• ŠESTA SVEČANOST REVOLUCtONARNE PESMI BOJA IN ZMAGE, BRATSTVAIN ENOTNOSTI
Bilečanka — simbol
Tadi letos se je defegadja mše občne ¦delcala praznovanja 2. ok-tobra — obcwskega prazaika pobratcae BOeče. Objavljaino zapis enegp adeležeacev.
TradkuMMfae, šestc svečaaosti rerofcMJOBane pcsmi in okrogle tnize, posvečeae toai Tko m rrraiac^B v gtabtMM nstvar jsmju, letos wso bile po iklpijm r BOca. Pscd MkMesctiM leti je namreč tu v zlogbsBea koMcortnK^kcai tmbomim aastab dovita Bilečanka, simbol boja, zaiage, bcatstva ia eaotaosti.
»Pogosto   so   me   spraševali      so se stopik z ritmoin utrujenih
kako sem napisal to pesem. Pb-      korakov po trdem hercegovskem
goji, v katerii smo živeli, so to      kamenju in se spontano prelile v
narekovali — sredi pusk in bajo-      melodijo,« nam je povedal Milan
netov, sredi mrkih straž....« Teb       Apih, kise je skupaj znekaterimi
besed si avtorju Bikčanke Mi-       preživelimi interniranci udeležil
lanu Apihu ni bilo treba izmišlja-      svečanosti. ti, saj so bile resničnost. »Besede                Nadaljevanje na 4. strani.
(Nadaljevanje s 1. strani)         taborišču   silno   maltretirali.
Še posebno zanimivo je bilo njegovo srečanje s To-dorjem         Vujasinovičem-
Tošom, ki je besedilo Bile-čanke prevedel v srbohrvaš-čino. Dolgo je namreč tudi Apih mislil, da jo je prevedel Moša Pijade, saj je prvi tekst predal njemu.
Pogovori med Vujasinovi-čem, Apihom, Pepco Kardelj in drugimi so bili za vse pri-sotne svojevrstna ura zgodo-vine. In kot je v navadi, člo-vek pozablja na vse hudo in skuša vse obrniti na bolj vedro stran. Če smo si po pri-povedi internirancev pred-stavljali, da vse skupaj le ni bilo tako hudo, se je ta naša predstava razblinila kot milni mehurček, ko smo si po od-prtju razstave fotografij in dokumentov o koncentracij-skem taborišču Bileča 1940 ogiedali, kako kruto so žan-darji ravnali z zaporniki. Za-nimivo je bilo slišati pripoved Toše Vujasinoviča o nekem žandarju (menda je bil celo med višjimi v taborišču, a si žal nisem zapomnil ne njego-vega imena ne njegove funk-cije), ki se je udeležil NOB in postal oficir JLA. Po vojni bi moral v Nišu predati prapor Moši — le-ta pa se je precej razburil in porabill so kar nekaj časa, da so ga pomirili. Zlasti Mošo so namreč v tem
V sklopu manifestacije re-volucionarnih pesmi je bila tudi promocija knjige Prvi udarni Nedje Parežanina in Slava Stijačiča. Knjiga govori o prvem hercegovskem udar-nem bataljonu, katerega prvi komandant je bil znani Vlado Šegrt. S svojim prispevkom je Vlado Šegrt tudi dodatno osvetlil nekaj podrobnosti, ki so mu morda pri dajanju po-datkov za knjigo ušli.. Prve izvode knjige so podelili vsem preživelim borcem tega zna-nega bataljona, pa tudi vsem družinam padlih borcev.
In kaj naj rečemo o končni prireditvi? Bila je zares en-kratna. Kot rdeča nit se je skoz vso prireditev prelivala Bilečanka in predlagamo, da si to ogledate ob 29. novem-bru, saj jo je v celoti posnela ekipa RTV Sarajevo.
Morda za konec Ie še to. Svečanosti bi se morali udele-žiti vsi preživeli intemiranci, vendar je prišlo pri posredo-vanju vabil do kratkega stika. Kljub izredni prizadevnosti organizatorjev so namreč mnogi dobili vabilaprepozno, tako da žal v Bilečo niso prišli.
Program bivanja je bil pre-cej natTpan, vendar smo ime\i dovolj časa, da smo se pogo-vorili o nadaljnjem sodelova-nju dveh pobratenih občin.
IVO GAJIČ