S4

tajge Cf&fSSL



BUTKlfVZE.

od

Shvinskih bol^sni

sa

km^teshke ludy.

Od

Jannesa Gottlieba Wolftejna

v’LubIani: fe najde blisu Shkofye
per Mihelnu Prcmbergarju
Bukvarju, 1784-

SAPOPADK

Perva poftava  : , stran

Kolku fort je shvinskih bol^sni i.

Druga pojlava :

Peni resdelk : kai s a ene sna-
minja ('e na shvini vidjo^ ka¬
der je na vampih bolna, dri-
fto, ali toku imenvano vamp-
no luhoto ima 4.

Drugi resdelk:  kaj sa ene sna-
minja da shvina, kader je
na uranki bolna, ali le prilad
ali pezhenyna uranke lotti 8-

Tretji resdelk:  Od snaminjov,
katere enu nap?tje. aji napih-
neuje te shvine pomgnjo it.

Zheterti resdelk  : koku fe plu -
zhna bol^sen, ali j§tka ali op-,
paleuje tih pluzh shvine
posna pt?.

Peti resdelk:  Od bol^sni v’gob-
zu t$ shvine 18

SheJU resdelk ; Od snaminjov t?

, bol^sni na parklih t§ shvine zi.

Tretja pofiava :

Od urshohov, inu perloshnost
tih shvinskih boksni 24.

Zheterta pofiava:

Peni resdelk : Od te sdrave
shvine v’tih krajah, kj^r bo-
l?sen uftane 31.

Drugi resdelk  : koku fe ima ta
sdrava shvina tamkej dersha-
ti, kj^r bol^sni regirajo 34.

Peta pofiava:

Peni resdelk  : kaj fe ima s’to
bolno shviuo sdajzi pozh?ti,
kader bolgsen vun udari 40.

Drugi resdelk:  koku fe more ti
bolni shvini klalti inu naprej
pekladati 43.

Tretji resdelk ■.  Od piazhe t?

8  bolne shvine 48.

Zheterti resdelk:  Od hlevov t?

[. bolne shvine jo.

Rti resdelk  : Od poflov, str?sh-
be > inu gkjfhtanja bolne
shvine >3.

<

Shejla pojlava:

Dobru podvishanje sa km?tesh-
ke ludy od 1'hpoganja tih arz-
nyi per bolni shvini 5 j.

Sedma pojlava:

Od fhpoganja tih kosh t§ zerk-
nene shvine , od nj^niga sa-
kopvanja , inu od ozhejenja
tih hlevov 69.

K O N Z.

Perva

t  .. -■ v ui* ! .v v- -$J \J  . ..m  o - \

•rffex ; r " ; J ;■,?. £>(iihn:. ; /i.of; in: 1 '.

k  l5s i& i-iij ' Jv ji,  CiU i s !. iJ.O 'v •• ' U' • Cv *’i

Perva poftava.

Kolku fort je shvinskih boksni.

ader v’eni dushelli,ali v’enimu

Kraju vezli shvinzhetov eno
bol^sen ima, kader fe vezh krav,
inu volov, ovaz ali druge shva-
li na en bart, ali pak sapor?dama
ena bolfsen prime: Tok vy pra¬
vite, de je leta bol?sen ena shvin-
ska kuga, inu vy tukej imate prov.
Ampak takrat vy nimate prov,
kader vy menite , de fe 1? ena
lama forta bol?sni snajde, katera
shvino kole inu mory.

%

s

L_

A Shvins-

Shvinskih bolesni je vezh fortJ
snu ena fleherna je drugazh, ten
ufaka, zhe fe prov pregleda, ima”
kej pofebniga vTebi , kar drugim P
bolgsnami ny laftnu. " *

Nekt?re bolesni pridejo zhes
to rogato shvino , druge zhes 5
fvin?, ovze, kojne: ene pefte to 1
mlado , druge to {taro shvino : 5
nektere pertifkajo to flabo , dru- s
ge pak fo take, de 1? lamu to 3
mozhno shvino ofhkodjejo , inu
toku naprej.

Nektyre'is letih bolesni fe uf?-
deio v’glavo, v’gobz, ali v’gerlu
t? shvine , ene _v’perli, inu ene
v’tr§buh ; ja tudi parkli tih volov
inu krav fo v’zhalsih bolfsni pod-
vgrsheni.

Ene bolesni fegobzhna, jesy-
zhna, govtna bol?sen imenujejo.
Ta govtna bolesen je taista, ka¬
tera fe v’govtu v’korenyni tiga je-
syka snajde , inu ima kakfhni
kushni tur p er iebi.

3

J Vperfih je pluzhna bol?sen, ka-
[ a der le pluzha unamejo , ali pak
n prifad dob? ; inu ferzhna bolesen,
1  kader fe ferz? v?ne inu fufhy.

j V’trebuhu sna shvina vampno,
s  zhevefno , j? tern o shovzhno,

0  urankno bolfsen dobiti. Od tod
. pride uranken prifsad , fkashen

shovzh, inu jftra, drifta, grisha,
3  napet j e.

1  Nektere is letih bo!?sni fo na-
l?slive inu ftrup?ne ali kushne :
tu fe pravi ta sdrava shvina jih

j od t? bolne nal?se , koker pofta-
, vim drifto , zhevefno inu vamp-
' no bol?sen: kushne ture v’govtu
inu v’korenyni tiga jesyka, vu-
fhivoft , grinte per ovzaE,
kfavah, inu kojn?h. Druge bo¬
ksni fo pak, kat?re nifso ftrupene,
des lih je v?zh dejl med nimi ne¬
varnih, ja tudi fmertnih.

Ene bol?sni pridejo po goltu ,
ene po r?dkim, ene 1? ob 1’vojih
zhafsih. a %

4 So®

Ene uftanejo na fpomlad , enej?
v’polejtu, ene tudi v’jei'?nu. * e

ki

Ene gredo is fpomlada na po- z
lejtu, is polejca v jelen zh?s ; ene 11
ratajo hujfhi, ene 1'kus fpreme-i^
neuje tih zhafsov inu tiga ureme-
na fvojo mozh inu hude laftnosti
sgubg.

Lete bolesni fture vezh ali mejn
fhkode, koker je njih natura, ko¬
ker fo kraji, kjer negirajo, koker
fo urshohi, koker je ureme, ko¬
ker je poftr^shba inu glajfhtanje ?
te shvine, inu toku naprej. 1

e

Druga poftava.

Pervi resd^lk. \

Kaj sa ene snaminja fe na shvini ^
vidjo , kader je na vampih bol- J
na, drifto, ali toku imenvano
vamptto fuhoto ima.

V ampna fuhota ( po n?mfhku 1
Los er dir e) je  ena nalesliva, 1
" itru-

P

ie ftrup?na inu kushna bol?sen. Ona
fe perkashe fkus tu ,.de je shvina
klaverna, fe ftr?fsa, ima sdej uro-
O .zhyno , sdej mras: lij? i'e jedi
igiielubi, ona oflabuje, inu vezh-
2.iejl preshvezhiti neha.

ti Kmalu kader fe leta bol?sen
sazhne, rata shvina boj?zha, inu
klaverna, ona pade v’gvifhne brit-
n kofti,  katere pogled , shvot, inu
j.ufi udji 11 a snanje dajejo.

. Ozhy rata jo kovne, vodene ,
e shl?maite: one sazhnejo fovs?ti,
inu zhes nekt?re dny fe fovs? v’
eno shl?mafto fodergo (premen?.

Shvina per leti bol?sni potrgfsa
v’zhafsih s’glavo, vezhkrat fhkri-
.1 ple is sobmy: gobz rata shlemaft,
1  p?naft, meftan: na jesyku fe sbi-
‘ ra blatu , v’nolnyzah imerkl.

Na koshi , v’zhafsih kej vun
[ udari, tu je, masuli, grinte,me-
, Kurji: v’gobzu v’zhalsih turji.

a 3 Med

Med temu v’zhafsih ta boInaL.
slivav jezhy, inutulli, njo boly r ,
v’trebuhu , inu kmalu potler pri-ri'
de drifta. ?

Drifta ima ufelej grisenje, ^
klanje po zhfvih , inu hudu ti- „ (
flianje sraven febe. jj,

Blatu, kat?ru od shvine takrat ^
gr?de, je od konza r?dku inu shl?- j-j
maftu : potler fe v’eno sel^nkafto,
inu ertngnkafto vodo fpremeny ,
doftikrat tudi rata krivavu inu hu- v
du fmradlivu.

