nikakih dokazov.«
»Misliš?«
»Ali prideš v pivovarno, ko bo tvoja služba pri kraju? Zbremo se vsi tam. ko bo tukaj konec te pre lesti.«
»Mene ne pričakujte ondi.«
»Ali zakaj pa ne? Mogli bi tako lepo vse prerešetati; zanimivo tujko
»Prav to mi Je zoprno.«
»Eh, pa se dobro naspi, prijatelji«
Do zadnje besedie svoje pripove-sti si je Vera ohranila zmago, zago tovila sl Je nalvečji uspeh.
Njega Svetlost se jej je zahvalila, a za njim vsi drugi. Obkrožili so Jo od vseh strani.
Knez le osrečil medtem še nekaj drugih starejših dam z daljšimi nagovori. Za contre-ples Je angažiral polkovnikovo soprogo, nasproti mn ie stala Vera z Dernhofovfm prijateljem, ki jej Je neprestano dvoril. Za bavala se ie izvrstno. Ob pol eni se ie poslovil visoki gospod, poljubil Jel je roko in dejal *.
»Na svidenje, milostiva gospodična!«
Uro pozneje Je bila BSrova obl teli sama.
»Vsa zbita sem,« ie zdihovala gospa svetnica; »takoj pojdem v ph-stelj.«
»Lahko noč« »e le poslovila Agata, »grem- da pomagam marati.«:
ško. Prijateljstvo med obema državama ni tako nemogoče, vsaj kolikor se Dunaja tiče. Dunajčani namreč niso prav nič navdušeni za velenem-ška stremljenja in odločno obsojajo tozadev. ekstra vagance v Oradcu. Večina Dunajčanov se, čeprav moi da največ iz praktičnih razlogov, odločno zavzema za sporazum s Čehi.
Podobno je z razmerjem med Avstrijo in Jugoslavijo, ter Italijo. Tudi tukaj si želi dunajsko javno mnenje mirno in prijateljsko sosedstvo, ter se nadeja, da se bo v bližnjem času posrečilo odstraniti ovire, ki danes še onemogočajo odkrito prijateljsko razmerje med Avstrijo in Jugoslavijo. Dunaj prihaja polagoma do spoznanja, da so stari časi za vedno minuli in da se bo treba brez pridržkov prijeti dela za novo Evropo, v kateri ne bo več prostora za stara gesla o dinastiji in narodnem b( ju.
Mnogo se je spremenilo na Llu-nalu v času po vojski. Kdo bi si bil pred poldrugim letom mislil, da k-do sinovi donavske prestolice kedaj s takimi simpatijami sprejeli poročila O' nameravanem potovanju kanee-larja Remrerja v Beograd. Dunajski trgovski svet in ž njim velika masa organiziranega delavstva so si na Jasnem, da mora vsa avstrijska industrija ln trgovina v svojih kalkulacijah v prvi vrsti upoštevati Jugoslavijo z njenimi prirodnimi zakladi, »
Socijalne razmere na Dunaju postajajo vsak dan slabše, dočim so bile še pred par meseci razne merodajne industrijske stroke zlasti oblačilne in one za pohištvo preobložene od naročil, pada sedaj konjunktura v strahoviti meri, tako da marajo razni veliki obrati kar v masah odpuščati delavstvo, število brezposelnih na ta način zopet rapidno narašča. Kaj to pomeni, kaže zadnji izkaz zdravstvenega urada. Na svoj suhoparni način pripoveduje poročilo, da je umrlo v zadnjih mesecih na Dunaju na tuberkulozi toliko ljudi, kakor še nikdar popreje. So to posledice slabe prehrane, ki danes ni samo povzročana po pomanjkanju živeža, ampak v prvi vrsti po strahoviti draginji. Prišlo je namreč tako daleč, da tisoč in tisoč rodbin iz tako-zvanega srednjega stanu nima več niti sredstev, da bi mogle plačati živila, ki so jim oblastveno nakazana. Ta živila ostanejo na ta način pri trgovcu in izginejo v verižn iško trgovino. Njihov manko se kaže v velikem številu smrtnih slučajev v strahovitem širjenju tuberkuloze in
Beata le bila že prej odšla. Ves večer ie pogrešala svoiega Frana.
Gospodar si ie zapalil še smodko.
Veii, ki Je bila še vsa razigrana, te Je zahotelo, da ostane še male pri njem. Slutila Je, da ni bil popolnoma zadovo’Jen ž njo Hotela se le razgovoriti ž njim ter izvojevat! popolno zmago. Izzivajoče se je postavila predeni.
»KaJ se zgodi zdal z ubožico Vero? AH le zaslužila grajo ali pohvalo?«
Stile se je smehliaL
»Hm, hm — vobče ni bilo tako slabo, nekatere točke pa bi si bil vsekakor želel drugače.«
»F.h bien. tako novo, tako poučno se mi zdi sprejemati lekcije, da te prosim, nikar mi ne zamolči teh točk.«
»Ljubše bi ml bilo, da bi bila
skrajšala kramljanje s knezom v salonu. da bi ne pušila in predvsem, da nisi sprejemala uslužnosti visokega gospoda s tako malomarno kokete rijo. To Je vse bodlo v oči, — ljudje so govorlM o tem fn grajali tako ponašanje.«
»Kaj me briga! Knezu to ni bilo neprijetno!«
»Opozarjam te, da tl galanterije visokega gospoda ne smejo biti merilo, sicer se lahko kmalu onemogočiš v tukajšnji družbi. Zal, da ti mola mala, slabotna žena ni dorasla; vo dlti bi te morala krepka ženska roka.*
Napravila je kretnjo, kakor da nateguje vaieti.
»Krepko zategniti uzdo, večkrat uporabljati knuto, vmes pa poljubi — kal ko bi se našel mož, ki bi me tako odgajal?«
»Tl sl blazna!«
»Stara resnica to- Joj, kako ma Je zažejalo po tej strašni pridigi — opiti se moram, da jo pozabim.«
Glasno se je zasmejala in izpila dve čaši šampanjca, potem ie koketno pogledala strica.
»Torej, Vera, drugi pot se še malo bolj potrudiš, kaj ne?«
»Ali že zopet začenjaš? Skrajni čas Je že, da zadušim' tvojo grajo.«
In še preden se je mogel nadejati kal takega, še je sklonila k njemu in ga poljubila jia usta. Prestra-i šen, zmeden se je umaknil nazaj; ona pa se le smejala.
»AH nisem milostljiva? Nešteti bi te zavidali za ta poljub. Lahko noč!«
»Resnično, Vera. ti bi inogla še - -.«
Smuknila je iz sobane. Tajni švet-nik pa je nekoliko sklonil glavo, vkljub letom mu ie postalo vroče.
»Vražje dekle'« je zaklical za njo. ♦
Bilo je nekaj dni po domačem plesu; Biirovi so baš hoteli sesti za mizo. ko le prihrumela v sobo Ivana vsa rde^fti
(Dalje prih.)
drugih ljudskih bolezni v padanju '
p »rodov itd.
•
Prava panika je zavladala na Dunaju, ko se je razvedelo, da je v prometu veliko število ponarejenih bankovcev po tisoč in 10 tisoč K. Zmeda, ki Je vsled tega nastala v trgovskem svetu, je bila tako velika, da v prvih dneh nobena bla-
fajna ni hotela sprejeti visokih ban-ovcev. Občinstvo Je naravnost ju-jrišalo na centralno blagajno avstro-ogrske banke v Oosposki ulici. Razburjenje se je šele poleglo, ko je banka izjavila, da bo bankovce zamenjala. Kako bo prenesla ta sklep finančno že itak bankerotna država, je seveda drugo vprašanje.
