Inserati te sprejemaj« in veljt tristopua vrsta:
j kr., de se tiska Ikrat,
IS >i it n n »i i 6 >i u n n 3
Pri večkratnem tinRanji »e •ena primerno imanjša.
Rokopisi
«e ne vračajo, neirankovana pisma »e ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništv administracija: in ekspeaicija i a Starem trgu h. št. 16
Političen lisi zn slomsKi uaro0.
Po poŠti	prejeman	velia:
/.a eeio ietu	. . 10	— ur.
ta poi leta	. . 6	,. — .,
ta četrt leta	. . 'J	,, 50 ,,
V administraciji velia:
Za eeio leto .	3 gi. +0 kr.
ta pol leta	4 ., 'JI) „
ta četrt leta .	'J ,, 10 „
V I.jnbljani na doni uošiija velja 60 kr. več na ieto,
VredniStvo je na Bregu nišn štev. 190.	jii
Izhaja po trikrat na teden inaii v torek , četrtek in noonto.
0 českej slogi.
K»kor nedavno pri nas, začeli so sedaj tudi na Češkem razni listi pretresati vprašanje o zedinjenji nasprotnih narodnih strank. Ker so si naše in češke razmere v mnogih zadevah podobne, so dotične obravnave jako zanimive tudi za nas. Veudar bi b:lo predolgo pretresati jih obširno , zato podamo le kratek posnetek, kakor ga nahajamo v „Čehu" od 4. t. m. Sklicevaje se na dotične obravnave omenjeni konservativni list Češki piše:
Precej, ko se je zedinila stranka z mlado-češko glede glediščnega vprašanja, se je začelo delati v zasebnih krogih na popolno slo ženje obeh strank. Konečno so se poprijeli tega delovanja tudi časniki. Oni dan so priobčili „Nar. Listy" govor dr. Gregra v Rakovniku, v kterem je pravil , stoje na stališči vdeleže-vanja deželnega zbora, da se morejo obe stranki v vseh glavnih potrebah našega narodnega in političnega življenja skupno dogovoriti, skupno in složno delati, ne da bi se činilo nasilstvo političnemu prepričanju posameznih. Na to je odgovoril nek staročeski list, da mora biti pri tem glavni namen obnoviti poprejšnjo edinost in se potem poslužiti vzajemno osveženih moči za povzdignjenje naše domačnosti. Glede vde-leževanja zborovega pa pravi ta list, da bi bil sedaj tak obrat v českej politiki popolno neugoden in da je treba počakati razrešenja izhodnega vprašanja. Sedaj se je objavil tretji glas in sicer v „Poslu z Prahy", kjer priob-čuje dr. Edv. Gregr predloge, po kterih bi
se dalo izvesti pomirjenje obeh strank. Dr. Gre&r nasvt>luji\ i)a bi se vstanovil ockak cigan, kteri bi se ne imel pečati z vprašanjem zborovega zašiljanja, ampak k večemu memo grede kterikrat to vprašanje omeniti. Ta veliki narodni organ, kteri bi bil ali politično društvo ali klub ali v kacej drugej podobi, bi se imel pečati z vsemi zadevami češkega vna-njega življenja izvzemši vprašanje vdeleževanja, imel bi sprejeti vsacega poštenega Čeha brez ozira , je-li staro- ali mladcčeh ali nevtralen, samo da je pošten Čeh. — Pomirjenje narodnih strank , po kterem mora vsak pravi češki rodoljub hrepeneti, je postalo konečno hvala Bogu predmet mirnega pretresovanja in upanje je, da ne bodo brez vspeha te razprave. Vendar je pa želeti v prospeh prave trajajoče narodne edinosti, da bi se to pomirjenje ne vršilo na kvar celih stanov v češkem narodu, pravi „Čeh", in ne privedlo do novih razprtij. Da pa ne govorimo brez razlogov, o tem se je mogoče vsak dan prepričati v kteremkoli mladočeskem listu."
Z bojišča.
Ruske garde so po poročilih iz Bukarešta došle že vse na bojišče in se razdelile k raznim vojnim oddelkom. Posebno veliko se jih je poslalo k Plevni, ker so Rusi sprevideli, da morajo imeti veliko več ljudi kakor doslej, če hočejo Plevno zajeti in Osmana prisiliti, da se vda. Če bi bili generalu Skobelevu ob pravem času poslali pomoči, da bi bil zamogel braniti
osvojena nasipa, bi bil Osman jako na tesnem in zmaga Rusov bolj hitra ia bolj gotova. Tako je pa prostor, ki ga brani njegova vojna, še zelo razširjen iu proti Soliji odprt, da zamore dobivati potrebnih reči. Da bi mu to zvezo pretrgali, odšel je tje general Skobelev , čigar polkovniku Levisu je 1. t. m. tam že v roke prišlo okoli 1000 za vojno Osmauovo odločenih goved, zdravil, soli pa 80 konj. Z naskokom Plevne boje ne bodo več prijeli, pač pa na neprenehoma streljajo na njo, da si Turki ne upijo iz nje. 1. t. m. so bili šli po živež v Doljni Metropol, ki je pa vsled ruskih bomb začel goreti. Ob enem je oddelek konjištva prijel Turke in jih prisilil, da so se hitro vrnili nazaj v Plevno. Rusi so zgubili pri tej priliki 2 častnika in 40 mrtvih pa ranjenih vojakov. Drugi dan so Turki hudo streljali na ruske in rumunske nasipe ter ubili 3, ranili pa 1 moža. Rusi so jim krepko odgovarjali in v zrak razstrelili 1 klet s smodnikom. 3. t. m. so poslali Rusi posredovalca, da bi smeli pobrati ranjene in pokopati mrtve, kar so Turki dovolili.
Sulejman paša je 4. t. m. prevzel glavno poveljništvo armade ob Lomu. Mehmed Ali se je v Carigradu zameril, ker je po bitki pri Cer-kovni sporočil, da ne more s svojimi nevajenimi vojaki zdatno prijeti Rusov ob Jantri in da bi se zastonj prelivala kri. Na to so se pa obrnili do Sulejmana in ga vprašali , če si li on upa s temi vojaki pregnati Ruse od Jantre, in ker je Sulejman pritrdil, da si to upa , bil je takoj imenovan za višjega poveljnika. Su-
Bog jo pravičen.