_ Zhe hitrejfhilet? okulftave go- ^
ri jemlejo, bol nevarna je ta bo- s
l?sen , inu hitrejfhi zerkne slivi- t
na. Zhe bol pozhafsi gredo , la- t
glej je ta bol^sen. -j

*'•- ' . 1

Vampna fuhota ja malu kdej
lohka , ona je ena nevarna inu
v^zhidejl imertna kuga. Ona
umory doftikrat v’petnaift , v’
dvajfs^t urah t%  nar mozbnejfhi

kra-

a jkfave, inu vole. Doftikratuni©-
Y h-y 1'he 1? ta tretji, ta p?ti, ta
l 't?dmi dan.

Zhe ta bolna slivina dvanajft
’ dny preshivy , je letu en dober
" pom?nk. Al vender ny fhe ufa
nevarnost prozh. Bres nevarnosti
je fhe 1? ta zhafs, kader slivina
t  sazhne j?sna ratvati, j?fti jifkati,
‘ inu tu, kar fn?, preshvezhiti.

5

5  Let? snaminja fo t? v?zhi per
vampni fuhoti t? shvine.

Per ti shvini, katera na leti bo-
’ l?sni zerkne, fe najdejo vampji
1  s’e'nim nesziranim Illaftjam napol-
neui, slafti ta tretji vamp ; vde¬
temu fe ufellej fuhe kepe najdejo,
katere fe vezhkrat v’prah resdro-
biti puft?.

Ta zheterti vamp je s’zheva-
mi ured fkorej ufe ej unet inu sa-
gor?l, ali opalen , marogatt, er-
d?zhkaft, plaukaft, ali kok dec-
gazli fpremeneu.

8

-Doffikrat fe vidi na vezh krajah
tiga trupla od snotrej, de fo sa-
goreli inu utujti ali fprem?neni,
v’zhafsih fo pluzha zherne, shov-
zhni mehur je zhes navado ve¬
lik , inu s’r§dkim shovzham na-
polnen. Serz? je fkorej ufelej
kumernu inu sv^nenu, inuv^zh-
dejl tudi jesik.

Drugi resdglk.

Kaj sa ene snaminja da shvina,
kader je na uranki bolna, ali fe
prifsad ali pezhenyna uraneke
lotti.

P rifsad na uranki hitru umory,
vezhkrat tudi per ti prizhi,
kader pride. Shvina pade dofti-
krat toku okul, koker.de bi njo
pobov, pred jaflim, ali uapafhi,
ali na poti.

Kader je leta bol?sen pozhafna,
ona v’zhafsih v’nekt§rih urah , v’
zhafsih v’enimu , dv?h , tr?h,
fhtirih dnevih umory.

:__L

9

Kader fe leta bol?sen pozhafsi
ul?zhe, fe ta bolna shvina Klaver-
nu dershy , vender ny toku v*
teshavah inu britkoftih, koker per
vampni tubo d. Blatu gr? od n j?
slahkama inu bres dihanja , njo
nizh neboly, ona nima merselze
inu nobene urozhyne : sladi, ka¬
der ima v’nekt?rili urah pafti.

Kader bol?sen nekt?re dny ul?-
zhe, shvina 1'korej smirej na eni-
itiu m?ftu ftojy, ter fe neosre na
nobeno ftran.

Ona fope, koker de bi drema¬
la, tu je pozhafsi inu deb?llu.
Ona pye, kader piti doby,ona tu¬
di preshv?zhi , dokler futer ali
klaftje ushiva.

V’zhafsih doby ta shvina ture,
v’zhafsih fhiroke bule na perfih,
na trebuhu ali ki dergi. Let? bu¬
le nimajo nikol dober gnoj v’febi,
temuzh ufelej eno erm?nkalto vo¬
do ali erjavo 1'okrovzo.

a f Ur-

10

Urshoh t? bol?sni na urauki fo
pafhe, zhes katere je v’fpcmladu
voda vun ftopila, urozhyna, dov-
ga sheja, gnila inu imradliva tra¬
va.

Vupanja je sa shvino malu v’j
leti boksni. Ona more vezhi dejl
konz us^ti, des lih bol^sen naglu
neumory. Shvina usame sa tli
konzkir  ne famu uranka temuzh
tudi truplu inu kry v’shillali je
sh? fpazhena bila, preden je bo-
l?sen vun. udarila.

V’ti shvini, katero je uranka
umorila, fe najde ena mehka, na-
pihneua , gobafta uranka, s’temnu
piavo fp^neno krivjo napolnena.

Ravnu leto farbo Ima mefsu,
kader le leta shvina oddere, kry
v’tih velikih shillah je r?dka, fpre-
m?nena , fkashena,koker fim po-
pr^d pov^duv.

Kma-

II

Kmalu kader slivina na uranki
zerkne, fe more ona globoku v’
semlo sakopati; s ; k a j des lili fe
lohku nepermiri, de bi ta sdrava
sovina od t? boliv? to bolesen na¬
lila , je vender velika nevarnoft
pred to zerkneno.

Tretji resd?lk.

Od snaminjov, katere enu napet-
. je ali napihnenje t? shvine po¬
molijo.

'o shvino popade leta bolesen,

v’ipomladu inu v’polejtu,ka¬
der ona sjutrej sgodej na teslie na
pafho gre, v’kateri mlado, negod¬
no , ali m e 11 n o travo , docalo, ali
kej drugiga takiga j?.

V’polejtu fe slivina napihne,inu
napne , kader le hitru od ene pa-
fhe na to drugo, od pude na
meftno pafho shene.

a 6

Le-

12

Leta bolfsen fe fkashe, kader
shvini trebuh gori srafse,inu fe na¬
pihne. Letu napihnenie pride od
vetrov, kateri fe v’zh?va satlazh-
jo. Zhe leti vun negredo, zhe
shvina nesazhne frati, ottezhe
truplu te shvine grosnu 1'hiroku.

Vezhkrat je otok na ti l?vi Hra¬
ni v?zhi, koker na ti drugi: shvi¬
na takrat vun vidi, koker de bi
kej ualosheniga na lebi nofsila.

Kader bol^sen gori jemle , bo
shvina bol inu bol napeta. Ona
fope teshku, inu usarae vhiekt?-
rih dn?h konz , zhe vetrovi vun
ne gredo.

Pr?d leto bol?snjo shvino ob-
varvati je lohku , od lij? shvino
ott?ti je teshku tudi per sazhet-
ku. Zhe je pak bol?sen sh? de-
lezh perfhla , je sabftojn arzny.e
noterdajati , ali v’tr?buh shviu®
kolti.

Ko-

- I?

Koker malu pomaga letu uba¬
danje, tok malu nuza Salp?ter ali
Solytar inu Kafra. Vinu po po v
mafelza , kimloviga shganja na
pov mejn noter dači , v’
zhafsu ter v’zhafsu dobru ltury;
nar bolflii pak je vinu s’drobnim
fmrekovim terfkam. saurgtu.

De fe shvina pred leto bol^snjo
obvarje je nar bolflii, njo pred
urshoham inu pred perloshnostjo
t? boksni varvati, inu nikol nate-
shena mlado inu na meltno pafho
gnati.

Zheterti resdglk.

Koku fe pluzhna_bol?sen ali j?tka
ali oppalenje tih pluzli t£ shvi-
ne posna.

C' livina sna, kaderkol bodi, na
^ pluzhih sbol?ti, po simi, v’
fpomladu, v’po}ejtu, v’jef^nu.

- i 4

Kir je leta boiesen ena urozhyn-
ska bol?sen , kir ima s’drugim
urozhynskim bol$snami i'korej
enake snaminja, inu kir satorej
ludj^, kateri slivino sdraviti fe
nifso vuzhili, njo sa eno drugo
bol^sen lohku dersh? ; toR ozhem
narpopred povedati , kaj fe v’d
shvini najde, katera na leti bol^s-
ni zerkne, inu fe gori d§ne.

Ufi udji kateri fo v’tih popr^d
pov^denih bpl^snah bolni bili, lo
per leti bol?sni vezhdejl sdravi.
V’perfih pak fe najdejo ene ter-
du erjave,ali fvinzh?nafte,ali tem¬
ne ali zherne pluzlia.

Zbe je shvina hitru tu je v’tr?h,
petirih, fheftiiili ali fedrnirih dne¬
vih te bobjsni zerkuila, fo piuzha
ule ali na polovyzo, ali nekolku,
vezli ali mejil zherne.

Zbe je shvina bol sgodej zerk-
nila, tuje  ta drugi ali tretji dan,
tok fe na pluzhih fhiroke, terdu

er-

erjave maroge vidjo , malukdej
fo z$le pluzha zherne.

Vy dershyte letu sa prifsad :
al ta zhernoba tih pluzh pride od
! krivy, katero je bol^sen ali bole-
zhyna is konzov tih malih shilz
i v'ta gobafti kofs tih pluzh noter
1  sagnala.