•
Značilno za državno zavest avstr, republikancev je dejstvo, da Je končala subskripc-ija prvega državnega posojila z jako ugodnimi obrestnimi pogoji s popolnim fijaskom. Zaupanje v vlado in republiko Je kakor kaže ta izid torej precej malo. Krivdo nosijo v prvi vrsti pač stremljenja posameznih dežel po odcepitvi ali vsa} kar največji neodvisnosti, dalje gotovo tudi proti kapitalistično nar stopanje večine državnega zbora, gospodarjenje in teroriziranje delavskih in vojaških svetov, načrti so-cijalizacije sedanje vlade itd.
Vladna kriza v Italiji.
LDU Trst, 14. maja. Listi poročalo iz Rima z dne 13. t m. o vladni krizi: Krali ie sprejel danes dopoldne bivšega ministrskega predsednika Giollttiia. ki mu Je obrazložil svoje naziranje glede rešitve vladne krize. Giolitti ie dejal, da prihodnji kabinet ne sme biti reakcionaren, marveč da mora dali narodu pravo svobodo, hkrati pa dati državi potrebno avtoriteto. Voditi mora politiko, ki se opira na voljo ljudskih mas. katero zastopajo v zbornici italijanska ljudska I štranka in socialisti. Ker pa sedaj ni j možno sodelovanje obeh strank v kabinetu. naj kralj poveri sestavo nove vlade oni teh dveh strank, ki bi hotela prevzeti odgovornost in Izvesti vsai del programa, ki mu ga je on očrtal. — Nato jte kralj Viktor Emanuel sprejel v kratki avdienci bivša ministra predsednika Bosellija in Salandro popoldne' pa v daljši avdienci voditelja italijanske ljudske stranke Medo, ki mu le obrazložit stališče svoje stranke. Meda je nasvetoval kralju, naj poveri sestavo kabineta osebi, ki ni zastopnik ne kake parlamentarne skupine in tudi ne kake politične strane; ta oseba pa mora imeti zaupanje vseh strank. On sam ie odklonil sestavo vlade. — Po-poldge ie krali sprejel voditelje dru gih strank ter presednika in podpredsednica zbornice, da mu povedo svoje mnenje. Zvečer je bil iznova spre Jet Nitti. — V parlamentarnih krogih sodijo, da bi bil Giolitti najprimernejša oseba za novega ministrskega predsednika. Nitti bi v tem kabinetu prevzel listnico zunanjega ministr stva, ker želi OioHtti, da se ne izpre* meni dosedanja zunanja politika. V novo vlado bi vsekakor vstopil tudi Meda. Mnogo izgleda ima tudi ministrstvo. kateremu bi predsedoval re-* formirani socialist BonomL Nitti Je odkonil sestavo vlade, je pa pripravljen prevzeti kak drug portfelj. Ker je kralj ponovno sprejel Nittija, ni. kakor zatrjujejo v parlamentarnih krogih, izključena kombinacija Nlttl-Meda.
Padanje cen.
Zagrebški ..Jugoslaveuski Lloyd“, list za pospeševanje trgov sko-indu-strijalnih in narodno-gospodarskih koristi objavlja pod zgornjim naslovom ta-le članek:
Cene padajo. Mnogi tukajšnji trgovci prejemajo sedaj iz Bačke, Banata in Srema ponudbe glede živiL Ponudbe so znatno nižje kot v zadnjem času. Pšenico, ki je stala že 1000—1050 K za 100 kg, ponujajo sedaj Bačvani, Banačani In Sremci po 700 in 650 K. Moka nulerica, ki je stala že 16 K za kg Je sedaj na razpolago po 12 K. Cene krompirju na zagrebškem trgu so padle za 50 odstotkov, 'l ega živila se sedaj lahko dobi v neomejeni množini.
Razlog tega padanja cen Je po-voljno stanje setve, ki obeta letos — če ne pride vmes kaj nepričakovanega — sijajno Žetev, Zelo dobro vreme meseca maja je povoljno delovalo na uspevanje žita, ki obeta dozoreti za žetev že v polovici junija. Tudi krme za živino .je v izobilju. Zabranitev izvoza živil je prekrižala račune marsikateremu špekulantu, ki Je prikrival zaloge v pričakovanju, da nastopi v državi spomladi pomanjkanje in da bo vsled tega žito in moko prodal po horendno visokih cenah. Sedaj spravljajo ti špekulanti žito in moko na trg, in živil, ki so v trgovini že pohajala, Je naenkrat v obilici
Vzrok padanju cen je tudi koa-Sument in kupec naših živil, avstrijska republika, ki Je za rekompenza-cijo iz naše države izvažala zaloge žita in drugih življenskih potrebščin, ter nam zanje vračala preostanke svojih industrijskih izdelkov. Nemška Avstrija se Je radi naše odpovedi kar se tiče dobave hrane obrnila na Romunijo, s katero se pogaja za nakup celokupnega prebitka njene nove žetve. Tudi to dejstvo Je prestrašilo mnoge špekulante, ki se sedaj boje, da ne bomo mogli nikamor oddati živil, ki Jih ne bomo porabili sami. Toda to stvar bomo že uredili; daj bože dobro žetev, kupci se bodo že nalil... —
Priobčujemo članek »Jugeslov. Lloyda“ kot razveseljivo znamenje, ki kaže iz sedanje stiske pot v boljše čase.
Beležke.
Ljubljana očiščena
Državni stanovanjski urad je zadnje dni odpovedal obratne prostore in stanovanja: trgovcem in njih pomočnikom, obrtnikom in uslužbencem, restavracijam, kavarnam in natakarjem, odvetnikom in notarjem ter njih uradnikom, mnogim uradom, družbam, denarnim zavodom in njih uradnikom ter uradnicam itd. Zadnle dni je kar deževalo odpovedi lokalov in stanovanj. Odpovedano je stanovanje celo hišnim posestnikom v njih lastnih hišah. To ni šahi, temveč resnica in lahko navedemo imena. Vsi zgoraj omenjeni morajo v dveh oz štirih mesecih postaviti nove hiše in palače. Ker pa je to ne glede na po manjkanje denarja — večina, ki bi morali zidati, ima komal po par tisoč kron gotovine na razpolago, a nove stavbe stanejo danes miljone — pa ue glede na to je tehnično spk>h nemogoče postaviti nove hiše v par mesecih tudi v normalnih razmerah kai na še le danes, ko orimanlkuie vsega. Bela Ljubljana bo, če vlada s svojo odredbo resno misli, še letos očiščena. Vsi zgoraj omenjeni, ki tvorijo 9 desetin prebivalstva Ljubljane, se bodo morali izseliti m ostali bodo v Ljubljani le kanoniki, duhovniki, redovniki in redovnice ter stare ženice — tercijalke.
Kedo ne more biti komunist
Novo izišli JRdeČI prapor*« razvija v svojem uvodniku program komunističnega časopisja. V članku pravi med drugim: utopistični in anarhistični elementi In lumpenproletariat nimajo prostora v naših vrstah, še manj pa polumeščanski. socijalno-patrijotski slabotneži in omahljivci. Hvaležni bi bili „Praporju“, če bi nam razodel, kdo je potem lahko komunist
Razna poročila.