(Iz nemškega po K. Bolanden u.)
(Dalje.)
Betelnovo prerokovanje.
Mir je storjen. Nemške čete vračale so se iz Francoske, in francoski vjetnifci iz Nemškega v svojo domovino. Grof Retel bival je ta čas v grajšini nekaj ur od Pariza. Strašno razdejanje se je vidilo po celi deželi okrog. Pomendrana polja, požgane hiše in uničeno vse lepotičje te krasne dežele I Posebno žalostno so bile razdejane poletne palače Pariških bogatinov. Bile so poprej napolnjene iu preobložene z vsem lepotičjem, ki počutkom strastnih Parižanov vstrezajo , in mnogo pregreh zoper božje naredbe se je tu godilo, kakor nekdaj v Sodomi iu Gomori. Zato pa jih je tudi Bog kaznoval, ne z ognjenim dežjem, ampak z divjo vojsko. Vsa bujnost , veselje in sladuost je prešla. Nekaj posestnikov teh krasot zbežalo je v tuje dežele in tam s strahom čakalo konca te strašne vojske , drugi, ki so prej vsega dobrega preobilo imeli, so zdaj v obleganem Parizu jedli pse, mačke iu drugo nesnago ter si s tem tolažili silno lakot. V poletnih palačah na deželi bivali so zdaj nemški vojaki, ki so v začetku strmo ogledovali lišp,
pozneje pa od hude zime prisiljeni dragocena hišna orodja v peč pometali. Na dragocenih blazinah, kjer so prej bogatini svojim strastmi stregli, počivali so trudni vojaki, in v spodnjih, velikih sobanah stali so sovražnikovi konji ter se ogledovali v veiikiii zrkaii/i.
Bila je tu diuga Sodoma, kajti velikansko mesto Pariz je bilo od strašnih bomb sovražnikovih deloma razdejano, in v sredi mesta divjala je nebrzdana druhal nečlovečet, ki so mesto razdevaii in ljudi s strelom in požiganjem petroleja pokončevali.
Retel je spoznal, da je vse to divje po-končevanje prišlo od božje pravične roke. ,,Bog je nespremenljiv, rekel je Retel: „0n, ki je naše prve starše iz raja izgnal, ki je zemljo preklel zarad pregrehe, ki je hudobno človeštvo z vesolnim potopom pokončal, ki je cele narode in kraljestva popihal z zemlje: on je tudi Francoskej pokazal, da še živi. Kakor je nekdaj Filistre poslal nad ponižane Izraelce, ravno tako poslal je zdaj Nemce nad spridene Francoze. O uboga mi Francoska, ali boš ta opomin razumela! Boš li spoznala tukaj božji prst, in njegovo obiskovanje in se spreobrnila k svojemu Bogu!"
Tako in enako govoril je težkoskušani
grof večkrat, on ki je izmed treh vrlih sinov tudi dva v vojski zgubil. Neizrečena nesreča njegove domovine ga je zelo potrla. In kakor zelo žalosten je bil nad Francosko, ravno tako hud je bil čez Pruse; kajti vsaki dan čital je v časopisih strašna naznanila o neusmiljenem ravnanji nemških vojakov s premaganim ljudstvom. Novo nemško cesarstvo mu tudi ni tlo-padlo ; mislil si je: ta zelo razširjena država bo francoski samostojnosti zmiraj nevarna.
Žalost nad zgubo sinov in nevolja nad sovražnikom je Itetelnu delala življenje čez dalje tužneje. Vedno manj je govoril in se bolj resno držal. Pa na svetu se vse obrača, tudi Retelnov obraz se je nekega dne zopet malo zvedril. Bral je namreč v časopisu novico, od novih razkolnikov, ki ne verujejo papeževe nezmotljivosti v cerkvenih rečeh, in da ravno to razkolništvo nemška vlada podpira. Zraven ona tudi zatira katoliške časopise v novoprivojskovanih pokrajinah. Ta vest ga je čezdalje bolj vedrila.
Nekega dne reče svojemu sinu, da naj ga spremi v bližnji videm, kamor so nemški častniki navadno radi zahajali: „ Kaj tje?" reče sin začuden, „ne veste li, da se ondi vsako popoludne Nemci zbirajo."
lejman paša je še mlad, in je bil pod sultanom Abdul Azizem vodja vojaške šole v Carigradu; tudi je jako prevzeten, in si domišljuje, da je od Boga odlofeu še za velike reči. Zato mu je višje poveljništvo jako po ugodu. Vendar pa v svoji domišljavosti samega sebe preveč, Ruse pa preslabo sodi. Prihodnja bitev, na ktero se Rusi sedaj pripravljajo, bode pokazala, je li Sulejman paša tudi kos, izvršiti svojo v Carigradu dano obljubo ali ne. Da bi Ruse zmešali, delajo Turki pri Silistriji priprave za prehod čez Donavo, pa tudi Rusi se pripravljajo, da jim bodo spodbili to uamero.
O bojih v Aziji poročajo ruska poro čila, da so Rusi 2. t. m. Turkom vzeli hrib veliki Jagni. Mali Jagnipaje bil tako utrjen, da si ga niso upali prijeti. 3. t. m. se je boj zopet pričal, pa Rasi so Turke na levem krilu zopet nazaj vrgli in jih podili do tabora, ter so se vrnili še le zvečer nazaj. 4. t. m. so se Rusi prostovoljno umaknili z osvojenega hriba, ker jim je primajnkovalo vode. Muktar se pa hvali, da je Ruse on nazaj zapodil in zopet popravil telegrafično zvezo s Karsom. Tudi poroča, da so Rusi v teh hojili zgubili 10.000, Turki pa le 2000?! Bahati se mora, kako bil sicer zaslužil priimek zmagonosni?
Mehmed Ali bode prevzel poveljništvo armade, ki se vojskuje s Črnogorci.