Zhe fe take pluzha ur^shejo, je
vletih luknizah ali timu gobafti-
j mu kofsu poluu krivy. Take plu¬
zha fo veliku t?shej inu terdejfhi,
koker ene sdrave.

Zhe shvina ta dvanajfti, ali
fhtirnajfti dan zerkne, lo pluzlia
temini erjave, inu terdejfhi ko¬
ker popr^d. V’zhafsih fo lem ter
kje prov terde , v’zhafsih pefh?-
ne , sterdene . koker de bi smer-
snile bile.

Zhe shvinafhe le ta ofsemnaj-
fti, ali en inu dvajls?ti dan zerk¬
ne , fo v^zhdejl pluzha kTebrami
a 7 p er-

perrafhene, ali fegnyte, ali tu ra¬
fte , ali s’eno gerdo shlcmo pre-
ul^zhene, katera je polna lukniz
inu jamz , v’kat?rih je polnil
gnyle vode, ali druge lmradlive
ioderge.

V leti bolesni ima shvina gor?-
zdie inu ogn?ne ozliy, hudo mer-
selzo , inu od tebe berza. Do-
ftikrat hreple dovgu preden v’bo-
lesen pade; vezhkrat l'he le ^ta-
krat kafhla, kader sboly.

Per vampni fuhoti fe sli vini
fovs? is ozhyzede kmalu po sa-
zh?tku, nekej posnej shlftna is
njih tezhe, inu fmerkl is nofnyz :
ona doby tifhanje , inu drifto :
per pluzhni bolesni nizh tfga ny,
svunej prati konzu t? bolesni, ali
pak zhe vampna fuliota sraven
pertifne.

<  Zhe vampna fuhota sraven per¬
tifne , je pluzhna bol?sen nal?s-
liva, bres lete fe pak nenalese.

Zhe

17

Zhe is konzov tih malih shilz
prevezh krivy, ali bglle fokrovze
v’luknize , ali v’ta gobaft kols tih
pluzh noter lili, more shvina kre-
pati, slalti takrat, kader leta go¬
baft kofs kry v’fe popija.

Zhe pak v’ta gobafli kraj ne kry
ampak b?la fokro vza pride, inu
zhe ta shvine na konzu t? bol?s-
ni eno shl?mo is noifa ali is gob-
za vun rmjtzhe, pride ona od bo¬
ksni , ali pak fe sazhne fufhiti>
hira, inu j?tko doby.

V’leti bol^sni ima shvina eno
teshko lapo , ali savolo terdobe
tih pluzh , ali pak sa tu, kir je
tu gobaftu is 1'okrovzo liapolnenu.
Zhe fe ti shvini pufha, rata nj§
n?kolku loshej. Ali leta odla¬
ga ne terpy dovgu, sa tu kir tu
pufhanje usame 1? lamo kry is tih
shil, ne pak taistu is lukniz tih
pluzh , kar fe je noter ulilu.

i8

Nar bolfhi je per ti bol?sni eno
fhpaga ( katera fe po netnfhku j
Haarfeil , Jjt er k and  imenuje) na 1  .
perli perv?sati, kosho na perfih ^
s’e ni m resbelenim sa en tolar 1’lii-
rokam shelesam v’enim ali dveh
kraj eh sasbgati: to shvino na en !
zhilt sdrav hladen ltift polt a vi ti,
med vodo moke inu Salpftra (ali
folitarja) nam^fhati inu piti dati,
ali pak s’mervo kuhano vodo, pre-
hladeno, isloljo inu enu malu me¬
du smefhano piti dati. Hren s’
m?dam, kifle jabuka , ozh?jen
hl?v , j?d, kofter sa bolne gr?de,
dobra poftr^shba , glaifhtanje, inu
poterplenje tudi sraven flifhi.

P?ti r^sdeik.

Od boksni v’gobzu t£ shviue.

lOol^sni v’gobzu je vezh fort.
^  Roker je forta te shvali, ob¬
ilo jy ta bolesen v’tpu, de fe na
kraj eh tiga gobza vun fpahne ,
ali de fkorje, ali hrafle srafsejo.

V’

ig

V’zhafsih je mefsu okul fob
ineliku, puhlu fprem?nenu inu
fmradlivu, sobj? pak fe nemaje-
jo ulellej.

V’zhafsih ftezhejo mehurji, bu¬
le , inu gobe po jesyku ali na ftra-
n?h od snotrej tiga gobza, ali pak
v’korenyni tiga jesyka eu ku-
shen tur.

V’zhafsih je ena ali druga is le¬
tih bol?sni sgol farna, v^zhafsih
fe nje ena druga perdrushi, slalti
pak vampna luhota.

Katero shvino leta bolesen pri¬
me, leta sazhue 1? pozhafsi jesti,
inu na sadne sa j?fti želu nemara.

Ona doby en shl?maft , maftan
gobz, na m?fsu okul sob eno dru¬
go farbo , maj?zhe sob?, fmrad-
livo fapo ; ona je trudna, klaver-
na , inu ima bolan pogled.

Ko-

20

Koker je bol_?sen, inu urshoh
t? bol?sni, shvina vezh ali mejil
terpy.

Kushen tur v’govtu ali per je-
sykovi korenini umory to shvav.
Kader vampna fuhota ali drifta
staven pertifne , fo turji v’gobzu
inu ritnimu zhev?fsu finertni po¬
menki.

Zhe je mefsu na turih fvenzhe-
ne farbe, ftojy hudu: zheje er-
javuinu fmradlivu, je fhe hujfhi:
nar hujfhi pak je , zlie fe tur ne-
fprasne, temuzh naprej gnyje ,
inu zhe fe ti mali turji v’velike
1'kup sberejo.

Zhe mefsu na turih erd^zhe,
zverftu inu shive farbe rata: fe
shvav bolfhi pozhuti.

Zhe pak kry vun pogleda, ka¬
der 1'e gori pertifne , je en hud
pom?nk.

V 4

21

11  V’leti bol?sni fe more ta bolna
1  inu sdrava shvina na en sdrov
{ luft poltaviti, inu vezhkrat zlies
dan s’olsoleno vodo napajati. Ti
■ sdravi fe more sdravu klaftje da-
• ti, tim bolnim pak kej takiga, kar
1  veliku shvezhiti ny potreba, po-
1  ftavim mozhnato vodo, koker en
mozhnik , ali otrobi ali kruh.

Tim bolnim fe more ene try ali
fhtyr krat zhes dan gobz s’ofsole-
no vodo inu jefiham ali s’kuhano
fmr^kovo Koslio , ali s’vodo od
kuhaniga roshmaryna smyti.

Ufelej kader fe gobz umije, fe
imajo turji tih bolnih v’gobzu ali
na jesyku s’ofsolenimm§dampo-
masati,

- '

Shffti resdglL

Od snaminjov t? bol?sni na park-
lih t? shvine.

B ol?sen na parklih ali nogah ali
tu fhgpanje pride polejtu: v’

ti

L ’

22

ti veliki urozhyni, inu s’urozhy- *j
no neha.

V’zhafsih je sgol farna, v’zhaf- ^
sili je s’bol$snjo v’gobzu 1'kupej. J
Kader leta sraven pride , je ne-j
varnu , farna pak ny ufelej glili
filna.

I “

Shvav per leti bolesni sazhne j
f hepati , parkli ratajo urozhi, j
sklivni, inu uneti, ali sagor^li, j
mefsu okrog njih ott^ka , od ot-
toka pride merselza , katera v’
zhafsih lamu per parklih oftane , ■
v’zhafsih po z?limu shvotu, uro- ;
zhyno obudy.

Potler srafsejo tur ji, v’kat?re !
fe ena fmradliva foderga sbira.
Leti turji uftauejo ali v’fkladu tih 1
parklov, ali okrog parklov, v’
zhafsih na ob§h m^ftih.

Ta rosh?n kofs na parklih fe ta¬
krat od koshe lozhi , h’kat?ri je
perrafhen. Ta odlozhen rog fe

Hi e-

23

more kmalu odlašati, lizer fe bo-,
j do parkli sgubili.

Zhe parkli odpadejo je huda
bol?sen, satorej jih je tr?ba sgo-
dej varvati.

Sa tu ,je narbolfhi , de fe ta
shvina v’tekozho vodo poftavi ,
I koker hitru fhepati sazline; ali
pak fe morejo nog? s’zhifto vo¬
do prov dobru inu prov po go-
ftu smyvati.

Kolkerkrat fe shvini nog? umi¬
jejo , fe morejo taiste shnokro
lonzharsko illovzo , med katero
fe pov shlize Silberglet pjfiha
( kat?ri fe v’ Apot?ki doby )
ulye , po z?limu urozhimu inu
otezhenimu m?ftu deb?llu nama-
sati.

