Knji`evnost
Geografski vestnik 78-2, 2006
Vlasto Kopa~:
Iveri z Grintovcev
Med gorskimi re{evalci 6
Ljubljana 2006: Planinska zveza Slovenije, 238 strani, ISBN 961-6156-67-5
Knjiga s pomenljivim naslovom odstira prenekatere splo{ne poglede v zna~ilnosti Kamni{kih Alp, {e zlasti pri njihovem osvajanju za potrebe in namene planinstva, gorni{tva in alpinizma v vseh letnih ~asih. @e od nekdaj so ljudje z njenih ju`nih obronkov spoznavali posebnosti gorskega sveta in v njem odkrivali marsikatere vire, ki so dopolnjevali in bogatili njihovo vsakdanjo `ivljenjsko preskrbo. Drvarji, gozdarji, (divji) lovci, pastirji in plan{arji so s svojimi dejavnostmi nemalo prispevali, da je bil gorski svet pod Grintovci dejavno vklju~en v vsakdanji gospodarski in socialni utrip prebivalstva ter v na~in `ivljenja ve~ine obalpskih naselij. Z rasto~o industrializacijo in urbanizacijo pa je postalo tudi obmo~-je Grintovcev prvovrstno sti~i{~e raznovrstnih rekreativnih, {portnih in turisti~nih dejavnosti. Danes pomeni gorski in planinski svet Kamni{ko-Savinjskih Alp dragoceno sprostitveno obmo~je v neposrednem zaledju gospodarsko in socialno razvitega osrednjeslovenskega somestja. Bli`ina in razgibanost tega gorskega sveta sta najve~ prispevali k njegovi preobrazbi, predvsem pa njegovo vklju~enost v {ir{i regionalno-pokrajinski sistem.
Knjiga prina{a 20 Kopa~evih prispevkov, ki so nastali v obdobju 1946-2003. Ve~ina ~lankov je bila objavljena v revijah Gore in ljudje oziroma Planinski vestnik, Traditiones pa v Cev~evi knjigi o Veliki planini in {e drugod. Avtor je ve~ino izbranih in `e objavljenih ~lankov za ponatis v knjigi {e temeljito pregledal in dopolnil ter opremil s svojimi bogatimi in izvirnimi ilustracijami.
Kopa~evi spisi nas v nepopa~eni obliki seznanjajo z `ivljenjem in delom ljudi v tem neprijaznem gorskem svetu, z njihovimi vsakdanjimi prizadevanji za pre`ivetje, z ne{tetimi oblikami in na~ini prilagajanja surovemu okolju pa s tenko~utnim opazovanjem in razlaganjem naravnih pojavov in povr{inskih oblik, pa o tegobah, prvinskem razmi{ljanju o zemeljskem stvarstvu in njegovih razse`nostih. @e v srednjem veku je bil planinski svet s prostranimi travnato-pa{nimi povr{inami sezonsko vklju~en v dopolnilno oskrbo dolinske `ivinoreje. Va{ke pa{ne skupnosti, ki so imele v poletnih mesecih ve~ino svoje `ivine na planinah, so ohranile svojo individualno samobitnost. To se ka`e tudi v posesti pastirskih bajt, ki predstavljajo izvirno in samoniklo podobo ljudskega stavbarstva.
Kopa~evi spisi nam na nevsiljiv, a poglobljen na~in slikajo `ivljenje in delo ljudi, ki so bili kakorkoli povezani s prostranim svetom pod Grintovci. ^eprav je glavni poudarek na gorni{tvu, alpinizmu, gozdarstvu in plan{arstvu, pa ob vsem tem spoznavamo {e druge geografske, socialne in gospodarske razse`nosti gorskega sveta, predvsem pa zelo izvirne poglede in razmi{ljanja ljudi, ki so povezani z njim. Njihova neposredna povezanost z okoljem in usodna odvisnost od njegovih darov sta vplivali na njihov zna~aj, dru`abnost in na njihovo `ivljenjsko filozofijo. Slehernik, ki je kakorkoli povezan s tem gorskim svetom, je zapustil v njem vidne sledi. Seznanimo se z alpinisti, ki so v zimskih razmerah pre~ili pogorje in se vzpenjali na zasne`ene in zaledenele vrhove. In ve~ina med njimi je bila tudi med gorskimi re{evalci. Dragocen in nazoren je opis prvega igluja na Malih Podih v vi{ini nad 2000 m, ki sta ga naredila in preizkusila pisec in Marjan Ker{i~-Bela~ pozimi leta 1953. Po avtorjevih na~rtih je bilo leta 1946 postavljeno zaveti{~e na Malih Podih pod Skuto; pri njegovi gradnji sta sodelovala tudi na{a geografa dr. Cene Malovrh in mag. Rado Ko~evar.
