List 50.
Stročji sadeži močna hrana.
Daleč v starodavne čase nazaj moremo dokazati, da je človek poleg mesa užival rastlinske jedi.   Med
394
vsemi poljedelskimi hranami zavzemajo stročji sadeži prvo mesto. K pogostemu živežu na kmetih pripada: grah, bob, leča. Ti sadeži dajejo močno, krepilno hrano ter jih moremo uživati k mesu ali tudi brez mesa.
Stročji sadeži imajo v sebi blizu toliko beljakovine, kakoi kri človečja. Tudi mastila nahajajo se v njih: kali, fosforova kislina in apnenec. Narejajo dobro krv, krepijo možgane in mišice ter dajejo novih moči onim, ki težko delajo. Noveji čas zdravniki pogosto bolnikom zapišejo grah kot krepilen živež. V Ameriki silijo delavce v rudnikih jesti mnogo graha. Le tako ostanejo delavci zmiraj dosti možni, da morejo razne rudnine kopati in jih na hrbti iznašati na svitlo. Co-fasti Kitajci umejo iz graha narejati nek poseben sir. V grahu se namreč nahaja tvarina, imenovana: „kazein", ki ima v sebi mnogo dušika, ki dela grah toliko hraniven. Mnogo čislajo sedaj tudi krače ali klobase grahove. Iz povedanega bode uže jasno, kolike važnosti so za posameznika pa tudi za cele narode stročji sadeži. Narodi uživajoči mnogo stročjih sadežev, katere na debelo pridelujejo, so močnih teles in krepkega ziravja.
v
Žal, da ljudje to premalo vedo in uvažavajo. Nekateri niti nečejo stročjih jedil; še posli se upirajo bobu in grahu; ljubši so jim krompir in salate. Kdor mora tako težko delati kakor naši kmetovalci, ta naj bi zvečinoma užival stročjih sadežev, ker si tako vstrajno ohrani telesno moč.            ;,Gosp. Glasnik".