Srbska poveljnika Nikoličin Alimpič sta odšla s svojim štabom na mejo. Vojaki I. vrste ob meji so sklicani k 25 dnevnim vojaškim vajam. Ena brigada je pa iz Semen-drije odšla proti Timoku. Turki se vtrjujejo v Zvorniku in v Bjelini.
Tudi grški kralj odide na mejo, da ogleda tam razpostavljene vojake. Nič pa še ne kaže, da bi se Grška dejansko vdeležila vojske, pač pa se zopet govori, da hoče Italija svojo vojno čez morje poslati v Albanijo in tam Turke prijeti.
„Vestnik narodnoj pomošči" govoreč o številu bolnih in ranjenih pravi, da je bilo 15 septembra v Gl mestih in vaseh, kjer so bolnišnice ,.rudečega križa, 7.240 bolnih in ranjenih. V teh holnišnicah je pripravljenih 10'007 postelj, izmed katerih je bilo tedaj do 15. septembra 2.7G7 praznih. Največ bolnih in ranjenih je v mestih: Moskvi (872), Odesi
(800), Saratovu (331), Ilarkovu (300), Orlu (284), Tramboru (24'J), Smolensku (201).
„Novemu Vremeni1, se poroča iz Oren-burga, da so sklenili tamošnji Mahomedaui iz tapitala za ženitve zbranega požrtovati 12,400 rubljev na korist ruskih ranjencev.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 8. oktobra
Državni zbor je v 4 tednih rešil komaj 8 paragrafov nove davkarske postave, §. 5, O in 8 prihodninske postave pa so se morali še enkrat izročiti odseku v pretres. Da jih bode odsek zamogel pretresati bolj zložno in temeljito, je predsednik Rechbauer ustavil posvetovanje o davkarski postavi in na dnevni red jutrajšne seje stavil; 1. Poročilo potrjilnega odseka o novih volitvah. 2. Poročilo peticijskega odseka. 3. Postavo o žgaujarskem davku. — Vlada neki sama ni pričakovala, da bode postava o prihodnin-skem davku s toliko večino sprejeta, kakor se je zgodilo. Zahvaliti se ima za to tistim poslancem, ki so se pri glasovanju umaknili iz zbornice. Zlasti je to storila poljska stranka Ziemialkovskega. Poljska „Gaz. Nar." imenuje teh 23 poslancev naravnost izdajice, ker bi bila postava gotovo zavržena, če bi se bili ti poslanci zavedali dolžnosti do volil-cev svojih. Ravno ta list poroča, da so poslancu Krzeczunoviczu, ki se je posebuo ustavljal tej postavi, iz Kremsa in Steina na Spodnjem Avstrijskem poslali zahvalnice, liberalnim poslancem omenjenih okrajev , Dinstlu , Kaiserju, Rodlerju in županu Schiirerju pa nezaupnic e.
\ O^ernkrm državnem zboru bode minister Tisza danes pojasnil ravnanje proti poslancu IIelfyu, ki se je pritožil, da je pod policijskem nadzorstvom , ker ga dolže sokri-vega na Erdeljskem zasledjene zarote. Sicer pa madjarski listi vso krivdo zvračajo na p'oljske magnate in u 11 r a m o n t a n s k e An-tgleže! Iz Braševa se „Pol." telegrafuje, da so | v Marienburgu na železnični postaji konficirali [voz bomb. — Budapeški listi poročajo, da je minister Tisza prav mrzlo sprejel mestno de-
putacijo, ki ga je 4. t. m. prosila, da bi cesarju sporočil voščila glavnega mesta madjar-skega, rekši ji, da se nadeja, da bodo cesar tudi sedaj milostljivo sprejeli ta voščila. Ministru je najbrže na spomin hodila razsvitljava, ki so jo bili napravili Turkom na čast. Toda kaj hočejo pri prosti ljudje za to, če je bila celo palača grofa Andrassya sijajno razvitljena.
Hrvatski višji poveljnik baron Fili-povič je 6. t. m. pričel svoje popotovanje po deželi in granici hrvatski.
Dalmatinski c. namestnik sc je 5. t. ni zopet vrnil s svojega ogledovanja v Zader.
Vnanje države.
Angleška v imenu Turčije černogor-skeuiu knezu ni>ki prigovarja, da naj mir sklene s Turčijo, ki mu hoče prepustiti vse dozdaj osvojene okraje. Pa zveza med Rusijo in čr-nogoro je pretesna, da bi se knez Nikolaj angleškim nesvetom vdal in nazvest postal svojemu najzvejstejšemu varuhu iu pokrovitelju.
IVa Francoskem se 14. t. m. prično volitve za naroduo skupščino. Novi načelnik levičnikov Grevy v oklicu do volilcev svojih hvali razrešeno zbornico in zavrača proti njej izrečene ugovore. Sedanjo zvezo monarhičnih strank primerja z zvezo 1. 1849 in jej podtika ravno tisti namen kakor 1. 1849, da hoče namreč pregledati vstavo, kar bi bilo pri republikanski zbornici pa nemogoče.
Izvirni dopisi.
Ik Kamnika. 3. oktobra. (Nove orgije.) V frančiškanskej cerkvi sv. Jakoba v Kamniku so 30. septembra t. 1. ob 9 zjutraj slovesno blagoslovili visoko častiti gospod dekan Jurij Križaj nove orgije. Primerno pridigo pri tej slovesnosti je imel ondotni vikarij P. Placid Fabiani.