Jugoslavija.
Vodja hrvatsldh reformistov od-
»tavtleo.
Zagreb, 15. maja. (Izvirno poročita.) Ir Koprivnice poročajo, da Je prišel včeraj tja posvečeni škof dr. Premut. ki je v Imenu zagrebškega nadškofa dr. Bauerja suspendiral znanega župnika Zagorca, ker se m hotel ukloniti pozivu nadškofa da odstopi od predsedstva Zveze reformne duhovščine na Hrvatskem. Obenem je škof imnoval za upravitelja fare koprivniškega kaplana,- ki le edini nereformistični duhovnik v celem ko-prlvnlškem okrožju. Ko se je v Koprivnici in okolici razvedelo za suspenzijo, se je polastilo prebivalstva veliko razburjenje. Prišlo te do de monstiacij proti škofu Premušu, obenem pa se je skenilo odposlati v Zagreb posebno deputaclto. ki na) zahteva od nadškofa preklic suspen sije.
Italijanski terorizem.
LDU Split, 14. maja. V Vodicah • pri Šibeniku so ustavili vsled uka*« I italijanskega guvernerja Nilla delo-j vanje Jugoslovenskega Sokola in Čitalnico. Prostori obeh društev so zaprti.
Vladni komisar za Zagreb.
Zagreb. 15. mala. (Izvirno poročilo.) Vlada je suspendirala delovanje mestnega sveta in imenovala banskega svetnika Tončiča za vladnega komisarja za Zagreb.
Verižniškl urad v Zagrebu.
Zagreb. 15. maja. (Izvirno poročilo.) Uradni list priobčuje banovo naredbo. s katero se ustanavlja v Zagrebu urad zoper draginjo, veri* ženje in naviianje cen.
Delovanje mestnega odbora v Ost jeku ustavljeno.
LDU Osijek, 14. maja. Včeraj popoldne je bila seja mestnega zastopstva, ki so se je udeležili že namestniki 20 razveljavljenih komunističnih mandatov. Komunist Hartel je začetkom seje izjavil, da more kot komunist položiti prisego le s pridržkom. Ker se mu to ni dovolilo, je zapustil zborovalnico. Ostali komunistični zastopniki so položili prisego brez pridržka. Volitev župana se ni mogla izvršiti, ker so oddali komunisti prazne glasovnice. Zaradi ♦ega Je sistirano delovanje mestnega zastopstva.
Ruska se udeleži ofenzive proti boljševlkom.
LDU Berlin, 15. maja. „Vosslsche Zeitung** javlja iz Kodanja: Kakor doznava „Daily Express*‘ je sklenila Fnska udeležiti se ofenzive noti boljševikom.
Konec sibirskih ekspedicij
LDU Praga, 15. maja. General Janin eetentni poveljnik v Sibiriji, ja odpotoval v Evropo. Tako so evropske države in Amerika oficietao zapustili Sibirijo.
llpor v Moskvi?
LDU Berlin, 15. maja. „BerIiner Tageblatt*4 piše: Po kodanjskem poročilu iz Moskve Je tam izbruhnil resen upor. Na raznih krajih so požigali in podirali vojaška skladišča.
Nova vojska v Aziji.
LDU Amsterdam, 15. maja. Po poročilu iz Carigrada je napovedala država Aserbejdžan Armenifl vojsko.
Anglija In Francija se nočeta utikatl v poljske zadeve.
LDU London, 15. maja. Poljski minister za zunanje zadeve Patek je izjavil v Rimu časnikarskim poročevalcem, da se niti Francija, niti Anglija ali Italija ne namerava vtikati v poljske zadeve. Poljska nima nikakih imperialističnih načrtov. Poljska namerava samo anektirati one pokrajine, ki jih je imela leta 1772. Kakor hitro bo to doseženo, bo Poljaka pripravljena pogajati se s sovjeti.
Češka gospodarska zveza.
LDU Praga, 14. maja. Danes se je ustanovila >gospodarska zveza, ki je poleg parlamenta v čehoslovaški republiki največjega pomena. Osnovali so se razni odseki, med njimi finančni, ki mu načeluje bivši trgovski minister dr. Fiedler.
Nov češki poslanik ▼ Berlina.
LDU Praga, 15. maja. Češki po«
slanik v Berlinu, dr. Koerner, namerava zapustiti svoje mesto. Njegov, naslednik bo baje minister Sonntag,
Pogoji čeških demokratov za vstajs v vlado.
LDU Praga, 14. maja. Naroda! demokrati so predložili ministrskemu predsedniku Tušarju 12 pogojev, pod katerimi so pripravljeni stopiti v vlado. Med njimi je takojšnja ločitev cerkve od države, podržavljen ja plavžev in fužin kot prehodno stanje za socializacijo, takojšen brex-odškodninski prevzem imetja Habsburžanov in pridržanje dosedanjfh smernic v zunanji politiki.
Nemške stranke na češkem.
LDU Praga, 14. maja. Kakor javlja „Prager,Abendzeitung“, se je osnovala parlamentarna zveza, kateri pripadajo poslanci in senatorji poljedelske zveze, nemško - nacionalne stranke, krščanskosocialne ljudske stranke in demokratsko svobodomiselne stranke.
Avstrijci sodni uradniki štrajka;tr
LDU Dunaj, 15. maja. Danes so jpričeli stavkati avstrijski sodni uradniki.
LDU Dunaj, 15. maja. Večerni listi poročajo: Stavka sodnih uradnikov, ki je bila pred kratkim napovedana. je danes resnično izbruhnila
Angleži bodo krotili Irce i vojaštvom.
LDU Amsterdam, 15. maja. K.v kor poroča politični sotrudnik Usta „Daily Maii“, vlada na hodnikih spodnje zbornice mnenje, da bo vlada neutegoma poslala veliko število pomožnih čet na Irsko.
Gospodarstvo.
BORZA.
LDU Zagreb, J5. mala. Devize ! Berlin 295-299, Italija Izplačilo 775-780, Italija ček 750 770, London 0-630, Pariz 1010-1020, Praga 260 262, Švica 0-2800, Dunal izplačilo 63-64, Dunaj ček 60-61, Valute-Ameriški dolarji 12.400-12.800. carski rublji 0-196, čehoslovaške krone 24*-252, francoski franki 0-1020. napo-leondor en komad 480-490, nemške marke 285-287, romunski leji 272-275, italijanske lire 700-720.
LDU Dunaj, 14. maja. Marke 468, švicarski franki 3725, francoski trap ki 1340, italijanske lire 1100, angleški funti 830, dolarji 205, madjarske žigosane krone 95-110, čehoslovaške krone 377-397, novi dinarji 575-625.
LDU Curih, 14. mala. Berlin 11.55 New Jork 570, London 21.80, Pariz 37.25, Milan 27.60. Praga 9.80, Zagreb 3.60. Budimpešta 2.50. Varšava 2.80, Dunaj 2.70.
Stanje avstroogrsk« banke.
LDU. Dunaj, 15. maja. Dne 30 aprila Izkazuje stanj« kroženja bankovcev Avstroogrsk« banke v primeri s prejšnjim tednom nazadovanje za 49 milijonov 200.000 kron. Ko vinski zaklad izkazuje 292,690.000 K stare relacije.
