Indijanci clo od vas mladih mojih prijateljcv se ni čital o njih, saj imamo toliko in toliko knjig, ki vse opisujejo nenavadne clogodivščine tega junaškega naroda? Posebno dva pisa* telja sta v svojih obširnih spisih povcličcvala hrabrost, gostoljubnost in junaštva najrazličnejših rdečekožnih pie= men, ki, kakor trdijo znanstveniki, počasi izuniirajo in jih kmalu ne bo več na svetu. Eden izmed teh pisateljev je Anglež Coopcr (znane so njegove povesti »Poslednji Mohi= kanec« in »Stezosledec«) in pa nemŠki pisatelj Karl May, katerih deia so izšla v prevodih vseh svetovnih jezikov in ki jih je čitalo že nešteto milijonov Ijudi; prištcvamo jih brez dvoma med najpriljubljenejše mladinske spise. Odkod pa izvira ime Indijanci? Bcseda Indijanci prav za prav ni popol* noma točna. Izhaja od nevednosti prvih raziskovalccv, ki so mislili. ko so ___prišli v Ameriko, da so se izkrcali na vzhodni obali Azije, v Indiji, in so pomotno imcnovali prebivalce ondot* nih krajev kratko Indijnnce. To ime se jih je poslej prijelo. Gotovo se nikjer na svetu ni v nekaj stolctjih usoda kakega naroda tako spremenila kakor baš usoda In* dijancev. Prcj gospodarji obširnih ozemel) m pokrajin v Ameriki, so se v razmeroma kratkem času vslcd ne* prestanega vojevanja med seboj in z belokožci, vsled nalezljivih bolezni in opustošenj krajev, kjer so bili na* scljcm, tako skrčili, da jih je diincs. lahko bi rekli, le še peščica. Indijanci se de!e v več skupin in ncšteto plemen. Scvernoameriško ple= me, ki je večidcl že izumrlo, \c zv-velo v Severni Ameriki, kakor nam pove že ime, in se preživljalo od lova na živali z izvrstnim krznom in od ribolova. Najbolj znana plemena te skupine so Huroni, Sioux, Puebli, Iro* __ kezi in Dakoti. Največ pa je danes še južno» ameriških Indijancev, ki so na najnižji kulturni stopnji in raztreseni po vseh tropičnih gozdovih Južne Amerike (Karabi, Aruah, Patagonci, Kunupi itd.). Kar nam na Indijancih najbolj ugaja, posebno mladini, je način njihovega življenja in njihovi nenavadni obicaji. Dakoti, severnoameriško pleme, so jako hrabri in s ponosom nosijo odlikovanja svoje hrabrosti na junaškem telesu. Vse njihovo telo je obloženo s skalpi (kožami z glavc) premaganih sovražnikov. Poševno v lase vtaknjeno odovo pero vclja kot spomin na v vojni ubitega nasprotnika. Kdor pa podere neprijatclja z golo pestjo na tla, sme nositi pero pokoncu v laseh. Kdor usmrti sovražnika s puško, si lahko vplete v lase koŠČek okrašcncga lesa; kot najvišje odlikovanje^saJirabrost pa nosijo čepice \z svctlih peres z volovskimi rogovi. /^$Z§S> 223 Indijanct so stanovali in še danes domujcjo, kolikor jih seveda ne sta= nuje v zidanih hišah, v tkz. »vigvamih«. To so šotori, v tlorisu jajčastc oblike, napravljeni iz živalskih kož, poleg tega pa so še pokriti z lubjem in pletenimi slamnatimi preprogami. Ogrodje takega stanovališča sestoji iz tenkih, v zem* ljo zapičenih palic, ki jih na vrhu zvežcjo skupaj. Ogenj, na katercm pri* pravljajo jedila, plapola v sredini šotora. Druga plemcna, posebno prcrijski Indijanci, pa postavljajo šotore, imenovanc »tipi«, ki imajo stožčasto obliko. K-er je bil ta bojeviti narod v vednih bojih s sosedi, ni bil nikdar stalno naseljen na encm kraju. Bi!i so torej nomadi in so se preživljali od donosa lova