Izdelal je te orgije znani umetnik France Goršič (op. XXVII.), orgijar v Ljubljani. Imenovane orgije imajo dvojno klavijaturo: prst-nik (inanual) in nožnik (pedal). Miza za igranje (Spieltisch) ima dve ročni klavijaturi (Ma-nual-Klaviaturen) iz lepih belih kosti in eben-ovega lesa, in pedalno klavijaturo iz trdega lesa nekoliko v obok zakrivljeno. Zbiralnika (Collektivtritte) sta dva: eden za glavni stroj
godi se skrivej, da ljubimec ničesar ne opazi, da bode radost tim veča. Praznik pride , in „roditelja" pripravljata božično drevesce, mandolin pa v bližnji sobi cvili ter Ipo vratih praska, naj vendar odpreta. Ko ga ne vslišita, začne tužno ječali, časih pa srdito lajati. „Pre-dolgo mu je", pravi milostivi gospod. ,,Ne, ne, jaz ga poznam, reče gospa milostiva, on je tako pameten , ter ve vse, kaj se dela ; hoče samo, da midva tega ne opaziva." — Zdaj se odpro vrata, in mandolin priskače v sobo. Nos se mu obrne koj na razsvetljeno drevesce, po kterem je viselo mnogo mu prijetne dišave. Dolgo se ne more zdrževati, torej popade prvo klobasico, do ktere je dosegel. Ali ker je bila dobro privezana, potegne z mizice, na kteri je stalo drevesce, vse na tla. Plamen se prime drage pisane preproge, ktera začne goreti ; gospod vpije, obupan kliče družino vkup, ktera res pribiti gasit in prevrne vse po dvorani, da pogasi. Drugi dan pride v vas k milostivi gospej prijateljica, ni v pogovoru reče njej: „To me nič ne boli, da mi je preproga pokvarjena in nekaj stvari potrtih, ali to me peče, ker je mandolin pokazal, da ima tako I malo olike in da je nehvaležno prezrl vse I moje tudi najboljše namere".
,,Ravno zato greva tje," odvrne grof, ,.jaz bi rad neko reč natančneje zvedil."
Popoludne se pripeljeta grof in njegov sin na omenjeni videni in sc vsedeta k mizi, ki je na vrtu v kostanjevi senci stala.
Stari grof, ki je znal gladko nemški govoriti, bii je kmaio v živem razgovoru z nemškimi Častniki. Med drugim napeljal je govor na prihodnje stanje katoliške cerkve v novem liemškem cesarstvu.
„To je gotovo," zatrjuje polkovnik, da v visokih vladnih krogih mislijo novo lastno krščansko cerkev za nemški narod vstanoviti, ktera bo neodvisna od une Rimske."
,,Prav tako," pristavi en major, rimstvo je bilo za nemške dežele zmiraj škodljivo. V srednjem veku so se cesarji vedno s papeži prepirali in vojskovali; s tem pa bo enkrat za vselej papeževemu vplivu konec storjen, ako se Nemška od Rima loči.
,,Kako bi bilo to mogoče I" vsklikne grof. Na Nemškem je mnogo miljonov katoličanov, in ti bi se mogli in hoteli od svojega vidnega poglavarja loč ti?
Katoličani se bodo morali vdati," odvrne polkovnik osorno; ,,močna vlada zamore vse, in nemška je že tako močna, da zamore sa-
mostojno cerkev imeti, kakoršno potrebujemo v novi nemški državi."
„Bismark je previden državnik", povzame grof smehljivo. V boji osemnajst stoletij premagala je cerkev vselej najhuje nasprotne za-povednike, mislim, da se on ne bo spuščal v vojsko zoper cerkev.
Častniki se zasmejajo. (Konec sledi.)
Dva prizora iz življenja.
a) Bilo je v Berolinu, kjer sta živela soproga , kteriina pa ni dal Bog poroda, kakor sta si ga želela. Imela sta pa prav milega psa, kterega sta ljubila po otročje ali po opičje, kakor počenjajo nekteri brez lastnih otrok s psiči in opicami in sicer živalicami, kar je ostudno. Vzlasti v novi dobi, kar učijo naravoslovci, da je človek razvil se iz opice, njegu-je.,o te živalice po Nemškem brezbožno. Bliža se božič, kedar napravljajo starši božičnice ali kresne drevesca svojim otrokom. Tudi ta dva soproga skleneta preljubljenemu psu „man-dol inu" napraviti to veselje. Milostiva gospa sama poišče na trgu pripravno si drevesce, milostivi gospod pa gre k mesarju in nakupi lepotičja, ktero bode psu po volji. Se ve, vse
(Hauptwerk), eden pa za vrhnji (Obenverk) in nožnji (pedalni) stroj. Ti so zgoraj nad pedaluo klavijaturo napravljeni. Zbiralniki so prav velike važnosti in za orgljarje posebno pripravni, ker se spremeni (registri) z nogo na enkrat odpreti in zapreti zamorejo, kolikor jih kdo hoče. Zbiralnikov dozdaj nisem še pri nobenih orgijah videl razun pri Goršičevih. Velikanski sapnik ali meh po francoskem sistemu narejen je kaj lahko tlačiti. Dvanajstletni deček zamore to storiti,
Igra v manualih in pedalu je kaj lahka iu jako precizna. Iutonacija je izvrstna, in kar glas zadeva, čisto vredjena. Spremenov imajo orgije 20, in sicer v glavnem stroji so sledeči: I, Principal 8'. II. Violon 16'. III. Gamsov rog 8'. IV. Dvojna flavta 8'. V. Oktava 4'. VI. Ifarmoničua flavta 4'. Vlf. Superoktava 2'. VIII. Komet je trojin. IX. Mikstura 4—5erna. X Trobenta 8'. V vrhnjem stroji (Obervverk):
I.	Goslarski principal 8'. 11. Solicinal 8'. 111 Cevua 11 a v ta 8'. IV. Iloboe 8'. V. Flavta-dolče 4'. V pedalu: I. Principalni bas 1C.
II.	Subbas IG'. III. Oktavni bas 8'. IV. Violon-cello 8'. V. Bombarda.
Vrh tega je še manualni in pedalni sklep, zadnji na svoje zaklopnice in sklepa pet prvih spremenov glavnega stroja.