*
+ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani V bilančni seji, ki se je vr-
šila dne 14. t m., je odobrU upravni svet bilanco za leto 1919. Vštevši prenos dobička iz leta 1918 v zneska K 116.354.85 znaša čisti dobiček za leto 1919 K 3,059.687.86. 20. rednemu občnemu zboru banke, ki se bode vršil 8. 6.1.1. se bode predlagalo poleg raznih dotacij za rezervne fonde itd. izplačati za leto 1919 9% dividendo, K 36.— na delnico. Stanje vlog Je zopet znatno naraslo in znaša približno K 150,000.000, ostali upniki pa K 188,000.000. Z ozirom na dnevno večji promet in zaradi primernega ojačenja lastnih sredstev se bode predložilo občnemu zboru zvišanje delniške glavnice od 30 na 50 milijonov kron ter pozneje na 100 milijonov kron.
Izvozna carina za platno je znižana od 10.000 na 1000 dinarjev za vagon.
-j- Izvoz živinske krme. Izvoz krme za živino je dovoljen samo za živino, ki se sme Izvoziti, in sicer samo za dobo 5 dni.
-t- Akcija za zgradbo stanovanj-skih hiš v Zagrebu. »Savez nevčanih zavoda« v Zagrebu se bavt z načrtom ustanovitve banke za zgradbo hiš. Banka bi imela delniško glavnico 30 do 50 milijcnov in bi zdata hiše a dvema, s tremi ki štirimi nadstropji.
4- Zagrebški denarni zavodi razpolagajo s kapitalom ofcohi ene milijarde K.
Tvornica učil.
Upravni svet m nadzorstvo Učiteljske tiskarne sta na skupni sej: dne 5. t m. razpravljala o nujni potrebi, lri jo čutijo v naši državi vse šole vseh kategorii — od otroški.: vrtcev do vseučilišč: o ustanovitvi domačega zavoda, id nai skrbi za izdelovanje, nakupovanje ki prodajanje učil. Treba Je, da se tudi na tem polju osamosvojimo od inozemstva, da organiziramo vse veščafce »n strokovnjake, teoretike la praktike, da zberemo svoj kapital in da začnemo takoj z izdavanjem učil na domačih tleh — pod svojo streho. Najhitreje In nailažje pridemo do tega smotra, če ustanovimo posebno zadrugo, kjer bo imelo vse učiteljstvo prfiiko sodelovati na tem eminentno narodnem kuiturnogospodarskem polju.
Na imenovani sefl le bil sprejet osnutek prav H, ki so vsakomur, ki se zanima za stvar, pri načelstvu Učil. tiskarne na razpolaga Priobčen jc tudi v 19. St Učiteljskega Tovariša Ine 13. t. m.
Ustanovni občni zbor nove »a* druge se bo vršil na blnkoštnl toreSc, fine 25 maja t. L, ob desetih v magl-stratni dvoran! v Ljubjani. Tam se spreimo zadružniki in pravila ter se
izvedejo volitve v upravni svet In
nadzorstvo. Potem začne zadruga takoj z delovanjem.
Do ustanovnega občnega zbora sprejema prijave Učiteljska tiskarna.
Is načrta pravil posnemamo Sledeče najvažnejše točke:
I. Tvrdka ln sedež zadruge.
6 1. »Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani, registrovima zadruga s omejenim jamstvom«. Svoj sedež Ima v Ljubljani.
IL Namen zadruge.
8 SL Zadruga ima namen z izdelovanjem. nakupovanjem ia prodajanjem učfl iu šolskih potrebščin olajšati učnim zavodom njihovo naobra-ževalno delo in tako pospeševati ljudsko n&obrazbo sploh. 8 tem delom pa teži zadruga tud! po gospodarski osamosvoitvi od inozemstva, ker v naši državi takih tvornic ni.
UL Zadružniki.
I8.V zadrugo se sprejemajo uči teljske gospodarske zadruge, učiteljska društva, učitelji in učiteljice vseh Javnih šol v Sloveniji
Zadružni delež znaša sto dinarjev, zaveza ie omejena — dvakratno. Organi zadruge, ki Jo vodijo, so: 1. i njeni uradniki in uslužbenci. 3. teh-
nični sosvet. 3. upravni svet, 7. nadzorstvo bi 5. občni zbor.
V upravni svet izvoli občni zber 6 In v nadzors*vo 5 članov. Tehnični sosvet Je pomožni organ upravnega sveta, ki |Qi pokliče upravni svet k posvetovanju, kadarkoli se pokaže potreba.
Po 5 29 ima na obč. zboru vsaJc zadružnik le en glas. Zadružnika, ki se ne udeleži občnega zbora, sme zastopati na podlagi zakonito izdelanega pismenega pooblastila drug zadružnik. Zadružnik pa sme imeti na občnem zboru ie eno pooblastilo.
Drugi §§ pravil so kakor običaj-ni pri zadrugah.
Z veseljem pozdravljamo idejo učiteljstva potom zadruge pripomoči našim šolam do prepotrebnih učH. Doscdai smo bili navezani predvsem na Nemce in le nekal malega smo dobivali lz Češke. Nujno potrebno te, da se tudi v tem oziru osamosvoji mo.
V predloženem osnutku pravil kritiziram § 3, po kateri morejo biti Sani le učitelji ln učiteljice ter le učiteljske gospodarske zadruge. Ta določba se ml zdi preozkoarčna tn ni v korist stvari sami. Ali man ni drugih ljubiteljev In podpornikov šol hi do-br« vzgoi« mladine kot le uči telili ta
učiteljice ter učiteljske gospodarske zadruge?! Pri tako važui zadrugi ki zadeva ves narod, pospeševanje vzgoie sinov ln hčera vseh stanov Iu plasti naroda, bi moral bttl dostop vsakomur, ki se zanima za stvar. Učiteljstvo mora biti le vesela če se tudi drugi stanovi podpirajo nabavo vzgojnih pripomočkov.
Majorlziranja se učitelj., t pri zadrugi ni treba bati, ščiti ga § 29, pa katerem ima na občnem zboru vseV zadružnik samo en glas ne glede ; to, koliko deležev hna vplačanih iu d* sme zadružnik zastokati le enega odsotnega zadružnika. Očnih zborov se bo do ogromni večini vedno pač le učiteljstvo udeleževalo. Prav bo pa orišio zadrugi, če bo imela mnoge zadružnikov In velik lasten zadnTil kapital Z posojili poslovati je težavno, v sedanjih časih pomanjkanja gotovine, ko niti najvcčfi denarni zavodi ne morejo celo proti brezdvomnl varnosti daiati posojil je vsakdo in tudi vsaka zadruga navezana pred vsem na lasten kapital. Učiteljstvo naj bi bHo ledro nove zadruge, —• nikdo mu ne bo kot strokovnjakom kratil vodstva --a pristop naj hna-vsak Jugoslovan ta vsaka Juridična oseba, ki se more vezati s pogaiba-mL K »drugi rtTvorftica učil4*, bi nai
imeli pristop kmetovalci trgovci, uradniki, in vsi ki Um J« TOOfc ta dober pouk mladine pri srca. Z zdru-žetrtmi močmi bomo več dosegli, kakor učiteljstvo te s svojimi šibkjrrf močmi Jn če je še tako požrtvovalna
Zadeva zadruge »Tvotnlce učil« ni le učiteljska temveč le splošno narodna, Izdelana pravila so še la osnutek, ki se spreJm« ln potrdi &B pa spremeni na ustanovnem občnem zboru, ki se bo vršil v magistrati dvorani v Ljub1!~ii na blnkoštnl torek 2E. t. m. ob desetih dopoldne. Priobči?' mo ta članek torej v premislek vsem, ki se utegnejo zanimati za stvar in prav bi bik), da se orno-Uenega ustanovnega obč. zbora udeleže tudi netičltelii. da tako pokažejo zanimanje za vzgojo ta pouk naše mladine, ki je naša nad«naša bodočnost. § 3 pravil se lahko na ustanovnem obč. zboru spremeni v smislu tega članka.