Koker hitru fe illovza pofufhy,
fe ima supet sVodo inu filberglet
j?fiham pomozhiti, inu koker hi¬
tru tur ji pozhjo , fe imajo leti s’

rav-

24

ravnu taisto vodo ufak dan dva¬
krat smyti.

n

Toku fe ima naprej dellati dok¬
ler fe nog^ szfljo. Noterdati fe
nima shvini drugiga koker kam'
n§na lov lisati.

m

;a

Na leto visho fe ima tudi s’to d:
sdravo shvino v’zaker jiti, dokleia
je urozhyna, potler pak leta bo-
l^sen toku neha.

Tretja poftava.

ni

ve

ta

Od Urshohov,inu perloshnosti tihir«
shvmskih bolesni.

V ""—'a • • •

r  | a pervi urshoh tih shvinskihL
bolesni ie nesdravu ureme,br

bolesni je nesdravu ureme,hc
nesdravu Klaftje ali futer, pre^ r
majhna fherb tih , kateri okul
shvine hodjo , inu llradanje t?l
shvine. lod

nt

Bolesni uftanejo is nezh?dnos«nj
t? shvine, is nezhednosti, tem
note inu saparze tih hlevov.

st

a- Bolesni pridejo is prevelike
rame te shvine v’enimu kraju,
nu v’enimu hlevu.

k-

le Shvina pade v’bol?sen, kader fe
n-a njo 1’labu fkerby, fe n j? malu
peshe, fe taista nezhedi , inu
Kader nje tu doligr? , kar je k’
toMravju potreba, pottavim kamni-
ena fov, hoja, biftra voda , zhift
o-bft.

! V’''

j Velika inu dovga urozhyna,
velika inu dovga mokrota, meg-
. la, mokra toplota, nesdravi ve¬
provi dajo tudi v’zhafsih k’shvin-
pki bolesni perloshuost: Od ptuje
shvine pride malu kdej bolesen,
i%na pride od laftniga urshoha, inu
3 ’bd fpremenenja tiga trupla ali te
-irivy dollikrat.

Od svesd , od zoperniz , inu
tod drugih urashov, katere neum¬
ne shene uganujejo, nepridejo
^njkol bolesni.

B

Slivi-

26

Shv in a pade v’boI§sni, kir
v’niskih pafhah p a (s e , kir fo 1
fhe preplutje terjale, kir fe sli i
na v’fpomladu presgodej na pal s
shene , kir takrat na tel (
is hl?va gr?de , inu kir fe 1
jef?nu preposuu v’lil?v dene. i

]

Shvina rata bolna, kir je po ]
mi ftradala, v’fpomladu llaro fe :
nyto travo jedla, inn fiiesh^i
vodo pila.

Shvina sboly, kir v’polejtu sl
jo terpeti more, kir veliku ur
zhyne preftojy, kir njo muhe
inu druge merzhefsa grisejo: k
,Senze , vode, drevja, podftref
ja na pafhi nima.

Zhes shvino pride bol^sen, k
je njena pafha revna, gola, prafl
na, blatna, mahovnyta, s’ternjai
inu drugim fhkodlivim rezhrn
prerafhena , inu s’pajzhovnan|
prepredena.

Shvi-

27

Shvina more sbol^ti, kir dofti-
krat z?lanj?napafha ne ene prid¬
ne travze nima , de bi njo sau-
shila, inu 1‘voje sdravje ohranila.
Ona boleha, inu konz jemle, kir
le vezhkratpo p?tdefs?t parov na
enimu m§ftu pafse, kateri }e poln
kamna inu kertyn, inu v’kat?ri-
mu bi komej enu famu shvinzhe
sadofti paflie najdlu.

V’jefs^nu sboly shvina, kir na¬
mili trave meglo, flano, ali fneg
poshira, kir fe na deshu mozhi,
inu pres^buje.

Po simi shvina sboly, ali faj
k’bol?sni nagnena rata, kir je v’
majhinih , nezh^dnih , gnojnih ,
fmradlivih hlevih saperta ; kir
fv^tlobe, proftorja ?  luftainu okna
inu drugih potrebnih rezhy nima,
katere lo k’nj?uimu sdravju.

V’letih luknah je shvina koker
v’jamah sakopana, s’pajzhovnami
premr^shena, inuv’gnoju sabr?-
b z de-

1

dena : tukej tizhy shvina z?loj

simo, bres poftr?shbe, bres lufta,p

p er r?vni mervi, ali flami.

p

te

Shvina pade v’bol?sui, kir jel*
nj?ni hl?v na gnojnizo poftavlen,^
kir fo dvoryl'ha, inu ulze po vaf-
s?h nezh?dne , inu kir zhlov?fh-
ku inu shvinsku blatu okulhl?vafh
na kup kidate

K’bol?sni t? shvine pomaga, kir
nje katnnyte foly nedafte, kir
vezh shvine redite, koker pafhe
inu klaftja premorete, inu kir njo
v?zhnu movsete, de nefamu ml?- [d
ku temuzh. tudi kry is nj? ul?- p
zhete. K

Vafha svina pogine, kirnj?no
fhtato neposnate, kir to dobro od Vl
te flabe forte nereslozhite , kir p
nepreudarite , inu nepremiflite , ' n
koku bi fe ona farna redila, aku p
bi s’jel?ni inu drugim sverynami '
Y’gojsd?h shiv?la.

B(

29


fiO; Vy perpomorete k’bol?sni tg-
tajhvine , kir njo nezh?dite , ne-
imivate , nezh?fhete, nekople-
!e, inu kir ona vezh blata na fe
jeli nofsi, koker mefsa na koftgh
n,fifsy-
if-

Vafha shvina hira inu sboly,
ir njo s’d^llam pretegnete , kir
j? ufe forte fhkodlive rez!iy no-
er dajete , kir nje kry pufhate ,
;ir njo vezh sdravite , koker
;lajfhtate, inu poftreshete.

o '  Bolesni ratajo hujfhi, kir fc®
. tdravo shvino od tg bolne nelo-
- pite , kir ti bolni neftrgshete ,
ioker ti bolni grede.

» , Bolesni jemlejo gori, kir ti sdra-
l n  inu bolni shvini kry pufhate,
liad njo smirej kej mezhkate,
nu nje fhkodlive arznye noter-
lajete.

Bolesni rafsejo, kir blatu is pod
(tog tih bolnih nefpravlate , kir
b 3 kry, J

30

kry, katero njim fpuftite, v’hl§-
vu fpuftite , inu kir to zerkneno
shvino globoku nepokoplete.

Tukej je nekolku tih urshohov,
od katerih shvinske bolfsni pri¬
dejo., Vy  bofte vidili, de fte
doftikrat lami krivy , zhe shvina
sboly , kir s’njo nefpametnu v’
zaker gr^fte , iuu njo premalu

glajfhtate.

(

Jeleni, vovkovi, medvedji inu
druge sveryne, katere pod vafho .
fkerbjo nilso, fo po redkima bol¬
ne : one 1§ takrat zerknejo , ka- -
der njim j$fti, voda , luft, sdra- ■
vu ureme smanka, kader lud^m
v’p?ft pridejo , inu kader jih oni
red§.

Kar vy fallite , fkasy shvini tu
sdravje, kry, inu shivlenje, fpre-
minynj?nu truplu , inu njo k bo¬
ksni perpravi. Na leto visho ,
inu is tih urshohov , katere fim
povodov , pride vfzhi de ji tih

shvin-

3i

svinskih bofesni, skus let? fe bo¬
ksni usdignejo,hude okulftave pri¬
dejo , inu fe ta fhkodliva rezh v’
truplu perpravla , katera fe fkus-
merselzo inu urozhyno doftikrat
v’ftrup fpreoberne.

Zheterta podava.

Pervi resdelk.

Od te sdrave shvine v’tih kraj?h,
kjer bofesen uftane.

K r  oker hitru v’eni vafsi ali v’
k- enimu hfevu shvinska bol?-
sen ullane , tamkej ny želu no¬
bene ali pak malu sdrave shvine.
Ta shvina, per kaferi fe bofesen
nevidi , ima eiio fkrito bofesen ,
ali pak enu perpravlanje k boks¬
ni. INizh mejn vender vy me¬
nite , de fe ufa shvina dobru po-
zhuti: vy toku m?nite , sa tu ,
kir shvina j?, okul t?ka, movse,
inu je bol vefs?lla, koker ta bol¬
na. Al vy fe motite, kir sdrav-
je neposnate. b 4 De

3 *

De fe v’t?mu motite, fte loh- 1
fcu previshani , zhe enu malur'
fpremiflite. Sakaj komej fte t?gai te
ali unigavola, to ali uno kravo Y
sa sdrave dershali, fe sh? oni na 7

tlih valajo, inu dajo ozhytnesna-

minja, de jih je bol?sen popadla.

f(

Nikar nem?ny te, de fhe 1? ta- 1
krat shvina sboly, kader njo po- £
jemati vidite, ona je sh? veliku
dny, y’zhalsih veliku tednov, inu
m?izov popr^d bolehala.