Kar značaj posameznih spremenov zadeva, reči moram, zadel ga je g. Goršič popolnoma. Molčim o močnem ojstro režečem prineipalu. o ljubeznjivem Solicinalu, o prijetnem, mehko donečem Gamsovem rogu, o Flavti z dvojnima ustnicama itd. itd., v misel naj vzamem le peresnate spremene (Zungenregister), kterih pri drugih orgijah tudi še nisem slišal.
lloboa 8' daje s svojimi majhnimi jezički prav prijetne, ljubeznive (glasove. Bombarda daje drugim spremsnom polepšauje in zdatno moč. Trompeta, na Kranjskem nenavaden spremen, veliko primore skupnim spremenom. Za napravljanje peresnatih spremenov je treba velike umetnosti in spretnosti, in to g. Goršič prav dobro razume. Ti spremeni se ne dajo lahko popisati, slišati se morajo; vsak sesam prepričati zamore. Spremeni g. Goršiča imajo nekaj pobožnega, veličastnega, resnega, milot-uega, ljubeznjivega v sebi, kar se pri druzih orgljarjih pogreša. Omara je kaj okusno v romanskem slogu narejena. Mehanika obstoji v železnih gibalih in teče prav tiho v medu (mesingu). Kljuke (Winkel) dela on iz meda (mesinga), kar drugi iz železa.
Sploh se pri njegovi mehaniki ne vidi lesa. — Gospod Anton Nedved strokovnjak v
glasbi se je izrazil: „G. Goršič, Vam čestitam." G. T. Kajdiž župnik v Vodicah: „Bolj prijetnih glasov še nisem slišal pri nobenih orgijah". Neki profesor bogoslovja: „ V intonaciji mu ga ni para." Zopet neki v glasbi popolnoma izurjen učeuik : ,,Vse je hvalevredno." Vsa samostanska družina, vse ondotno mesto je z orgijami popalnoma zadovoljno. Kar mene zadeva, rečem le, pri tih orgijah se nič pomanjkljivega ne nahaja. Cena jim je tudi ui/.ka. — Vsa čast in hvala za to veliko delo gre naj prvo tamošnjemu gvardijanu P. Ehrenfridu Zu-petu, kteremu je veliko truda stalo, potem P. Korneliju Arkotu, ki je s svojim živahnim igranjem in petjem ljudi zato izdramil, iu vrlim mestjanom, kterim naj Bog stotero povrne, kar so darovali za nove orgije. G. Gor-šiču pa le še želim, da bi jih kmalo tudi drugod postavljal u. pr. na Sutni, v Mengšu, v Novem mestu, v Itadolici itd. Z lahko vestjo ti ga umetnika vsim cerkvenim predstojnikom priporočam, ker pri nobenem obrtu mojsterska izurjenost ni tako potrebna, kakor ravno pri orgljarstvu, pi kterem samouk , če je še tako prebrisan, ne opravi nič, ker ni zmožen razločevati značajev in lastnosti posameznih spremenov, ne natančno zadeti intonacije. Kjer hočejo tedaj imeti dobre orgije , naj se vedno obrnajo do izučenih mojstrov iu naj se zanašajo edino le na sodbo strokovnjakov, ker le oui vedo zapaziti napake pri intonaciji ali pri posameznih spremenili, kterih drugi ljude iu nestrokovnjaki še zapazijo ne. Zlasti pa, kakor sem že omenil, smem v tem oziru priporočati g. Goršiča , ki nam je na Kranjskem postavil že veliko orgelj , ktere so morali potrditi tudi uajsitnejši in najnatančnejši kritiki.	P. Augelik Hribar.
■ « Črnomlja . 5' oktobra. (Duo si fa-ciunt idem.) Poročali ste, da sta bila litijski zdravnik dr. Eržen in lekarničar obsojena zarad surovosti, ki sta jo uganjala po volitvah za deželni zbor. Tudi naš učitelj Ant. Jer-šinovič je v preiskavi zaradi kupovanja glasov pri zadnji volitvi za deželni zbor , a še vedno opravlja posel c. kr. okrajnega šolskega nadzornika; ko je bil pa pred nekaj leti učitelj Stanonik iz Starega trga pri Poljanah zavoljo volitev za kupčijsko zbornico v preiskavi, bil je nemudoma kot ud c. kr. okrajnega šolskega sveta suspendiran. — Pred nekoliko dnevi do bil sem v roke »Schulzeitungo" ter v dopisu iz Črnomlja čital, da se je omenjeni g. nad zoruik jako repenčil nad učitelji, kteri pa menda tega čuli niso. Hoče li morebiti celo s šibo,
b) Na nekem šetališču v Berobnu sede major D., da si malo počije. Tu si hoče naviti uro, potegne iz žepa mošnjico, da iz nje dobi ključek, kar seže neka tuja roka vanjo, vzame hitro nekaj novcev pa jih spusti mahoma na zemljo. Kedar ga vojak resno pogleda, poklekne predenj mlad človek, povzdigne roke, in solze žalosti priteko mu na lice. „Vstanite, zagrmi mu major, kako si drznete celo na javnih mestih krasti V" — »Oprostite", komaj zajeclja človek. Major pomisli, kaj mu je storiti, iu jeli govori mu človek resnico. ,,Kje stanujete?" vpraša ga naglo. Človek mu pove ulico, nadstropje in sobo. ,,Hodite z menoj!" Med potom pripoveduje človek, da je rokodelec. Prej daje mogel vzdrževati rodovino svojo, ali zdaj da mu je nemogoče, ker nikakor ne more dobiti dela. Prijatelji mu ničesar več ne morejo poslati, veljave nikakoršne nima, in potreba je pri njegovih postala že tako strašna, da je jed obupovati in v obupnosti sklenil storiti hudodelstvo. Častnik vzame kočijo in odpeljeta se oba k nesreč-
nikoyemu stanovanju. Gresta na četrto nadstropje , in priteče očetu naproti dvoje dece okoli 2 do 3 let. Pri oknu je sedela suha žena z dojenčkom na prsih ter strme pogleduje tujca. „Kaj si prinesel"? poprašujejo deca. Oče se dela, češ, da jih ne sliši ter jih odpravi. Major vse ogleda po sobi in se prepriča, da človek ni preveč povedal. 'Reva je bila prevelika, niso imeli še postelje ne. Ne reče ne besedice, ampak ua mizo vrže 20 mark in napiše nekaj na listek. „V petek zjutraj pridite k posestniku tvorni©} (fabrike) B. v ulici M. in dajte mu to listnico." »Poljubite gospodu roko!" zavpije mladi človek in pokrije si lice z rokama. Dobil je delo, da je preživil sebe in družino svojo.
