269ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (127) • 69–278
Bo‘o Repe
Od de‘elana do dr‘avljana*
Regionalni razvoj Slovencev v letih 1918–1991
Regionalna zavest (identiteta) je pri Slovencih izjemno mo~na. Pogojena je z zgodovinskim
razvojem od srednjega veka dalje, {e zlasti pa z oblikovanjem de‘el v ~asu Avstro-Ogrske
monarhije. Do prehoda v 20. stoletje je bila prevladujo~a, pri ~emer je vsaka de‘ela najve~krat
»{la svojo pot«.1 Meje po prvi svetovni vojni so prinesle bistvene spremembe: velik del Sloven-
cev je postal manj{ina v Italiji in Avstriji, regionalna zavest se je izra‘ala znotraj pokrajin, v
katerih so ‘iveli (Julijska Krajina, avstrijska Koro{ka). Pri velikem delu koro{kih Slovencev je
bila prav de‘elna zavest eden od pomembnih dejavnikov, zaradi katerega so na plebiscitu glaso-
vali za Avstrijo in ne za Jugoslavijo.2 Na vzhodu je del matice postalo Prekmurje, pokrajina, ki
je bila do tedaj bolj malo v zavesti Slovencev iz osrednjega dela Slovenije in se je stoletja
razvijala v druga~nem politi~nem in kulturnem okolju, kar je ob zdru‘itvi povzro~ilo obojestranski
kulturni {ok. Te‘ave so se v Prekmurju pojavljale tudi kasneje, jugoslovanska oblast je z za-
menjavo uradnikov in u~iteljev ter uvedbo slovenskega knji‘nega jezika v {ole, urade in tudi k
verouku med prebivalstvom izzvala nezadovoljstvo, ob~asno tudi ob‘alovanje zaradi priklju~itve.
Tedanji vodilni prekmurski politik Jo‘ef Klekl si je zato v jugoslovanskem parlamentu pa tudi
sicer (neuspe{no) prizadeval za avtonomijo Prekmurja.3
Ob razpadu Avstro-Ogrske so Slovenci do‘iveli kratkotrajno (enomese~no) nacionalno
dr‘avnost v Dr‘avi Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je imela svoj sede‘ in svoje vrhovno
predstavni{ko telo, imenovano Narodno vije}e, v Zagrebu (ustanovljeno 5. in 6. oktobra
1918). V Narodnem vije}u je imela vsaka pokrajina delegate glede na {tevilo prebivalcev (na
100 000 prebivalcev en delegat). Skupaj je bilo 80 delegatov, poleg njih pa so na sejah lahko
sodelovali tudi predstavniki pokrajinskih narodnih svetov. V njem so bili predstavniki vseh
politi~nih strank in skupin iz Slovenije, Istre, Hrva{ke, Bosne in Hercegovine ter Vojvodine.
19. oktobra je bilo izbrano predsedstvo Narodnega vije}a, njegov predsednik je postal slo-
venski politik dr. Anton Koro{ec. Narodno vije}e je istega dne tudi zavrnilo manifest cesarja
in kralja Karla o federalizaciji Avstro-Ogrske monarhije, zahtevalo je zdru‘itev vseh Sloven-
cev, Hrvatov in Srbov na temelju pravice do samoodlo~be, ne glede na dotedanje meje. Hrva{ki
sabor je 29. oktobra 1918 razglasil odcepitev Hrva{ke, Dalmacije in Slavonije od Avstro-
Ogrske in njihovo zdru‘itev z ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami monarhije v Dr‘avo
SHS. Predsedstvo Dr‘ave SHS pa je imenovalo skupno vlado z 11 poverjeniki in {tiri po-
krajinske vlade za Slovenijo (Narodna vlada v Ljubljani), Hrva{ko in Slavonijo, Dalmacijo
ter Bosno in Hercegovino.
* Referat na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni vidiki slovenske zgodovine«; Maribor,
10. – 12. oktobra 2002.
1 Vasilij Melik: Mejniki XIX. stoletja, Slovenska kronika XIX. stoletja 1800–1860, Nova revija, Ljubljana 2001,
str. 15.
2 Janko Pleterski: Poskus enciklopedi~ne razlage gesla o koro{kem plebiscitu v avstrijskem leksikonu, Zgodo-
vinski ~asopis leto 2002, 1–2, letnik 56, str. 173–184.