in ribolova; sadili so pa indijsko rž le tam, kjcr so nameravali ostati delj časa. Najbolj priljubljcn jim je bil lov na jelenc, antilope, mcdvede, volkove, lisice itd., katerih kože so zatnenjavali s potujočimi trgovci za stre^ livo, trnke, pasti in drobne življenjske potrebščine. Njihove domače živali so bili, kakor pri Eskimih, scverni jelen in pa udomačeni bivoli, ki so živeli divji po ncskončnih ameriških prerijah v krdelih do 4000 in še več. Njihovo meso jirn je služilo za hrano, koža jc dajala izvrstno prevleko za šotorc, iz rogov so izdelovali posodo in bojno opre= mo, iz kosti različno orodje, kite pa so jim bile izvrstne tetivc za loke. Danes je v Ameriki teh živali razme« roma jako malo, ker so jih popol* noma iztrebili. Le še nekaj jih uživa ncmotcno prostost v posebnih, držav= no zaščitenih ozemljih. Čeravno imcnujejo Indijanci na= še običaje in ponašanjc grdo in nc= naravno, so sami zclo nečimerni; po^ leg tega so Še zelo praznoverni in imajo tudi drugc napake, ki jih pri njih prcj opazimo kakor pri civili* ziranih Evropcih. Na drugi plati pa imajo tudi vrline, s katerimi bi mar= sikaterega od nas osramotili; naj omenimo samo njihovo hrabrost, po= trpežljivost in gostoljubje. Ker so se pa boji z belokožci, ki so vedno bolj prodirali v njih ozein* ]ja, nadaljcvali, se je ameriška vlada odlocila, da da ^ndijancem posebnc, od vojaštva zastražcnc okraje, tkzv. »rczcrvacije«, kjer uživajo pred vsemi popoln mir, kjer love in streljajo divjačino po svoji volji. VeČina indijanskih plemen je to ponudbo sprejcla; nekatera plemena, ki se niso hotela pokoriti zakonom in ukloniti volji belih ljudi, so se pa nasclila na visokih gorah Južne Amerike. Število vseh v Severni Ameriki stanujočih Indijancev cenijo danes na okroglo 230.000. Toliko jih je šc ostalo od naroda, ki je bil prej izključno prebivalstvo vse prostrane Severne Amcrikc. V Južni in Srednji Amcriki jih je pa še vedno okrog devet milijonov, v najjužnejših delih živijo celo popolnoma neraziskani narodi. Tako pleme so tudi Kunupi, ki žive v prostranih pragozdih med Bolivijo in Paragvajem. Njihova kultura je zclo enostavna in se lahko primerja s kulturnim stanjem Evrope v kameniti dobi, vendar s to razliko, da nadomeščajo prcbivalcetn teh krajev kamenito orodje in orožje izdelki iz lesa; kajti dezela jc peščena 224 in ilovnata in ni najti nikjcr večjega kosa kamna. Kunupi stanujejo v malih *| okroglih kočah, ki so spletcnc iz vej in zadelane s travo. Pečajo se z lovom na divjačino in ribe. Edino strclno orožje so jira puščice in lok, ki ga upo* , rabljajo neverjetno spretno in rrn izstrele niti ene puščice, ki bi zgreŠila cilj. | Z njimi streljajo posebno ptice: čaplje, gosi in r*;e, ki jih kar gomazi v -'¦ ondotnih vodah in močvirjih. Najbolj zanimiv in zabaven pri njih je pa I ribolov, Ribe lovc, stoječ v vodi, kar z roko ali z majhnimi saki iz ločja. \ Medtem ko bodo ta plemena, do katerih še ni prodrla civilizacija in katerih v sedanjem času ne preganjajo več po ncpotrcbncm. še dolgo živo- ' tarila na zemlji, so pa Indijanci v Severni in Srednji Amcriki zapisani smrti; i kajti njihovo število je od dne do dnc manjše. In ne bo dolgo, ko bodo bele- | žili časopisi, da je umrl poslednji Indijanec v Severni Ameriki — zadnji j svojega rodu.