Človek kristjan, primerjaj in premišljuj ta dva prizora, in spoznavši, kolika neumnost in grdoba je omenjeno ljubkovanje z opicami ali jisinami, in obnašaj se, kakor se spodobi krščanskemu človeku!
ki je iz šole odpravljena, po učiteljih udrihati? Ne vem, če ho šlo! ,Čuje se tudi, da je nekemu učitelju, ki je bil pozabil zapisati ,.lob-lich", vrnil pismo z opazko: das k. k. Inšpektorat ist ,,loblich — 0. kr. nadzorništvo ima naslov hvalevredno. — Če se ne motim ,,čital" sem pred nekoliko leti o, »loblich" to le: Jedes Anit, \velches seine Pflichten erfullt, ist loblich. Jedes Amt muss aber aucli seine Pllichteu erftillen; folglich ist es dafiir nicht loblich zu nennen. Vsaki vrad, ki svoje dolžnosti spolnuje, je hvalevredni. Vsaki vrad pa svoje dolžnosti m ora spolnovati in ga tedaj zarad tega ni treba imenovati hvale vrednega. Pri vojaštvu so to odpravili, in dobro bi bilo tudi pri drugih to opustiti.
I« Celovca dne 7. oktobra, (f P. Karel Robida.) Britka zguba nas je zopet zadela: starosta Celovških rodoljubov, P. Karal Robida, bivši gimnazijski profesor in prednik tukajšnega beneniktinskega samostana, je dne 4. t. m. 73 let star preminul in sinoči smo slovesno spremili njegovo truplo na mestno pokopališče v Št. Rupert, da ondi počiva zraven pokojnih slavnih rodoljubov: Ja-peljua, Ahacelj-na, Itudnaša, Janežiča in Umeka. Dne 13. oktabra 1801 rojeu v Malivasi na Kranjskem je stopil Robida 1. 1821 v Št. Pavlu na Koroškem v red sv. Benedikta in je bil dne 8. septembra 1825 v mešnika posvečen. Takoj po dovršenih viših šolah je bil za učitelja na Celovško gimnazijo poklican, kjer je od I. 1830 do 1875 mladino odgojeval in učil naravoslovje in matematiko. Kar jih je v teku celili 45 let štel učencev, gotovo vsacemu je ostal profesor Kari po temeljiti vednosti in po jedernatem podučevanji kot uzor vsega reda in neomahljivega značaja v hvaležnem in blagem spominu. Po spisih, ki jih je priobčeval v letniku Celovške gimnazije, pridobil si je kot naravoslovec pojebno zaslugo s tem, da je sprožil novo teorijo, s ktero je skušal razlagati in dokazevati razne prikazni iu vplive luči in toplote. Zato slovi ime pokojnega rojaka tudi v daljnih učenjaških krogih. Robidovo ime pa slovi že zdavnej tudi v zgodovini slovenskega slovstva. Krvavelo nam je srce, ko so njegovi sorodniki in součitelji, ki jih je slovenska mati rodila, toliko hvalisali in v nebo kovali omiko tujih narodov, o Slovencih in o slov. slovstvu pa zabavljali. Da bi pa oui, ki so imeli zmožnosti in priložnosti, z besedo iu z dejanjem, z umom ni peresom si prizadevali, izobraževati in likati svoj lastni narod, tega renegatom pa ni bilo mar. Kako vse drugače je ravnal 'pokojni Robida! V gladili slovenščini je spisal lehkoumljivo fiziko", ki je pred njim še nismo imeli; sestavil je troje novih knjig, ki so jih Slovenci težko pogrešali: »Zdravo telo — nar bolj še blago" , Domači zdravnik" in »Domači živino-zd ravni k." Poslovonil je tudi uradne liste Koroške deželne vlade. Ko se je leta 1851 snovalo v Celovcu društov sv. Mohora, trudil se je Robida na vso moč, da je društvo stopilo v življenje. Že takrat je bil voljen v odbor in je ostal vnet in delaven družbin odbornik do zadnjega svojega zdihljeja. Slovenci! Družbeniki, ohranite vrlega rodoljuba v hvaležnem upominu!
9x '8V'i*a, 7. oktobra. Meseca avgusta so že časniki pisali novico, da raspošiljatev bukev Družbe sv. Mohora začne se 22. avg. in sicer po vrsti, kakor je naznanjeno v Kolen-darju za 1. 1877. (Tako n. pr. Besednik v št 8.) V Kolendarju zal. 1877 pa stoji na str. 151 tiskano, da bukve se bodo razpošiljale letos po tej vrsti; naj pred jih dobijo razne
škofije, potem tržaška, ljubljanska itd.. Danes imamo že 7. okt., a v tržaškej škofiji, ktera po onem naznanilu bi imela dobiti mej prve-mi družbene knjige, nej o tej do sedaj sluha ne duha. Udje bi že radi knjige dobili in radovedni poprašujejo po njih — zatoraj bi udje družbe sv. Mohora v tržaškej škofiji radi zvedeli, kako da do sedaj knjige v Trst še niso došle — čeravno po onem oznanilu bi jih udje že davno v rokah imeti morali.
Eden ud dekanije Trst v imenu več drugih.
Domače novice.
V Ljubljani 9. oktobra, (iGlavni imenik porotnikov) za prihodnje leto je sostavljen in si ga zamore sleherni do 10. t. m. ogledati pri tukajšnjem magistratu, ter se pismeno ali, ustmeno pritožiti, če so se kteri postavno poklicani izpustili, ali pa morebiti kteri postavno nesposobni v ta imenik
sprejeli-	„. ,,
(Šolskinadzornik.) Dr. Janez Zindler, r. v Polanki na Šlezijskem 1. 1835, profesor za matematiko in fiziko, od 1. 18G2 —C7 su-plent na gimnaziji Ljubljanski, pravi učitelj v Senju, ravnatelj nekaj časa v Novem mestu ali v Rudolfovem, sedaj v Gorici, je postal c. kr. šolski nadzornik v srednjih šolah po Štajarskem, Koroškem in Kranjskem, za realne nauke, toraj naslednik dr. Vrečkov. Prijazen in spreten sploh blezo ni tolikanj sovražen slovenskim napredkom, kakor se je sem ter tje kazalo o njegovem spredniku, kterega je na Kranjskem namestoval letos ljudskih šol nadzornik g. R. Pirker.