Vsekakor pa želimo novi zadrugi da bi se krepko razvijala, da bi v polni meri dosegla svoj lepi namen, ob * enem pa konštatiramo, da naše za-* vedno slovensko učiteljstvo vrlo deluje za mladino, šolo iu narod. Dokler bo imel naš narod tako inlcia-' tivno delavno požrtvovalno učitelj-1 stvo. bo naša bodočnost doJbru.
Dnevne vesti.
— P. n. dopisnikom ki čitateljem ,vljudno naznanjamo, da bo uprava lista vočigled ogromno povišani poštnini dosledno zavračala premalo irankirane pošiljatve. Istotako se na razna vprašanja glede oglasov ali česa drugega ne bo odgovarjalo, če ne bo priložena znamka, oziroma traakovana dopisnica za odgovor.
Za predsednika Jugoslovanske plebiM-ttne komisije na Koroškem bo Imenovan rektor beograjske univerze svetovnoznani in ugledni Jugoslovanski učenjak, profesor Cviiič,
Generala Smiljaniča odpokličejo baje koncem tega meseca v Beograd. Kakor se čuie. pride na njegovo mesto general Dokič. bicši poveljnik v Dubrovniku, ki le bil radi nekega konflikta z Italijani premeščen v Mostar.
— Rdeči prapor. Slovenski komunisti so začeli zopet izdajati svoje glasilo. Ker je vlada „Ujedinjenje“ prepovedala, so obnovili nekdanjo socijalno-demokraško glasilo ,,Rdeči prapor*«. Izhaja vsako soboto in stane 4 K mesečno. Glavni urednik bo R. Golouh, zasedaj pa ga nadomestu-Jejo drugi sodrugi, ker Je satn kakor znano v preiskovalnem zaporu.
— Pogajanja med komunisti In soclJaHsti-desničarJi. so po poročilu „,Rdečega prapora** prekinjena vsled dogodkov, povodom štrajka in vsled preganjanj komunističnih voditeljev.
— Komunistični kongres, ki bi se bil moral vršiti v Vukovaru od 23. do 27. t. m. Je preložen na prihodnji mesec. Vršil se bo v dneh 20. do 25. Junija skupno s kongresom stndika-tov. Kraj še ni določčn.
— Ponarejene 5-dinarske liovča-nlce krožijo v Zagrebu. Spoznajo se po tem. da nimajo serije in da je po natis Merlelše barve
— Most med Petrovoradinom ki Novim Sadoin. Med Petrovaradinom
N°vim Sadom se namerava zgraditi most. za katerega le že odobrena vsota 20 milijonov kron.
— Konec šolskega leta na srednjih šolah. p0 naredbi ministrstva prosvete se končata predavanja na sredinih šojah dne 19. junija. 28. junija se razdele dijakom spričevala in pričnu se velike počitnice.
- V Splita Je imenovan za pomočnika kcmisarja železniške, policije Kazimir Mihailovič, pravnik Iti rezervni podporočnik - dobrovoiteo
— 7a načelnika Invalidskega odseka pri poverjeništvu za socijalnc skrb v l.tubliani je imenovan dr. Anton Brecelj bivši primarij v Gorici. Priznan mu Je V. čin. razred.
-- V ministrstvu za soclialno politiko je imenovan za tajnika Ili. razreda Amošf Golob.
— Zakon o poslih. 1. mala je stopil v Avstriji v veljavo zakon o poslih. ki določa sledeče: vsak posel mora imeti Izkaznico, ki mu Jo izda gospodar, mezda se ima izplačati najpozneje 1. vsakega meseca; dnevno delo sme trajati samo od 6. ure zJutrai do 9. ure zvečer; dve uri na dan mora imeti posel prosti za obed in večerjo. V slučaju bolezni se ima služabnikom izplačati posebna nagrada v obliki dodatka. Vsako drugo nedeljo se mora dovoliti poslu osemurni dopust. Posel, ki služi vsaj eno leto, ima pravico do 8-dnevnega čopasta, ce pa služi deli, sme zahtevati 14 dnevni dopust in polovica mesečne mezde. Službene knjižice odpadejo; poslom se izda!e]o samo spričevala.
— Sprememba posesti. Premo-gokope Sv. Jakob—Kalobje (St Jurij ob juž. želez.) sta kupila gospoda Franjo Kenda trgovec iut Bledu in Juli] Haška tovarnar v Vintgarju pri Bledu. Premogokopi so bili do sedaj v nemških rokah.
— Na državnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani bodo sprejeli za šol. leto 1920-2! vnovič gojence In gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti pri zavodnem kuratoriju do 10. Junija t. L Pogoji sprejema so razvidni iz razglasa v Uradnem listu od 11. maja t. L, St. 56, na katere opozarjamo prosilce.
— Društvo zasebnega uredništva SlOvenije. Strok, skupina uradniš-tva zavarovalnic naznanja: Z oziram na vedno zavlačevanje upravičenih zahtev celokupnega uradni-štva s strani vodstev zavarovalnic, kojim Je bil !4dnevni rok za rešitev spomenice glede zboljšanja težkega, gmotnega položaja uradništvu, ter je bil vnovič podaljšan za tri tedne, je uredništvo zavarovalnic sprevidelo, da se z zopetnim podaljšanjem roka, katerega vodstva zavarovalnic ponovno zahtevajo, hočejo rešitev tega perečega vprašanja le zavlačevati. Zategadelj ie na svojem sestanku dne 12. maja t. 1. sklenilo, da vstopi s dnem 17. maoa 1.1 v pasivno rezistenco.
— Umrl Je po dolgi ta mučni bolezni g. Anton Kogelj v Zalogu. Pogreb danes popoldne k M. D. v Polju.
— Iz obrtnih krogov dobivamo dopise, ki se pritožujejo nad počasnim in birokrotičnim postopanjem obrtnega oddelka ljubljanskega okrajnega glavarstva. Obrtne prošnje (za koncesije itd.) leže baje po šest mesecev Ih Se več nerešene. Priloge se mnogokrat Izgubijo, tako, da si obrtniki že ne upajo več prilagati Izvirnih dokazil.
— Narcise na Golici ogrožene? Izletnik na Golici nam piše: Ko sem hodfl v nedeljo na Golico, sem od domačina, s katerim sva korakala skupno, zvedel o veliki nevarnosti za planinsko krasoto. Po nasvetu nekega kmetijskega veščaka, nameravajo baje domači občani Iztrebiti narcise, češ, da bodo dobili na ta način mnogo boljšo krmo. Zato bodo vsako leto pokosili travnike In livade, še predno se razcvetelo. Ne vem koliko Je resnice na teh govoricah, zdi se mi pa, da bi bila v slučaju, da so resnične, tudi za domače prebivalstvo škoda večja nego korist Zato upamo, da ne bo prišlo do Izvedbe in da bosta ohranjena kras in ponos naše Golice.