3 Miroslav Kokolj, Prekmurski Slovenci 1919–1941, Murska Sobota, 1984.
270
Narodna vlada v Ljubljani je razpustila kranjski de‘elni zbor kot zadnji organ nekdanje
de‘elne avtonomije. Narodni svet za Slovenijo in Istro, ki je bil ustanovljen 16. in 17. avgusta
1918 kot najvi{je politi~no telo Slovencev v mesecih pred razpadom Avstro-Ogrske (in je
med drugim tudi imenoval Narodno vlado v Ljubljani) pa ni postal prvi slovenski parlament.
Bile so precej vro~e razprave na skupnih sejah Narodnega sveta in Narodne vlade. Zlasti
liberalci so ugovarjali temu, da bi bil med Narodno vlado in Narodnim vije}em v Zagrebu
(odnos je imel sicer precej konfederativnih prvin) {e nekak parlament ali de‘elni oz. pokra-
jinski zbor v Ljubljani. Na~elni dogovori, da bi parlament vendarle ustanovili, so zato ostali
na papirju.4
Meje v Kraljevni SHS in Kraljevini Jugoslaviji so bile administrativne in oblast si je
prizadevala da, kolikor je le mogo~e, ne bi bile pokrite z nacionalnimi mejami. Jugoslavija je
bila najprej razdeljena na 33 oblasti, pri ~emer sta na Slovenijo odpadli dve. Oblasti so med
leti 1927 in 1929 imele omejeno politi~no, gospodarsko in kulturno avtonomijo. Od leta
1929 je bila Jugoslavija razdeljena na devet banovin, ve~ina slovenskega ozemlja pa je bila
zdru‘enega v Dravsko banovino. Tudi tu nacionalni klju~ ni bil upo{tevan, ~eprav so se mu
slovenske de‘ele od vseh banovin {e najbolj pribli‘ale. Bela Krajina je bila nekaj ~asa
priklju~ena k Savski banovini, Slovenija pa je dobila hrva{ki okraj ^abar. Avgusta 1931 je
Dravska banovina dobila [trigovo in Razkri‘je, vrnili pa so ji tudi Belo krajino (skupaj z
ob~ino Radovanovi}i), izgubila pa je okraj ^abar, ter Vine, Osilnico, Travo in Drago.
V ~asu med obema vojnama Sloveniji torej ni uspelo dose~i politi~ne avtonomije. Regio-
nalizem, ne pa dr‘avotvornost, so kazala prizadevanja po oblikovanju pokrajinskega zbora za
Slovenijo. Najve~, kar je bilo dose‘eno, sta bili skup{~ini ljubljanske in mariborske oblasti,
ki sta za~eli delovati {ele leta 1927. @e dve leti kasneje jih je ukinila uvedba diktature in boj
za avtonomijo se je vrnil na za~etek.5
Avtonomisti~na prizadevanja so dosegla vi{ek konec tridesetih let z zahtevo za obliko-
vanje banovine Slovenije s {irokimi zakonodajnimi in izvr{ilnimi pravicami. Imela naj bi
tudi izvoljeno parlamentarno telo – banovinski zbor. Tega velikega cilja pa Slovenci v Jugo-
slaviji niso uspeli udejanjiti.6
Med obema samoupravama je do dolo~ene mere obstajalo sodelovanje, vendar do enotnega
sprejemanja uredb (kar bi v praksi pomenilo da – ~eprav v okrnjeni obliki – obstaja neke vrste
slovenski parlament), ni pri{lo. Lahko pa re~emo, da je Slovenija v kraljevini Jugoslaviji u‘iva-
la vsaj neke vrste neformalno kulturno avtonomijo s {olstvom v lastnem jeziku, dobila je uni-
verzo, akademijo znanosti, radio in vrsto drugih pomembnih kulturnih institucij.
Slovensko ozemlje, ki je ostalo pod Mad‘arsko (Porabje), je ostalo v sestavi enega od
dveh okrajev, na katera so bili v ~asu Avstro-Ogrske razdeljeni Slovenci, to je v @elezni
‘upaniji (Vas). Slovenci, ki so jih Mad‘ari imeli za Vende, manj{inskih pravic niso imeli in
proces mad‘arizacije se je nadaljeval.