(Cesar so potrdili postavo) sklenjeno od deželnega zbora kranjskega, da se sme ni reški cesti napraviti mitnica ali šranga.
(Porotne sodnije) so se včeraj pričele Prvi je stal pred njimi tisti človek, ki je hotel g. poštarja v Kamniku po telegrafični poti opehariti za nekaj sto gl., češ, da je višji tele grafični nadzornik. Več spred sodišča prihodnjič
(Pri kranjski eskomptni družbi) se bode danes in jutri podpisovalo na posojilo ogrsko čigar obresti se bodo po 6% v zlatu plačevale. Pregledi in podpisovalne pole se dobe pri omenjeni drnžbi.
(Gruberjev peš polk) v Olomucu je dobil telegrafično povelje, pripraviti se za odhod Najbrže odmaršira na Erdeljsko.
Razne reči.
—	Premembe pri v r a d n i k i h: Deželni svetovalec dr. Viktor Leitmeier gre za deželnega svetovalca iz Ljubljaue v Gradec; okrajni sodnik g. Janez Jagodic pa iz Loke za deželnega sodnika v Novo mesto.
—	Za pogorelce v Rakovniku so darovali: G' kanonik Bonifacio 10 gld., g Jeriha 5 gld., fara Mirna 23 gld. 6 72 kr. Prečina 3 gl., dek. far. Šinarije 7 gld., baro-novka H. Born 22 gld., g. dr. Sterbenc 32 gld., g. dr. Semen in g. profesor Klemenčič 23 gld., fara Trebeljno 21 gld., sv. Trojica 20 gld., Trebnje 15 gld., Bavtovas 6 gld., Tržič 13 gld., Ilotederšica 3 gld., Mokronog 21 gld. 7 kr., Št. Janž 14 gld., Sv. Križ pol. Turn 5 gld., gospa Schupeutz 20 gld. Bog obilno povrni vsem dobrotnikom.
V Št. Ituprtu 5. oktobra 1877.
Alojzij Košir, fajmošter.
—	Rimske starine v Daruvaru. Zagrebški muzealni poverenik g. Bogetič javlja iz Daruvara, da je našel na tamošnjem vrtu g. grofa Julija Jankoviča lep rimski sarkofag, dva nadgrobna spominka in družili sta-
rin, kar bo rodoljubni velikaš gotovo daroval uarodnemu muzeju. V samem Daruvari so našli pri kopanji apnenice ostanke ogromnega konjskega kipa iz bronca in sicer eno nogo in kos zadnjega dela.
—	Tatovi u I omili so v štacuno g. Smonika pri sv. Juriji na Pesnici in mu ukradli 170 gld., kakor poroča ,,Gosp."
—	Robida Karol. V Celovcu je 4. t. m. umrl Karol Robida, roj. 1. 1804 na Ježici poleg Ljubljane , redovnik sv. Benedikta od 1 1828, profesor matematike in fizike na celovški gimnaziji, v pokoju od 1. 1874, Pisal je nekaj po nemški, nekaj po slovenski, na pr.: „Geistl. Ftihrer der Jugend 1. 1846;" ,,Naravoslovje ali fizika, po domače zložil" 1. 1849. XI 8. 123; „Zdravo telo najboljše blago", in domači zdravnik v navadnih boleznih človeka poleg Ilufelanda, Rusta, Tissota in drugih," I. nat 1854, II. nat. 1861, 12.240. „Entwiklungsgang der Phisik" von den liltesten Zeiten bis auf die Gegenwart, 1854; Vibratioustheorie der Electricitiit, 1857; Magnetismus, 1858; Grund tiitze einer naturgemiissen Atomistik, 18G0itd. Vidi se iz tega, da je marljivi učenjak bil vedi in domovini na čast. Blažen bodi mnspominjl
—	Koledarjev za 1. 1878 ponuja se ljudem ua cente. Vendar pa bi ne bilo prav kupiti prvega, ki Človeku pride v roke, ampak treba je tudi pri koledarjih vediti, kaj je človek kupil in kaj družini v roke da, ker se v nekterih nahajajo tudi slabe in pohujšljive reči. Slovenski koledar na svitlo daje družba sv. Mohora, kterega dobe vsi njeni društveniki in ga zamorejo kupiti tudi neudje. — Med nemškimi koledarji s podobami pa posebno priporočamo ,,R ege n s b u rge r Marienka-lender", ki je letos doživel že 13. letnik in kterega z velikimi žertvami ua svitlo daje slavnoznani Fridrih Pustet v Ratisbonu. Razun premnogih in prelepih ilustracij med tekstom nahajajo se v tem koledarju tudi veče podobe; zlasti se odlikujete 2 izvirni podobi križevega pota, I. in XIV. štacijon , po načrtu prof. Kleina na Dunaji. Koledarski del rudtče in črno tiskan ima spodej 12 podob imeuitnih božjih potov Matere božje, s potrebnim popisom, kakor tudi prazen prostor za zapisovanje raznih reči. Podučnega in zabavnega berila koledar obsega med drugim: 1) Die seclis Quartbilder, vvelehe das Leben Mariii nach den Gesichten der gott-
ligen Aana Katharina Emmerich illustriren, nebst deren Erkarung. 2) Ein illustrirtes Gedicht an Pius IX. 3) Biograpliie des verstorbe-nen Cardinals Antonelli. 4) Der Geleitsbrief in Verseii. 5) Ein lebhaftes, aber ernstes Ka-pitel iiber die Marienerscheinungen in Marpin-gen nebst Abbildungen der Gnadenorte. 6) Zwei Bilder von Ritter vou Fuhrich aus der Naehfolge Christi. 7) Die Niederlassung der ehnviirdigen Franciskanerinen in der Rhein-provinz nebst Abbildung des Mutterhauses Kapellen. 8) Die ehnviirdigen Ursulinerinen in Koln nebst Abbildung ihres Klosters. 9) Der Franciskaner-Orden in Norddeustschland nebst Abbildung des Klosters in "VVarendorf. 10) Mit-the;lung iiber den Deutsch-Ritter-Orden. 11) Eine reieh illustrirte Erziihlung voli Gemiith, Leben und VVahrheit von Franz v. Seeburg, betitelt: Der Socialdemokrat. 12) Eine illustirte Frziihlung von Franz Trautmann unter dem Titel: Ilerzog Wilchelm's desFiinften Bittgang.