Obse`na je {tudija Velikoplaninska pastirska bajta in nekaj njenih zna~ilnosti (strani 77 do 102). Ugotavlja, da so bile do leta 1930 tukaj{nje pastirske bajte ovalne srednjeve{ke ognji{~nice; pozimi leta 1944 so bile vse po`gane. Po vojni so jih obnovili, postavili so jih »na stare kamne in staro zidovje« (stran 87). Leta 1957 so jih nameravali podreti in namesto njih postaviti zadru`ne hleve. Arhitekt Vlasto Kopa~ je kot referent za spomeni{ko varstvo izdelal predlog o razglasitvi Velike planine in Kamni{ke Bistrice za narodni park in s tem je zavrl ru{enje. Leta 1974 je spomeni{kovarstvena slu`ba dosegla, da so Preskar-jevo pastirsko bajto obnovili kot zadnjo velikoplaninsko ovalno ognji{~nico s tradicionalno notranjo ureditvijo in opremo. In prav njemu smo lahko hvale`ni za neokrnjeno ohranitev pastirskega naselja
116
Geografski vestnik 78-2, 2006
Knji`evnost
kakor tudi za oblikovanje po~itni{kih zaselkov, za smiselno postavitev turisti~nih stavb, ki so oblikovane po vzoru pastirskih bajt. Podoba je, da je avtor podrobno spremljal celostno podobo `ivljenja na planini, delo in ustvarjalnost pastirjev in pastiric (na primer Kati Turkova z Vrhpolja in Zefa Debev-~eva z Vodic). Poleg vsakdanjih skrbi za `ivino so zmogli in znali izdelovati iz lesa {e najrazli~nej{o posodo (na primer torilo) pa pinjo za izdelavo masla, dvono`ne in ve~no`ne stole za mol`o, cokle, pe~atnike, pisave za trni~e, pipe, rezbarije, otro{ke igra~e, rezljali so {katlice, sve~nike in vse druge potreb{~ine.
Za geografa je izredno dragocen prispevek Krajevna imena na prisojni strani Grintovcev (strani 203-228). V pregled in razmislek nam ponuja ve~ kot 1120 starih krajevnih, zemljepisnih imen, ki `e tonejo v pozabo. Imena so zapisana foneti~no, z vsemi poudarki in posebnostmi, kakor jih je sli{al iz ust doma~inov, dobrih poznavalcev sveta pod Grintovcem. Prikazana so v {estih, smiselno zaokro`enih obmo~jih. V njihovem bogastvu spoznavamo {tevilne zemljepisne, naravne in druge zna~ilnosti obravnavanih obmo~ij, ki jih je ~lovek za potrebe vsakdanjega `ivljenja ~lenil in poimenoval s pristnimi, razlo~evalnimi in prostorsko zelo nazornimi in preglednimi imeni. Marsikateri njihov pomen je danes postal te`ko umljiv, saj se je njihov prvobitni namen oziroma pomen porazgubil v starosvetnem spominskem izro~ilu.
Kopa~eva knjiga ponuja v razmislek {tevilne probleme, pojave in posebnosti obravnavanega alpskega sveta v polpreteklem obdobju. Opisi so nazorni in povedni. Z njegovo kleno besedo in `lahtno mislijo, ki sta se bogatili v neposrednem ustvarjalnem stiku z doma~ini, smo dobili dokumentarno podprt vpogled v razvoj kulturne pokrajine. S pozornim opazovanjem naravnih pojavov odkriva procese, ki bogatijo tudi geografsko misel in njeno terminologijo. Med drugim omenja pojav mraznice, ki predstavlja tanko zeleno meglico, ki ob toplotni inverziji ozna~uje mejo med spodnjim mrzlim in zgornjim toplim zrakom (stran 37). Knjigo je avtor bogato opremil s {tevilnimi lastnimi ilustracijami.
Skratka, knjiga Iveri z Grintovcev je obogatila na{e vedenje o tem gorskem svetu in pomeni izziv strokam, ki raziskujejo razvoj in spremembe v pokrajini ter njene bistvene danosti. Gradivo je zbral in uredil France Male{i~ ob strokovnem sodelovanju Stanka Klinarja. Urednik je predstavil tudi avtorja v prispevku Drobne umetnine iz ~istega veselja (strani 7-16) in prispeval ob{iren tolma~ manj znanih izrazov in besed (strani 229-238).
Milan Natek
^lovek v Alpah
Desetletje (1996-2006) raziskav navzo~nosti ~loveka v slovenskih Alpah
Ljubljana 2006: In{titut za arheologijo ZRC SAZU in In{titut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 275 strani, ISBN 961-6568-50-7
Gospodarska in poselitvena problematika gorskih obmo~ij slovenskega alpskega sveta sta `e od nekdaj privabljali raziskovalce razli~nih podro~ij k re{evanju zapletene problematike. Vselej je stopalo v ospredje vpra{anje ~asovne opredelitve, kdaj so bila pravzaprav na{a gorska obmo~ja kot neposredna zaledja dolinskih predelov vklju~ena v njihov gospodarski in sploh v pre`ivetveni prostor. Vse do nedavna je prevladovala mnenje, da so bili hribovski in gorski predeli vsaj ob~asno (sezonsko) obljudeni `e v srednjem veku. Novej{e raziskave, ki temeljijo na preglednih (sonda`nih) terenskih preu~evanjih sporo~ajo, da je ~lovek kot lovec, pastir in rudar vklju~il gorska alpska obmo~ja v svoj pridobitveni gospodarski objem `e mnogo prej, v prazgodovinskem obdobju.
Pri~ujo~i zbornik ^lovek v Alpah, ki ga je uredil dr. Tone Cevc, prina{a 18 izvirnih prispevkov 15 raziskovalcev, ki z novimi spoznanji dokumentirajo `e davno prisotnost ~loveka v slovenskem visokogorju. V knjigi so zbrani prispevki arheologov iz njihovih osrednjih raziskovalnih in izobra`evalnih institucij iz Ljubljane, Gorenjskega in Tolminskega muzeja ter arheologov kot samostojnih raziskovalcev. S posameznimi prispevki so zastopani {e arhitekt, strojni in`enir in zdravnik, medtem ko je etnolog dr. Tone Cevc kot pobudnik za strnjeni prikaz in objavo desetletnih preu~evanj poleg uvoda prispeval {e tri razprave.
117