Toku fe slafti per taistih bo-
l^snih sgody , katere pozhafsi
l?sejo, inu oa domazhih urshohov
pridejo , katere savolo nesdravi-
ga urem^na , nesdravih hlevov ,
mu flabiga klaftja ali pafhe ufta-
nejo. Toku fe tudi takrat gody,
kader je popr?d truplu, kry, inu
shvotna mokrota fkashena , pre¬
den ena ozhytna inu videozha
bol^sen vun udari.

Zhe


33

f,.i Zhe fe prov ahtenga da, fe ta
[ u  zhafs per ti sdravi shvini ute for-
- a  te rezhy samerkajo. Vy bofte
“ 0  vidili, de tazhafs ny toku vefs?l-
a 'la, inu urna, koker popr?d: de
_ fe ozliy nizh vezli toku nefv?t-
| jo, jesik ny toku sdrave farbe ,
' hoja ny toku terdna, dlaka
. ny toku siliva viditi koker v*
. 1 sdravju.

Let? rezhy fe fpremen? , ko¬
ker fo okulltave t? bol?siii, one
fo vezli ali mejil bl?de, kovne,

!  temne inu shaloltne viditi.

Doftikrat fe per kravah en
zliafs , pr?den sbol?, ml?ku fpre-
meny: rata pultu, vod?nu, red-
ku , inu da mejn Sira inu Putra.

Let? snaminja v?zhdejl popr?d
pridejo, koker bol?sen vda  udari.

Taisti ?  kateri fo farni fkufli,
fe bodo fpomnili, de fo kdej kej
takiga samirkali , inu de fe na
b 4 sdrav-

sdravje t$ shvine v’bol?snih ny
samefti. Oni bodo v§dili, de ve-
liku shvine sdravja nima, des lih
fe sdrava sdy, inu de f?me od
bol<jsni sh? dovgu popred v’shvo-
tu tizhy , preden ona vun 1'hiiie.

sl

k

b

Drugi resd§lk. j

i

Koku fe ima ta sdrava shvina tam- j
kej dershati, k kr boksni re- j
girajo. j

Z ”~”he vy t§ urshohe odrinete, od
katerih lim jest v’ti tretji Po-
.ftavi govoruv, bofte ufo shvino,
katera fhe ny preblisu t§ bol?sni,
pred njo obvarvali, inu letu bo¬
de ta nar bolfhi arznya zhes bo-
Igsen inu zhes fmert t$ shvine.

Bres letiga prefkerblenja ny
arznye, ny Apoteke, ny fvj?ta
sa vafho shvino.

Zhe bol^sen v’fpomladu sgodej
»Brane;, preden fe shvina na pafho

she-

3f

'J

e-

i/i

id

shene,tok f 1  ima fpremifliti, ko¬
ku je ona zhes sirno glajfhtana
bila, ali je kej vun hodila, ali je
kej zh^dena bila , ali je per nje
kej samudenu inu oppufhenu bilu.

Zhe fle vezli slivine, koker pak
j^sti sa shvino im^li, tok shvina
ny famu na klaftju, temuzli tudi
na fvetlobi, na luftu , na pro-
llorju, na hoji pomankanje ter-
P?la-

Zhe je letu, tok denyte prožil
to 1‘labo shvino, inu to, katere
nepotrebujete ; dajte ti drugi
vezh j?fti, proflorja , lufta, fvet-
lobe , ozh?dite hleve, inu dvori-
fha, inu sbenyte shvino per prov
i jafnimu dngvu na zh?dne inu fuhe
dvoriflia, tok boite njo pred bo-
Igsnjo obvarvali.

1

Zhe ta fgomladajnska bolesen
posnej pride , tok pomiflite, zhe
liifte shvino presgodej na pa-
fho gnali, dejte ahtengo,- kakfh-na
b 6 je

I 36

je trava, ureme, inu lejtna; zhe
je shvina na tefhe na pa-
fho hodila, al je pak kej po-
pr?d jtgdla.

Zhe fte kej v’t?mu falliti, tok
popravite kmalu, aku ozhete shvi-
110 obvarvati.

Zhe bolesen v’polejtu uftane ,
poglejte, kaj fte ali po simi ali v’
ipomladu fallili.

Poglejte , kaj sa enu ureme je
tilu , inu koku fte fe shvine ah-
tali, ali koku fe sdej gody: inu
odvernyte urshohe prozh, kateri
k’bol?sni perloshnost dajo.

Zhe je urozhyna, fufha, po-
mankanje na vodi , na f?nzi inu
drugih rezheh to shvinsko bol?-
sen fturila , tok je tr§ba sa hlad,
sa l?nzo , sa kopo v’vodi fker-
b?tij de fe shvina pred kugo ob-
varje. Shenyte shvino po nozhi
H@ po dn^vu , ali faj ne per hudi

uro-

37

urozhyni n? pafho. Zhe njo p©
dn§vu vun gnati ozhete, sheny-
te njo v’A;nzhue kraje, v’gojsde.

Zhe shvina savolo niške paflie,
savolo preplutja, inu povodnja
sboly , shenyte njo na vikfhej
paflie, na hribe ali goryze, ali
J jim pak v’hl?vu i^fti dajte , aku
njo obvarvaci ozhete.

Per jef^nskih bol-snah, fpom-
nite le, koku je bilu v’polejtu:
dejte ahter.go , zhe fe bol?sen
sgodej ali pak na sadne v’jefs$nu
j sazhne.

Zhe fe sgodej sazhne, tok pri¬
de od urem?na, od pafhe, od
hlevov, od peftreshbe, katero je
shvina v’polejtu im?la. Zhe je
I shf posnu v’jeisenu , sna megla,
mokrota, flana, mras , predov-
I ga palha, urshoh t§ jelenske bo*
Izsili biti.

Od nal?senja te bol?sni med
shviuo inu od peruefsenja t? kuge,
jest nozherri govoriti, kir je tu
ena r?zh, od katere Iudj§ veliku
govore, ampak malu praviga inu
gotoviga vedo : inu kir je malu
kushnih boksni. Al vender tol-
ku rezhetn jeft , inu 1'he enkrat
povrni, kar fim od konza pov?-
duv , de imate per ulili kolesnih
to sdravo od tf bolne slivine
prozh dijati.

Dv? rezhy fvetjem jeft sa
shviuo per ulili urozhinskih bo¬
ksnili , de fe ta sdrava shvina
ohrani, inu ta bolna osdravi.

Dajte ti bolni inu sdravi shvi-
ni kamnite loly, kolker premo¬
rete , slafti ti rogati shvini , inu
ovzami. Naveshyte obedvoji
shvini, koker hitru ena urozhyn-
ska bolfsfen uftane, eno prevuso,
(katera fe po nemshku Haarfeil ,
ali jjterband  pravi) tuje  preve¬
ša sci' bule,  na perfi, ali od svunej

na

39

na timu kraju, kj?r fe od snotrej
per ti bolni sli vini imetje ali opa-
lenje liaftavla, inu njo umory.

Puftyte ti bolni inu sdravi shvi-
ni to prevpso tok dovgu, dokler
zhifto, b^llo inu nizh fmradlivo
fokrovzo vun ulgzhe, puftyte
njo fhtirnajft dny ali try t?ane
pod kosho. Letu fizer ufelej gvi-
f hnu nepomaga, al vender v?z%i
dejl je ta narbolfhi pomozh v’
slivinski bol^sni.

Kor?u, kateri fe Tali o v je ali
zhmerykr , ; meuuje ima eno ena¬
ko , mozh.

Leta kor^n fe tf bolni inu sdra¬
vi shvini fkus kosil o , katera fe
ima preresati, utakne , inu rav-
nu tamkej noter dene, kamer ko-
vazhi to fhpago ali prevtso sa
bule  d^vajo alijerm^nz utakujejo.

Zhe vezh okult^h rezliy ofce-
zhe , inu fe foderge fkup sbe-
re, bolfhi je , aku le vun ftezhi

4 ®

1 |-

samote. Ti kumerni shviui fe
nefm? leta r?zh toku dovgu gori
puftiti, koker ti debelil inu mozh-
ni, kir ta previsa inu zmeryka, ali
Tallovje tim kumernim prevez-h
fokrovze inu mozby is shvota po¬
tegne.