— Cene moki so pričele občutno padati v Banatu V Zagrebu ponujajo banatski židje najfinejšo belo moko po'7 K kilogram na drobno. Moka pa ne postala samo cenejša, temveč jo Je tudi dovoli. Tako prihajajo sedaj povsod skrite zaloge živil na dan.
— Rustl bazar v Novem Sadu. Ruski begunci ustanove v Novem Sadu bazar, v katerem bodo prodajali kožuhe, pohištvo in druge stvari Na ta način si upajo denarno opomoči.
-- Draginja na Dunaju. Kakor po-točilo avstrijski usti. slane sedaj na Dunaju liter mleka 14 K 76 vin. Cene živ Hom v Avstriji stalno rastejo, vendar pa le v zaanjem Času opažati, da pri nekaterih živilih ne delajo več takšnih skokov kot prej.
— Tudi na Madžarskem bo zgodnja In dobra letina. Madžarski poljedelski minister je pred kratkim izjavil. da lepo m toplo vreme na Madžarskem zelo pospešuje zorenje žita, tako da bo letos tri tedne prej žetev, j fco drwca leta. Radie tn zfteuiava j obeta tako bogato letino, da bodo lahko celo izvažali.
— Državna razredna loterija. — Zahtevajte osnovo (načrt) igre, ki se takoj, ko izide, dopošlje vsakomur brezplačno In franko. Banka in menjalnica A. Rein. Zagreb, Trenkova ulica 12, telefon 20—26. Kupuje in prodaja vse valute in efekte kakor tudi Izpeljava vseli bančno-borznih poslov najkulantneje.
— Zgubil se J« 14. 5.1.1. v mestu majhen otročji beli triko površnik. Proti nagradi 100 K oddati pri državni policiji.	K.
Ljubljana.
w Pevsko društvo »Smetana« Je
dospelo včeraj zjutr. ob pol 7 v Ljub. Hano Na kolodvoru so Jih sprejeli zastopniki ljubljanskih pevskih društev s predsednikom Glasbene Matice, dr. Ravniharjem na čelu. SinoČni koncert v »Unlon«-u Je uspel pri polni dvorani zelo dobro. Občinstvo je češke goste, ki so otvorill program a »Lepo našo« prisrčno in živahno po zdravtJak), Uh obsipalo s cvetjem in Jim poklonilo dva lepa venca.
=» log. Gustinčič, ki Je bU kakor smo včeraj poročali zaslišan od preiskovalnega sodnika, je bil nato baje proti obljubi, da ne zapusti Ljubljane, izpuščen na svobodo. Kakor poroča tržaški „Lavoratore“, je pri? ! ing. Gustinčič v Primorje z namenom, da razširi komunizem med slovenskim kmečkim prebivalstvom tu Goriškem. Italijanske oblasti pa so mu delo preprečile in ga poslale nazaj v Jugoslavijo.
«= Uradne ure pri deželnem In okrajnem sodišča v Ilfrihifrni, Za občevanje s strankami v sodnih pisarnah je določen čas od 8. do 12. ure, za najnujnejše zsadeve pa do 14. ure.
=* Vsi posestniki, ki imajo v občini Vič oddeljene ceste, se poživljajo, da tekom tega meseca gotovo nasujejo te ceste, ker bi v nasprotnem slučaju sicer to storila občina Vič na stroške prizadetih. Nadalje morajo vsi oni posestniki, ki imajo svoj svet ob cesti ter drevje a tega i sveta visi na cesto, nemudoma okle-j stitl to drevje, sicer stori to občina j sama, ter si vejevje pridrži
35 Zavod za slepe je prejel od | ljubljanskga trgovca * železnino g. j Fr. Stupica ter njegove go&ne večjo / vsoto, za kateri velikodušni dar se | kuratoi ij 7 oskrbo slepcev v svojem i imenu hi -> imenu slepcev umorfsrf-
neje zahvaljuje. Zavod oskrbme poleg slepih vojakov tudi če* 40 civilnih slepcev v starosti 4 do 80 let. V za vodu Je ljudska šola za slepo deco z 2 razredoma in ponavitalnim tečajem. Deca se poučuje tudi v pletenju torbic iz motvoza dalje plete slamnat« pdrgače in slamnate domače črevljc (copate). Slepi vojaki In drugi odrasli slepci izdelujejo razne ščetke iz Žkn« in sirka, ter najrazličnejše košare za šivanje, deloma Iz vrb deloma U slamnatih kitic, kakor tudi vrtne pletene mize, stole, fotelje itd. Razni izdelki se prodajajo pri tvrdki los. Peteline v Ljubljani, Sv. Petra nabrežje (za vodo). Odrasle slepe ženske ple tejo nogavice, svitarje, spenzarje Itd. Volno.prinese vsak sarft, Obisk zavoda dovoljen vsak pondeljek popoldan. Za druge dneve Je treba dovoljenja pisarne zavoda.
=c Odbor Primork se zahvaljuje občinstvu in vsem. ki so na ta ad oni način pripomogli do lepega uspeha njegovih prireditev v sredo in četrtek.
= Redna sela občinskega sveta se vrši 18. t. m. ob 17. v mestni dvorani.
Osrednja zveza javnih nameščencev In upokojencev. 1. odborova sciu v pondeljek 17. t. m. ob 8. uri zvečer v običajnem lokalu. Gg. odborniki polnoštevilno 1 Važno in nujnol K
Jugoslov. napr. ak. društvo »Jadran*4 ima svoj redni semestralul pbčni zbor v torek dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer. Vabimo gg. starešine ta poživljamo vse Člane, da s« zanesljivo udeleže. Odbor.	K.
= Matični veliki skif. koncert u ponovi v pondeljek 17. t m. Koncert, ki Je dosegel pri prvem izvajanju izreden uspeh in ki pomeni za Ljubljano kulturno-važen dogodek prve vrste, še ni razprodan. Pokažimo. da znamo ceniti prava kulturna stremljenja našega prvega glasbenega zavoda. Pričetek ob 8. uri zvečer.
— Služba božja v slovenskem ieziku se vrši v nedeljo ob 8. zjutraj v tukajšnji evangelijski cerkvi aa Gosposvetski cesti
= Kabaretu Laterna se je posrečilo angažirati prvovrstne moči, tako med drugimi tudi slikarja gda. Rubensa. Glej oglasi
= V Osijeku oropal cerkev — v Ljubljani prijet. Prilično pred poldrugim mesecem je bil v Osijeku v kapeli sv .Roka izvršen cerkveni rop. Mijo Pramenič Je kapelo oropal ta odnesel razne dragocenosti, cerkvene prte In kelih, pozlačen, vse v i skupni vrednosti 15.000 K. Pramenič je naropane stvari spravil v kovčeg ter se odpeljal v Ljubljano, kjer si J« najel sobo v hotelu prve vrste. Izdajal se je za Ferdinanda Angloher, trgovski sotrudnik iz Gor. Štajerske. Nekega dne je na starini ponujal cerkveni prt za 800 K. Stražnik ga Je zasačil in aretiral. Nadaljnje poizvedbe so ugotovile, da Je aretirani Angloher, ki Je govoril samo nemški, identičen z Mijo Prarneničem.
= Šoferjeva smola. Na Blelwei-sovi cesti je šofer O. S. Butara s tako močjo priletel z avtom v svetilnik, da ga je popolnoma razbil. Na policiji Je prejel nagrado — 80 It kazni.