13)	Vier allerliebst illustrirte goldene Spi iiche.
14)	Die Schwalbeu bringen Gliick. Eine Erziihlung von Fr. X. Seidl. 15) Acht Sprich-\vbrter, humoristiseh ilusrit von dem Miinchner Maler Oberliinder. 16 Vier komisehe Bilder-Riithsel. 17) Der illustrirte Preis-Rebus fiir
das Jahr 1878, auf dessen richtige Losung 500 vverthvolle Preise gesetzt sind. 18) Ein fiir die Ilaus- nnd Landwirtschaft niitzliches Allerlei. 19) Das Anerbieten von schonen, volil-feilen Pramienbildern.
Koledar obsega 152 strani, in velja na navadnem papirji tiskan 30., na lepšem in močuejšem papirji s prelepo podobo sv. očeta pa 72 krajcarjev. Naročniki, ki plačajo še 6 kr., dobe po vrhu še koledarček, ki se obesi na steno. — Za ženstvo je jako priličen Puste-tov koledarček: ,,K lei ne r M ari en kalender" v mali obliki s prelepimi podobicami in poduč-nim berilom. 1. Sternenkrone Mariens, II. Frauen-spiegel, III. Biicher der Frauen, IV. Mariens Lyra. Sošit velja ta koledarček 36 kr., v ru-dečem usuji vezan z zlatim obrezkom pa 1 gld. 8 kr. Ne kujmjte tedaj slabili kolederjev, ker se dobri dobe tako po ceni.
Eksekutivne dražbe.
9,	oktobra: 3. Sterlc iz Koritnice, 3. Ce-kada iz Bistrice, 3. Kaluža iz Knježaka, 1. Merš-nik iz Smerja, 1. Šircelj iz Gorenjega Zeinona, 1. Znideršič iz aambija, vsi v Bistrici. 3. Urbič, iz Velike bučne vasi, 3. Mikolič iz Brusnice, 3. Nagel iz BerŠlina, 3. Ilartel iz Regerče vasi, vsi v Novem mestu. 2. Blažcvc reči v Ljubljani. 1. Zupančič iz Srebotnice, v Trebnjem. 1, 1'olšak iz Planine, v Vipavi, Santel iz Belskega, v Postojni. 1. Gcrjol iz Pristave, 1. Marušič z Vthnike, oba na Vrhniki.
10.	oktobra : 1. Mikse iz Cirknice, 3, Svi-gelj iz Dolenje vasi, oba v Logatcu. 1. Lampe z Gorenje Orchovine, v Novem mestu. 1. Bezlaj iz Šiške, 1. Strumbel z Iga, 1. Keršič iz Loke, vsi v Ljubljani. 1. Požar iz Gerič, v Senožečah. Doriniš iz Palce, 1. Kaclar iz Horjula, oba na Vrhniki. 3. Glažar iz Koč, Dolenec iz Postojne, oba v Postojni. 3. Težak iz Itozalnice, v Metliki.
Umrli so:
Od 3. do 6. oktobra: Franc Sabajna , del. 72. 1., vsled starosti. Alojzij lic , del. o 11. m., za davico. Urša Korbič, market. ž. 63 1., vsled starosti. Jožef Zore, gost. s. 20 1., za jetiko.
Loterijske številke 6. oktobra.
V	Trstu: 70, 48, 18, 14, 47.
V	Lincu: «5, 81), 7, 74, 21.
Telricraličn«- dvtutrn«« rent- 6. oktobra. Papirna renta 04.— — Srebrna r-?uta 66.70 — Zli,ta renta 74 10. — 18601etno državno posojilo 110 75 Bankin« akcije 841 — Kreditne akcije 214.75 — London 117 90 — Srebro 105 15. — Ces. kr cekini 5 65. — 20 frankov 9 47'/,.
Dennrstvene cene 6. oktobra.
Državni fondi.	Denar. I Blago
6°0 avstrijska papirna renta ...	64.10 64.30
6°'0 renta v srebru............66 80 j 66.90
4% renta v zlatu (davka prosta) . .	74.90 j 75.10
Srečke (loži) 1854. 1.......i 106.75 ! 107.—
„ „ 1860. 1.. celi.....111,— 111.85
„ „ 1860. 1., petinke . . ,	119 50 120.--
Premijski listi 1864. 1.,............132.25 j 182.75
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5°/,................96 50 97.60
Kranjske, koroške in primorske po 5",	95 — 96.—
Ogerske po 5%................75.56 76 50
Hrvaške in Blavouske po 5°/0 ....	84,— 84.50
8edmograške po 5% ............75.50 76.50
Delnice (akcije).
Nacijoualne banke..............842.— 844.—
Unionske banke ... ....	64,— 64.50
Kreditne akcije.........216.— 216.25
Nižoavstr. eskomptue družbe ... .	755,— 760.—
Anglo-avstr. banke.......9 — 95.10
Prečke (loži).
Kreditne	po 100 gld. a. v. .161.25 161.76
Tržaške „ 100 ,, k. d. .	120.— 121.—
„ .. «0 .. >. •» •	60.— 61.-
Budenske „ 40 gld. a. v. .	28.75 29.25
Salmove „ 40 „ „ „ .	39 — 39.50
Paifti-jeve „ 40 „ „ „ .	28,— 29.—
Clary-jeve „ 40 „ „ „ .	29 25 29 50
St. Genois „ 40 „ „ „ .	33.50 33.76
Windiscbgratz-ove „ 20 „ „ .	28.25 29.-
Waldstein-ove „ 40 „ „ „ .	22 25 22.75 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . ■............5.63 6.64
Napoleousd'or..................9.42 9.43
Srebro....................104.60 104.75