Zhe bula nesrafse, inu fe fo-
derga nesbira , temuzh fuhu ofta-
ne, tok je en flab pomenk. Le¬
tu je enu snaminje, de zliutlivost
smankuje, inu de je shg shivlen-
je flabu.

P^ta poflava.

Pervi resdeik.

Kaj fe ima s’to bolno shvino sdaj-
zi pozh^ti 5  kader bol^sen vun
udari.

K r  oker hitru perti bolni shvini
^ inu perti mertvi, kader le¬
to gori d^nete , snaminja najde¬
te . od katerih fim jest v’ti dru¬
gi

41

gi poftavi popifvanje dav, snate
vy bres zvibla v?rvati, de je va-
l'ho shvino bol?seu umorila.

Zhe je od t? bolne shvine blatu
hit?lu, zhe je tii'hanje terp?la,
zhe je nj? shl?ma is ozhy , inu
fmerkl is nofsa t?kuv: zhe je ta
tretji vamp sTuhim klaftjam lia-
I polnen, tok verjemyte, de vamp-
na luhota, ( po n?mfhku Los er -
; dir e)  regira.

| De je leta bol?sen ftrup?na, inu
nal?sliva , fim jest sh? povodov.

; Ta perva more tedej val ha i'kerb
biti , de to sdravo shvino od t%
bolne prozh d?nete, inu njo nizh
fkupej pridti nepuftite.

Zhe je letu nemogozhe, kirje
t? sdrave shvine prevezh v’hl?vu:
tok imate, kader per eni kravi ali
enimu volu bol?sen samirkate,
per ti prizlii taktu shvinzhe na
enu drugu m?ftu delezh od t?
sdrave shvine prozh pellati. Ta

42

kraj , kjer je tu bolnu shvlnzhe
ftaiu, taisto, kamer fe je onu per-
takuilu, inu ta pofoda, is katere
je jedlo alipilu,, letu ufe fe ima
prov dobru ozli^dki, umiti, po-
lufhiti, inu flie 1 q  zhes veliku
dny potler nuzati.

K oker bitni ta bolna shvina na
timu m?ftu ftojy , kj?r ima fvo-
jo bolesen preftati , puftyte nj?
sdajzi pod perfmi med kosho inu
mefsam ta kor^nTallovje utakniti,
( kateri fe v’Apoteki Niesimirzel
pravi) ali pakto shnoro (ali pre-
v§so sa bule) goridjati.

Tudi je dobru kosho pod tr$-
buham na dveh ali tiyh krajah s’
enim sa en tollar fhrokjm resbg-
lenim shel^sam pershgati, ali fkus
eni ga saftopniga kovazha pershga¬
ti puftiti, dokler terdu erjava rata.

Let§ try rezhy fo v’leti boks¬
ni inu ulih drugih , per katerih
fe drob uname , ali sagory, nar-

bol-

43

bolfhi pred ufim drugim ; Al one
fe morejo sdajzi od sazh^tka nu-
zati , inu prov mozhn? narediti;
sladi more ta shpaga sa bule dov-
gu ul^zhena , inu zhmeryka , ali
Tallovje dobru inu mozhnu biti.

Drugi resd^lk.

Koku fe more ti bolni shvini kla-
fti, inu naprej pokladati.

^ Pi bolni shvini nimate nizli ali
-k želu malu od t?ga j^tti dati,
kar je per sdravju j?dla, sladi
od fuhiga futra ali klaftja; svunej
kakfhnu s?lfhe , kat^ru ji j?fti di-
fhy.

Al kej taki g a fe shvini malu-
kdej lubi, sladi v’pervimu t?dnu
t? boksni.

Nam?ft fuhiga inu navadniga
futra snite shvini v’zhafsih en
droben kofz kruha s’foljo inu ftrel-
nim pulfram potr^lseniga jodida-

ti. Letu j?d je futer inu tudi
arznya.

Ravnu toku sdrava je ti bolni
shvini r?pa inukorejne, kifle ja-
buka, fladku s?le, inu druge vert-
ne*s?lfha. Let? rezhy dajo mozh,
smajnfhajo to bcl?sen inu njo
jaglej llur?. Le takrat uj? one
fhkodjejo , kader le nj? gnufsjo
ali merijo , ali fe nje po lili v’
govt urivajo , inu jih lama od fe-
be nozhe j?fti.

Zhe je jesik fuh , umasan, ali
shl?maft, tok shvina nozhe j?fti,
slafti je leto takrat, kader je je¬
sik fuh , erjov , ali zhern, fizer
pak malukdej kej k’febi usame.
Kar fe nje polubi, lo v?zh dejl
ofsolene, grenkafte, ali kifle re-
zhy koker hitru fo pak jesik
szhifti, inu fe od njega fkorja ,
shl?ma , ali blatu odvaly, je enu
i snaminje , de fe bol?sen udaja.

* De je sh? bolfhi, pokashe shvina
farna; sakaj kmalu potler sazhue

nje

4 ?

nj§ ravnu taist futer j?fti difha-
ti, kateri je nj? vsdravju difhov.

Ta bolna shvina , katera fvoj
futer farna od febe v’zhaisih po¬
pade , malukdej v’nevarnost t§
imerti pride. Taista shvina pak,
kateri fkus fh?ft ali ofsem dny
nizh nedifhy j?fti, more konz
us?ti, zhe le bol?sen naglu ne-
fpremeny.

Ti bolni shvini fe ima fiz er fkus
j fh§ft ali ofsem dnjr prov malu j|-
fti dajati. Vender fe more nj§
i ufe forte futer pokasati, de fe vi¬
di , zhe fe nj§ letu ali unu j§fti
polubi. Letu fe more fufsebnu
v’fr?dnih dn§vih t§ bolesni, tuje
po tih pervih inu pred tim sadnim
fturiti. Ampak 1? famu pokasati,
ne naprej poloshiti , dokler ne-
bode prov shelnu j^dla, de fe nj^
gnufilu nebode.

Tudi fe nima ti bolni shvini,
dokler je s’njo nevarnu, fkus ptu-

je

46

je ludy, temuzh fkus domazhe
j^fti dati , sakaj od tih , katfril
je vajena, rajfhi usaine, koket
od drugih, katere neposna.

Taisti grobu fall?, kateri shvi-
ni futer v’Gerlu shokaio, ali kok
de’-gazh poshirati lilijo. Kar fe
shvini j^lti nelubi, inu kar nofsu
fmerdy, tu shelodz nepozira.

Vender snate shvini, kader
dovgu kruha, jabuk, r§pe, ali s$la-
alikej drugiganeushije,okul fr?de
te bol?sni enkrat ali dvakrat en
mafselz ali eno libro golte mozh-
nate inu dobru safolene vode no¬
ter uliti,

Slalti takrat fe more toku Itu-
riti, kader shvina po goltu ,
mozhnu inu s’veliko tfsho firje;
takrat fe pak nima nizh l'oly
um?fs d jati.

Zhe blatu, kat§ru od shvine de¬
re , mozhnu fmrady ; ali zhe od

n j?

f&Ž? *47

nj? erjava voda ali ermen shmu-
kel gr?, ali zhe je shvina slo of-
slabena , toku fe ima ta mozhna«
ta j?d, po t?mu ke je goftu sau-
r?la , s’enim majhnim kosarzam
vina, ali mozhniga volla salyti
inu kader je toku r?dka ,
shvini noter ulyti.

Kar Klaftje ali futer aratizhe,
fe imate sufsebnu po lejtini visha-
ti: sakaj ufake kvatre ima shvi-
na druge forta vefselle sa j?fti,
druge lorte truplino poftavo , inu
kry : koker uretne , urozhyna
ali mras s’fabo pernefse.

Polejtu lubi shvina sdravo god¬
no travo: v’mokroti fuhu klaftje,
otrobi, dufh?ze s?ll’ha : v’jefs?nu
vertui fad , inu grenkafte s?I-
fha: vTpomladu ne prefuhe, ne
preselene rezhy.

Koker je zhafs, koker je shvi- <
na, koker je truplu, bol?sen, ali
kry afhafana, tok fo let? rezhy

sa

4 «

sa sdravo inu bolno shvino arz-
nije.

Tretji resdglk.

Od piazhe te: bolne shvine.

K  oker malu fe fm? bolni shvini
per vampni fuhoti inu dru¬
gih urozhynskih bol^snih v’sa-
zhftku j§fti dati, toku pogoftu
fe more nj$ piti dajati. Dobru
fi letu samirkejte.

Ta nar sdravifhi pyazha, kat?-
ro jest sa bolno shvino v?m,je
shnervo saur^tavoda, tolkusalo-
lena , mlazhna , topla ali hladna,
kolker okulftave pernefsejo, inu
koker shvini dufhy.