= Tatvine koles. V zadnjem času so se sHno razvile po mestu tatvino koles »Kolesaril« Izvršujejo svoj pose! prefrigano in varnostni organi ne morejo izslediti teh škodljivcev tujega imetja. Mizarju z Vrhnike, Alojziju Mescu ie bilo na Mestnem trgu ukradeno 4500 K vredno kolo — V Gradišču je bilo ukradeno posestnikovemu sinu Francetu Kraševcu 1000 K vredno kolo. — Mizarskemu mojstru Je bilo ukradeno na Sv. Petra cesti ?000 K vredno kolo. —- Nekemu okoličanu pa je bilo včeraj opoldne na Kongresnem trgu ukradeno popolnoma novo, nekal dni rabljeno kolo.
*= Slika Iz predmestja. Tam v neki predmestni, podstrešni sobici stanuje vdcva-delavka s svojim 13-letnlm, po IHlpu hlepečim dekletcem, Nekeda dne mati zboli, mora v bolnišnico ter pusti hčerko samo v svojem tihem, ubožnem stanu. Mati Je v bolnišnici. Mlademu, z družbo umetniško nadebudnih »žabic« občujočemu dekletu se zahoče po slaščicah, sladkarijah ta »azurno-teiikih, pikantnih nogavicah « Drobna glavica pride na letak). Urno pograbi kose perila, rjuhe, srajce ki drugo ter na starino Ž njimi. Neki starinarici proda vse za 975 K. Denar! Denar 1 Zelje so izpolnjene! Kupljene somove ažurne nogavice za 200 K. Potem fcufset, slaščičarna. Izda znatne vsote za slaščice. Samo en dan je pustila v nekem buffetu 200 K. Denar Je pri kraju; lahkomiseljno življenje Je tako mikavno in zapeljivo. Zopet proda neki ženščini na Sv. Perra ce-sti materina stvari za 2220. K ta do-
tem drugim osebam za 680 K. h hvaležnosti ta v razkošnem veselju podari mlada »žabica« še svojemu plesnemu učitelju — 100 K. Mati se vrne b bolnišnice. Začudeno la preplašeno zre po svoii nemi sobi. Sko-ro vse Je prazno ta raznešeno. Ni rjuh, ni brisač, ni perila, ni čevljev, ni ure! Sploh tatovi so morali biti v njenem stan^. Ugotovila Je. da Ji Je izginilo za 10.000 K raznih stvari Naposled le dekletce priznalo materi svojo zablodo.
POZIV LETOVIŠČARJEM IN IZLETNIKOM.
Avstro-ogrska monarhila ie bila mačeha vsem v nje! bivajočim Slovanom, naravnost kri pa ie pij nasitni režim Slovenstvu na Koroškem Danes imamo slovenski Korotan, zibel slovenstva, v svojih rokah in je torej naša dolžnost, da pomagamo obmejnim bratom vsak po svojih močeh ta Jim hitro vrnemo, kar iim je bilo po krivici vzeto. Izpolnitev te dolžnosti ie lahka. Kdor misliš v te-tovišče. pojdi na Koroško! Ob Vrbskem Jezeru boš pil moč prirodnih lepot, pristna slovenska imena ta-mošnJih krajev (Ribnica, Otok, Sekira, Loga ves etc.) pa ti bodo vedno klicala v spomin zavest, da bivaš na slovenski zemlji. Ljudstvo, doslej tlačeno, bo gledalo svoj« krvne brate ter bo pilo iz njihove samozavesti. Mesto da trosiš denar po dragih, zanikrnih letoviščih, ki Jih Jc spravila v sloves samo kričeča reklama. pridi ob Vrbsko Jezero, kjer ie res lepota doma ta so vrhu tega še cene zelo nizke.
O krasotah ne bom govoril. Kdor hoče kaj čuti o njih, naj pride ta Jih pogleda. Prepričan sem, da bo prišel še mnogo mogokrat.
Kdor »e Je odločil za letovišče 119 Koroško, naj zahteva podrobnih pojasnil pri Tourist Office Ljubljana, oz. Tourist office Borovlje — Koroško.
Šport in turistika.
Slov, planin, društvo naznanja, da so otvorjene le sledeče planinske postojanke:
Jeseniška koča pod Golico, Valvasorjeva koča pod Stolom, Hotel Zlatorog ob Bohinjskem Jezeru,
Koča v Kamniški Bistrici,
Koča na Kamniškem sedlu, Aljažev dom pod Triglavom se
otvori o BlnkoStih.
Potovanje na Koroško prosto k Vse turiste, izletnike, letoviščnike L dr. potnike opozarjamo, da so odpale omejitve za potovanie po naši koroški coui A in ni treba v to svrho ni-kakih posebnih potnih dovoljen) več. Ker je s tem odpadla glavna ovira, ki je s tem zadrževala turiste, da si ogledajo še tako malo poznane naravne krasote po Korotanu, opozarjamo vse občinstvo, tla se čim mno-goštevilneje posluži turistovskega nedeljskega vlaka, ki vozi is Ljubljane ob 5.17 proti Vctrinju pri Vrbskem Jezeru (dohod 8.50) in ki odhaja iz Vetrinja ob 19.19 in se povrne v Ljubljano ob 2222 Vozna oena III. razr, do Vetrinja K 23.—.
Ježica. Dne 14. t m. popoldne Je i šel 5letni Srečko Ahlin, sin posestnika in gostilničarja Josipa Ahlina Iz Ježice na polje. Tam sta ga zalotila dva slabo oblečena dečka v starosti od 5 do 7 let, ga peljala na neko z ži-Jtom poraščeno njivo, ga do golega Slekla ta ga takega zapodila domu, grozeč mu, da mu odrežeta... Dečka sta na to pobrala na roparski način pridobljeno obleko ta izginila neznano kam Na licu mesta sta pustila mal rudeč predpasnik. Lep naraščaj!
Ptuj. V četrtek, dne 27. t m. od 8. ure zjutraj se VTŠi v Ptuju ua sejmišču licencovanje in prerairanje vseh plemenskih bikov. Prignati Je vse Wke od «tamsti več kot 6 mesecev, tudi tiste bike, ki so *• lican-covani ta premirani. Izročevale se bodo nove dopustnice za pripušča-nje ter podeljevale visoke premije ki so določene za plemenske bika ta tudi za nad šest mesecev stare bikce. Vsak bikorejec naj prinese s seboj od župnega načelnika ali občinskega predstojnika potrdilo, ča jd bik potomec mlečne krave ta če Je zarod prignanega bika čvrst in zdrav. Za vsakega prignanega Nka je prinesti živinski potni list Za vs« privedene plemenske bike se plačajo potni stroški. Na dan Jlceccova-nja se vrši tudi podučno predavanj«.
Labod. Naši Nemci si pogruntajo vsak dan kaj novega, s čemur mislijo^ pred plebiscitom agitirati proti | Jugoslaviji. Najnovejši njihov šiager i Ja. da ho plebiscit samo radi lepšega i
Nogometne tekme. Danes ob ta. uri na prostoru S. K. Ilirija footbal match 01ympla. Karlovac, proti lil« liji Ljubljana, ob vsakem vremenu. Blagajna se odpre ob 17. ari. Vstopnina običajna. Ilirija nastopi s slede« Čim moštvom: Beneš, gol. Kavšek, Pogačar, obramba; Clzel, Zupančič II, Hus krilci; Lenassi, PevaJelc, Oman, Polland, Splichal, napad. Sodnik Hrast.