K’let?mu lejtna, forta t? bo-
fesni, forta t§ shvine inu druge
okulftave veliku perpomorejo.

Siliti pak fe fm§ shvina kTeti
piazhi toku malu, koker malu

fe

'%,y®  49

fe ona fin? filiti leto ali uno r?zh
j?fti, na navado inu na nagnenje
le more veliku tukej gledati.

Zhe shvina rajfhi shejo terpy,
koker de bi vodo od mervepila,
tok fe nj? da voda , ali tu, kar je
piti navajena.

Let? piazhe fe pak shvina v’
kratkimu navadi, aku fe nj? nek-
t?rikrat zhes dan gobz inu jesik
s’taisto fplahne. Roker hitru fe
ona na shmah let? piazhe navadi,
njo rajfhi pije, koker vodo.

Voda od merve rata enamozh«
naarznya, zhefe ona odrazil?tka
t? bol?sni s’falpetram ali Solitar-
jam , sa t? flabe paks’fkorjo od
kruha, inu sa t? , kat?re fmrad-
livu blatu , ali gnilo plundro tfir-
jejo , s’dv?mi perifham ltovzhe-
ne grobe hraftove fkorje sm?fha-
na nameft zhifte vode shvini pi¬
ti da.

C

Zhe-

Zheterti resdglk.

Od hlevov t£ bolne shvine.

|—jjTl§vi ali fhtalle t? bolne shvi-
■^-■4 ne morejo velike, vifsoke,
proftorne, inu luftne biti,

n

ti

r

b

Shvina more dofti naltille pod
faboim?ti, inu leta fe more, kol-
kerkrat jes tr|ba vun smettati,inu
druga natrefti, slafti takrat, kader
bolgsen shvino doli poloshy. Ta
mokra flamafe more sdajzi prozh I
us?ti, koker liitru je polzana, al
odfoderge pofhkrofiena, katerai
is turov lf mm tezhe.

;aa| pl rim
Ravnu'Toku fe more s’tim bla-
tam fturiti, kat?ru shvina v Tilni
drifti vunkej zhes naftillo od febe
fhkrofy , de bi lih dellezh blu.

Narbolfhi je v’polejtu per ti
v§lki urozhyni sa bolho shvino ,
de fe sa njo na polju utte is go¬
ltih vej od drevja, is germuja, ali


§0$ fi

is flame nared? , inu fe v’taiste
ta shvina poftavi. Venderfe mo¬
re tukej na f?nzo, na vodo, na
. blishnost t? utte,inu na ufe tu dru-
l'  gu ahtenga dati, kar k’ftr?shbi,
k’sloshnosti, inu k’potrebi t? bol¬
ne shvine flifhi.

^ Narbolfhi kraji fo v’polejtu od-
* perte fhupe per hifhah, vertji inu
j blishni gojsdi, v’kat?rih je luft,
voda , inu l?nza 1‘kupej.

1  Zhe imate v’polejtu to bolno
. shvino v’fhtaili , tok imate faj
1  duri, inu okna, nozh inu dan od-
perte puftiti : inu zhe je velika
urozhyna, imate okul duri inu
okul okni ufakdan nekterikrat s’
hladno vodo mozhiti.

Prov dobru je tudi sa to bolno
shvino , de fe, dokler je 1'he per
mozhi, sajtri, inu sv?zher eno
uro na luft vunkej fpufty.

e 2 Zhe

L

Zhe bolesen, poftavim vamp
na fuhota vTpomladu ali v’je(s?,-
nu regira femore ta bolna shvi-
na vTuhe inu tilejtni gorkoti na¬
merjene , fnashe, inu luftne hle¬
ve djati; po nozhy fe imžjo du¬
ri sapr^ti, okna pak odperte pu-
ftiti. Vender Te ima ta bolna shvi-
na tudi v’letemu zhafsu v’jafni-
mu uremfnu is hleva fpuftiti,
'dokler je fhe tolku per rnozhi,
de njo snate fpuftiti,

Kir toku dobru vampna fuhota,
koker ena druga bolesen, katera
shvino naglu umory je ena uro-
zhynska bolesen, tok varvejte ,
de njo pre gorkti nedershite.Sa-l
kaj zhe njo pregorku dershite,
tok bode bolesen hujfhi, inu
shvina usame gvifhnu konz,kir
velika gorkota urozhyno , inu
merselzo pogmira, inu letu obe-
dvoje ftury, de shvina poginiti
more.

Peti


u

i. Pfti resd^lk.

] Od poflov, ftreshbe inu glajfhtan-
ja t? bolne shvine.

S  a shvino fe more d?lle>vna ,
sv?sta , inu urna dershyna
, im?ti.

Med tim vender morejo tudi
gofpodarji inu gofpodyne fkerbui
mu zhuj?zhi biti; de bode jutri
ta bolna shvini toku poftr?shena,
koker dons.

L? jed, inu tu,kar fim fvjetvor
ny famu arznya , temuzh tudi
poftr?shba inu glaifhtanje t? bol«
p e shvine je arznya.

Ta bolna shvina fe more ne fa¬
mu ufaki dan olnashiti, ozh?diti,
vun p el lati., inu-napajati, temuzh
tudi fe more vezhkrat na dan
gobz inu nofs ommyti , jesik
is fisijo poftergati, ozhy o.brilsa-
ti ,  foderga kat?ro Tallovje, 1'hpa-
c 3 ga,

T4

ga , ali resbelenu sliel§su na per -1  i
lih ali na trebuhu fkup slezhe, , j 1
s’zliilto inu ofsoleno vodo prozh -i
fprati. i

Taisti , kateri okul te bolne
shvine hodjo, nefmejo v’t.aiste
hlfve , inu hifhe hoditi, kjer je ]
shvina. fhe sdrava; sa tu, de oni :
perloshnost nedajo to bol?sen (
resnefsiti , ali faj de savolo tega 1
nebodo obdovsheni. 3

Ravnu toku fe druge rezhy, | i
katere fe per bolni shvini nuza- 1
jo, nefmejo v’te sdrave hleve
prenafhati , poftavim : klaftje , 1

merva, pofoda; temuzh fe mo¬
rejo popred fprati, inu ozhilliti.

Inu toku fe more delati, koker
dovgu boRsen nejejna.

She le zhes nekteri zhafs pot-
ler snate leto polodo inu perpra-
vo , is katere je ta bolna shvina
pila ali jedla , sa to sdravo sanu-
zati: vender fe more popred
*®3I do-

I dobru smyti, poftergati, inu of-
' nashiti , s’kropam popariti sklad¬
no vodo poplakniti inu dobru po-
iufhiti, preden le nuza.

Slama , katera fe je ti bolni
shvini podllilala, inu gnoj le mo¬
re ispod nog tih bolnih inu tih
sdravih prozh us§ti. ^Sakaj leta
obedvojim shkodje. Pervizh tim
bolnim, kir bol^sen pogmira, inu
nevarnejfhi ftury ; drugizh tim
sdravim , kir od tih bolnih pride,
inu tedej bol§sen,.penielse. Nar-
bolfhi je , de fe leta Hama inu
gnoj sv^zheripusjutrejper hla¬
du vun l'kida inu kmalu v’seml®
pokople.

t Sh^fca Poftava.

I  Tj obru podvishanje kmgtifhkik
lu:ly od fhpogknj a tih arz-
nyi, inu od osdravlenja tih bo¬
ksni te shvine, kar ima en ufak-
tgri prebrati inu preudariti.

c 4 ' Lil e

Ufe arznye nizh nepomagajo ,
zhe fe ti bolni shvini dobru inu
po ordengi nepoftr?she , zhe fe
toku neglajfhta , koker fim jest
sgorej naprej pifsuv.

Ufe arznye fo ltrup , aku fe ti
bolni shvini presgodej, ali pre
posnu, prevezh ali ob drugim
zhafsu dajo, koker bi im?lu bi¬
ti ; deslih bi bile t$ narbolfhi inu
nar nedovshnifhi.

Ufe arznye, katere shvini da-
fte , njim sa tu dafte , de imajo
pomagati, kirpak njih mozhne-
posnate inu neveste , koku inu
kdaj pomagajo, tok nj? taiste
v’en van kje , khijeni inu k’vafhi
1'hkodi noterdajete.

Ufe arznye, kat?re voda ne-
resmozhi, inu v^zhdejl is taistih,
katere fe v’vodi resval?, fo ti
shvini fhkodlive, katera negrifse,
inu ^ nepreshv^zhi. Ufe lhkod-
je ti shvini, kar nj^ni vamp
nefzira.