Gledališče.
REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA.
Opera.
16. nedelja »JevgeniJ Onjegin**,
■ izven.
17. ponedeljek, zaprto.
18. torek JPoljska kri“ C.
19. sreda »Jevgenij Onjegin** D.
20. četrtek „Trovatore“ B,
Drama:
16. nedelja ..Smrtni p!es“ izven.
17. ponedeljek »VsHJenka — Saloma** B.
18. torek zaprto.
19. sreda „Sneg“ A.
20. četrtek „V siljenka — S atama* C.
Književnost in
umetnost
Evgen Onjegin. Lirične scene * treh dejanlih. Besedilo spisal Mo-dest CajkovsktJ. uglasbil P. I. Čajkovski] Kratica vsebina. I. delanj«. Sit veseljačenja ta burnega velikomestnega življenja gre Evgen On|e-gta na deželo obiskat tvojega hotnega strica, ki kmalu nato umre. Onjegin prevzame posestvo, sklen« prijateljstvo z mladim sanjačem pes* nikom Len« k Im. Ta ga seznani s posestnico Larino kole hčerki Olga in Tatjana ste verna slika materine dvojne narave. Larini so namreč v mladosti razni romani mešali glavo. Pozneje Jo le življenje spametovalo, zresnilo. Tako Je Lola povzela po svoji materi mladostno razposajenost in površnost, d očim Je Tatjana sanjavka, melanholično dekle. Len-aki Je zaročen z Olgo, Tatjana pa na mah spozna v Onjeginu svoj ideal, uresničenje svoflh sanj. Svoja čutila mu razodene v pismu. Onjegin a sicer to gane. Ker pa ve, da nima talenta za vlogo zakonskega moža in noče varati deklice, nje ljubezen — odkloni. Tatjano to boli ta ta ne' srečna. — II. dejanje. Povodom Tatjaninega godu Je zbrana družba na plesu. Na prošnjo Lenskega gre t9a tudi Onjegin in nalašč dvori Q!gl. Lanski šale tse razume, se s prijate« ilem ostro sporeče in ga pozove n* dvoboj. Saretzki onemogoči poravnavo prepira, Lenskl pade v dvo« bojo. — IR. dejanje. 26 let poznaj«, Onjegin le preromal ves svet. breg miru v srcu. Vrne se v Petrograd ki se udeleži plesa pri grofu Gremiou tar spozna v grofici »svojo« Tatjano. Vzbudi se mu stara Uubezeti. Tatjana mu sicer prizna, da ga ljubi kot nekdaj, tzlavl pa hkrati, da ho£j ostati zvesta svojemu možu. Onjegin potrt ta obupan odide. —
ta da )• končna meja Se določena. Tvorila lo bo Drava, ta sicer ne samo na Koroškem, ampak tudi na Štajerskem, tako, da bo Maribor razdeljen v dve pokrvici, od katerih bo pripadala južna Jugoslaviji, severna p« Avstriji S takimi ta podobnimi govoricami, Id pa dobijo žalibog rued preplašenim ljudstvom 1« prevoji vernikov, hočojo prestrašiti prebivalstvo. da M pri plebiscitu glasovalo za Nemce.
Pliberk. Y več slovanskih listal »no že čltaH pritožbe proti nekaterim Jugoslovenskim uradnikom n« Koroškem; povdarjamo samo proti nekaterim, fcef mnogi požrtvovalno vršilo svojo službo ob mali. Stojim« tik pred ftudskfn? .glasovanjem. J« treba bo napeti vse sile, da si prida, blmo simpatije ljudstva. Dolžno«! naše uprave Je, dn ne pasa po uradih sedeti izrazitih birokratov, kj nam Uudrivo samo odbijejo. Nikakor ne gre, da uradnik, kakor te Je tff žalibog zgodilo, žali stranke z vpitjem in zmerjanjem ta Jfh obsipa t „trepl«‘ ta podobnimi izrazi? - Kaj J« mogočo na takšen način postopanja d«k> za plebiscit? Priznavamo, da so ti slučali saino izjeme, a ni tl teh bi ue smelo biti posebno pa ne sedaj tik pred plebiscitom.
Izdajatelj ta odg. urednik A. Pesek.
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
Pokrajinske vesti.
NajnovejSe aktualnosti
Prvovrsten program
Vsaki dan
Kiia oprema SV—“!?-
deluje v lastni delavnici in razpošilja na zahtevo po rajnižjih cenah
Ivan Logar sedlar, Gosposvetska cesta št. 13. Ljubljana,
KonliBrentSae cene!
Prod© se:
Proda ne trsje za strope v vsaki mjtožinl (štukatur). Poizve se pri g. Merljaku, Krakovskfl ulica 27.
Santo na debelo!
Potrtim in tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem ter prijateljem, da je moj dragi soprog oziroma svak gospod
Anton Kogelf
Luštni anto z» prevažanje,
lioukurcnčiie ecite.
železnčar
dne 13. L m. ob '/* 11 uri izdihnil svojo preblago dušo. Pogreb se vrši dne 15. t. m. ob 15 uri popoldne iz Zaloga, barake št. 5 na pokopališče pri M. D. v Polju.
Zalog, dne 14. maja 19*20.
Miroslav Kogelj, sin. Alojzija Kogelj, soproga. Jože Fatur, svak.
proda po zelo nizkih cenah
knpi vsako množino po najvišjih cenah
|fi iPfTFPf *z^e*ova,nica žiroe za žmnice, KL llnviLill, Stražišče pri Kranju (Gor.)
! I V zalogi vedao vsakovrstna žima za žimnice. ! I
I/Eufi de Coiogiie
Kolinska voda
de la Maison
Tvrdke
Vaut plus que l’or! — Bol zahtevano kot -Jato!
Pffiiicita na linhnln« Parfumcrle des EFleurs do Franco*—(Parfumerija rlUUdjd Ud UcUKIU.	.cvetja Francijo".
21 - PRED ŠKOFIJO - LJUBLJANA.
Hotel Sv,
ob Bohinjskem
se otvori
dne 20. m
Čokolada Kakao Bonbone Kovni pridatek Konjak Rum
Rogaška slatina
I.ikorje
Šampanjec
Namizna vina, Mandelne Rozine Dišave 1	Paradižnik
' .	Riž
Slive
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji, hidroterapija, elektroterapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z. ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, colnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani konservatoristi. Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.)
Seslja od 1. mala do 15. oktobra 1920.
RAVNATELJSTVO.
Mast za vozove Tovotte
Lak za železo
Natronov lug. S a! mi jakov cvet Solna kislina Strešna lepenka Selak - nadomestilo dobavljalo:
CMUBMISCHi 1VERU GDUARD BRANDL, WIZH VIU. liranlauta No. 32.	Telafon	1863/11.
Naiveila zaloga
Eleganten kroi
Izdelki prve domače oblačilne Industrije
ris dsrobno;
J. Matek
Aleksandrova cesta Itev. 1.
Potrebujem ca takojšnji nastop
2 iagaria
ki sta popolnoma izvežbana v rezanju na polnem jarmu ter
1 brusača.
Plača po dogovora.
Franc Dolenc, lesna iadu* strila. Mbofla loka.
Prodaja i
Kunc in Matek I