Ufe arznye, katere ti bolni
shvini dajete, nj? v?zhdejl fhe 1?
ta zhafs dajete, kader sh? ona
nizh vezh ne grise , inu nepre-
shv£zhi,inu po t?tn takim fhe 1$
tazhafs , kader sh? t£ arzriye
fhkodvati morejo.

Vezli dejl tih arznyi, ja jest
snam rezhi, ufe arznye katere vy
ti bolni shvini dajete , fo take
rezhy, katere en sdrov shelods
skas$, teshe , drashjo, ftiskajo,
inu nadlegvajo , rezhy, katere
gnufsenje, drifto, put obudg, ina
katere tu truplu nepokojtu tturg.
One nilso arznye , temuzh, ko-
ker fim sh? pov^duv, one fo ftrup.

Arznye fo 1? takrat prave arz-
nye , kader fo po okulltavah t£
bol?sni isbrane, ob pravimu zliaf-
su , v’pravi miri inu v’takife per-
loshnostih noter danev’kat§rih
pomagati samorejo : ali v’kat?rih
laj fhlcodvati nemo rej o, zhe fe s'
bolesnjo tok rekozh prepirajo.
Zhe fe toku nedajo, ali zlje le der-.

e 4 gazk

gazh dajo, ali sberejo, nifsoarz-
nye temuzh ftrup.

Leto saftopnost vafs navuzhiti,
neftojy v’moji oblafti, more biti
tudi vVaflii oblafti neftojy taisto
toku fe navuzhiti, koker fe mo¬
re fturiti. En arzat, kateri dru-
giga- nedela , koker. de leto sa-:
ftopnost fhtedyra , ravnu tolku
zhafsa k’let<§mu potrebuje, kolker
zhafsa ti nar pridnifhi inu nar
bolfhi med vami, k’navuzbenju
te vishe shvino rediti, pojle ob-
delvati, inu km^tvati potrebujejo.

Shvino dobru poftrezhi, inu
glajfhtati, nj? arznye v’bolesnih
dajati;; inu ute' tu iburiti, kar lim
vam naprej pifsuv>, letu ftojy v’
vafhi ohlafti, letu imate inu.sa-
morete fturiti,

, 9>tfib at£>$0i< nuKO/rftgi.tj(

Zhe ufe letu sveftu fturite, zhe
toku delate , koker fim jest do
sdej pravuv , inu naprej pifsuv,
tok vy;gviOiuu take rezhy nu-.

za-

'§o£ <9

zate , katere vam iiiu vafhi shfvi-
ni nuzajo.

V’arznye tih ludy inu te shvi-
i ne le pak ndfmete ni y l h a ti: let?
> vy ne saltopite. Sturite, kar sa4
ftopite, inu sapopadete, tok vam
prov od rok-pojde.

* " ' : i■ a-i  * jlU  . * u±;xj  ...... „ ,  . ;

Letu ny famu od kuge temuzh
tudi od drugih bol?sni r?fs.

Kar k’ftr?shbi inu glajfhtanju
j t? bolne shviiie fliihi, Um vam
jest obilnu resloshuv. Vy lizer
nebotte ulako bolno shvino os-
dravili , al vender boste veliku
shvine obvarvali, ob katero bi
perfhli, aku bi letu nev?dili.

S’osdravlanjam t? shvine toku
ftojy, koker s’sh?tuvjo inu s’noter
lpravlanjam tiga pojlskiga fadu.
Obedvoje negr?de poutod , na
ufih krajah, inu ufaku lejtu ena-
ku od rok, aku lih fo osdravle-
niki inu shajuyki smirej eni.

Ure-

6o

Ureme, inu lejtna fe toku v'
bol^sni inu osdravlanje t? shvine
m^fhajo , koker v’rafseuje inu v’
sh?tvo tiga pojlskiga fadu, inu
perpomerejo ali k’dobrimu ali k’
hudima.

Bol^sni, katere od bolnih zhaf-
sov , od kudiga urem?na, od fla-
biga klaftja , od nesdrave pa-
fhe, inu drugih hudih urshohov
pridejo , fo nevarne , d odi krat
fmertne. Taiste pak , katere is
mejn hudih urshohov ultanejo ,
fo mejn nevarne, inu mejn hude.

Sidrna Poftava.

Od Shpoganja tih kosh t? zerkne-
ne shvine, od nj^niga sakopvan-
ja inu od Ihashenja tih hlevov.

|^d kosh t? zerknene shvine
ta sdrava nenal?se bol?sen 9
zhe un.e bolgsen ny nalesliva inu
kushna bila.

Ven-

6i

Vender snajo let? koshe ftru-
p?ne , inu fhkodlive ratati , zhe
le toku dovgu is shvine doli ne-
pot?gnejo, dekry gniti, drob inu
mefsu fmerd?ti sazhne, Letu le
v’ polejtu per veliki urozhjni sh§
v’nekt?rih urah sgody.

Koshe fe tedej is zerknene
shvine nigdar presgodej doli ne-
pot?gnejo.

Ta zerknena shvina fe nefm?
nikol vhifhi, na dvoryfhu, ali
na timu m?ltu odr?ti, na kat?ri-
mu je ona konz usela. Temuzh
ufelej tamkej, kj?r ima v’semlo
sakopana Biti, inu zhe fe v’po-
lejtu per gorkimu urem?nu v’
dv?h urah neodere , ima njo go-
fpodar sgubiti , inu per ti prizhi
.s’kosho ured z?lo sakopati.

Taista zerknena shvina y  kate¬
ra je per shivlenju gnila, kushne
ture ali ftrup?ue fpiifhaje na shvo-
tu imela, ima s’kosho inu s’vov-

no

L

62

no ured sakopana biti. Inu letu sa
tega volo, kir takfhne koshe fo sa-
volo ftrupa drugi shvini fhkodli-
ve, inu savolo fpufhajov ali grint
nifso sa nobeno rabo.

V’nal?slivih koker tudi v’dru-
gih bofosnah fe imajo koshe, ko¬
ker hitiu fo doli potfgnene , s’
merslo vodo fprati, potler f h tir
inu dvajfset ur v’lugu ali v’fole-
ni vodi namakati, inu potler na
Vgtru pofufliiti.

Zhe je pak ena Cina kuga , de
veliku shvine v’kratkimu pozerk-
ne, tok fe imajo koshe sdajzi v 3
eno veliko kad fkup : ur?zhi, inu
foleno ali s’golunovo ali lideko-
vo vodo dobru salyti.

De vy v’letih nefr^zhah faj ko¬
she od vafhe shvine obdershite ?
fim vam jest visho letu fturiti
dav. Vy  morete pak ufe tu ftu¬
riti , kar fim vam pov^duv, de
aebofte vals, vafhe fofsfde inu

z?lo

j| Zflo dushello fkus vafho sani-
-i kernost ofhkodvali. Savolo ptu-
. je 1'hkode boste vy fhtrafani, inu
t sraven fhtrafinge koshe s’truplam
t§ mertve shvine sakopati per-
morani.

Sdajzi po tftnu, kader fo ko-
1  slie is truplov doli potegnene ,
le morejo , udji, katfri fe fhe
koshe dershf, odfgkati , inu s’
truplam , s’krivjo , inu ufo ne-
| zhfdnoftjo ured ofsem zhgvlov

J globoku v’tla sakopati.

1

j Po tpu ke je letu fturjenu, fe
morejo t<? m?fta, na katerih je ta
bolna shvina ftala, ozhfditi, le*
fenyna inu pofoda s’mozhnim lu-
gam prov zhiflu smyti, okna,

I inu duri gori odpreti , inu ufe
dobru prevarati.

-UJf okr/JSfifr ,rls,v(: jilrflO 3SOff'
mir  ■ "ijjO  V' : J .od 1.'f 3

c. --m««  v* <»yv*-r

*0<3 a rt" ,i?. 9y4Tw r ; ;

-oi ol ’: £ j-  of| IsUfu-i

c  3»i'0g • V  ■'> voleju;} g{ o i

'- !> 1 Oi • i■ /[ ,, ij .•■ • •>'•?■ 3

'g fffff • ' <» - - T ”n'j

•sa ol« aai f  ol? rfs jniiLvvii
volvjils fK98lo bdi« ogloflhsi^
•hsqoii.il" ..Lr / aicik i|

9t s fjnofiiiii"£/j9i s* a 3 ar?:;.} •>*’

si.oj. dtxO.Y'Jt-«ti » sJi$nt.,j? o;,”'. .

-0! : r;n: ,n'z  s: >U.uj x<>:
e sriio c  J^cria ijfitdi voiq •or¬
alo uai t  hf;qbo nog Iiirb m
•h m. : ;' r u.lo