Na Avstrijskem Koro{kem se je v ~asu med obema vojnama regionalna administrativna
struktura spremenila le deloma. Nadaljeval se je na~rtni trend germanizacije, ki mu lahko
4 Jurij Perov{ek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: {tudija o slovenski dr‘avnosti v Dr‘avi Slovencev, Hrva-
tov in Srbov, Modrijan, Ljubljana, 1998.
5 Miroslav Stiplov{ek: Prizadevanja Slovenske ljudske stranke za avtonomijo Slovenije ob sprejemanju prve
jugoslovanske ustave in zakonodaje o oblastnih samoupravah 1921–1922. Miku‘ev zbornik, (Historia, 4), Oddelek
za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana, 1999, str. 51–64.
6 Miroslav Stiplov{ek: Slovenski parlamentarizem 1927 – 29, Znanstveni in{titut Filozofske fakultete v Ljublja-
ni, Ljubljana 2000, str. 11. Glej tudi Miroslav Stiplov{ek: Prizadevanja banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje
banovinske samouprave in decentralizacije uprave ter za raz{iritev svojih pristojnosti leta 1933. Zgodovinski ~aso-
pis, 2001, letnik 55, {t. 2, str. 231–253.
B. REPE: OD DE@ELANA DO DR@AVLJANA
271ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
sledimo ‘e od uvedbe ustave leta 1860, ko je postalo »va‘no za Nemce, da je bilo ~im manj
ob~in s slovensko ve~ino, kjer bi ob~inski odbori zagovarjali demokrati~ne slovenske zahte-
ve – uvedbo slovenskih {ol, sorazmerno slovensko zastopstvo s {tevilom prebivalstva v de‘el-
nem in dr‘avnem zboru in zdru‘itev slovenske Koro{ke z ostalo Slovenijo.«7 Velikost ob~in
je bila tako prilagojena nacionalnim nem{kim interesom, zato je bilo zlasti v nem{kem delu
veliko zelo majhnih ob~in (pod 1000 ali tudi pod 500 prebivalcev), v slovenskem pa so bile,
kjer je le bilo mo‘no, prilagojene tako, da je bila v njih nem{ka ve~ina ali vsaj mo~no nem{ko
zastopstvo.8
Po priklju~itvi Avstrije k Nem~iji leta 1938 je bila administrativna struktura prilagojena
nem{ki. Koro{ka je postala »Gau«, nekdanji politi~ni okraji so postali de‘elni okraji (Land-
kreis). Celovec in Beljak sta postala posebna mestna okraja, nekatere prej slovenske ob~ine
pa so bile ukinjene (Zgornja Vesca, [kocjan). Celovec je po okupaciji Slovenije aprila 1941
postal tudi administrativno sredi{~e za del okupiranega ozemlja (Gorenjsko), enako Gradec
na [tajerski strani.
Nekdanje Avstro-Ogrsko ozemlje, ki je bilo z rapalsko pogodbo priklju~eno Italiji9 pa je
bilo zdru‘eno v pokrajino Julijska Krajina (Venezia–Giulia). Nekaj ~asa je {e bila ohranjena
avstrijska (ob~inska) upravna ureditev s 154 ob~inami, kasneje so sledile reorganizacije, ka-
terih namen je bil dose~i, da Slovenci in Hrvati v nobeni ve~ji upravni enoti ne bi imeli
ve~ine. Leta 1922 je bila Julijska Krajina razdeljena na tri province (Puljsko, Tr‘a{ko in
Videmsko), leta 1926 s pove~anjem pokrajin v celotni Italiji pa je nastala {e Gori{ka pokraji-
na. Pokrajine so vodili prefekti, ob~ine (njihovo {tevilo se je spreminjalo) pa so upravljali od
vlade imenovani ‘upani (podestaji). V ve~jih ob~inah so bili kot posvetovalni organ tudi
imenovani ob~inski sveti. Samouprava, kolikor je sploh obstajala, je bila navidezna, oblast je
bila v rokah fa{isti~nih prefektov in podestajev.10
Med drugo svetovno vojno se je znotraj okupacijskih con prav tako poudarjala regionalna
zavest, seveda v povezavi z nem{ko, italijansko in mad‘arsko oz. »vendsko« identiteto. Po
napadu Nem~ije in Italije na Jugoslavijo 6. aprila 1941 in njenem naglem zlomu, so nem{ka,
italijanska in mad‘arska vojska (ta je od Nemcev prevzela Prekmurje), uvedle voja{ko upra-
vo. Voja{ka uprava je najdlje trajala v mad‘arski okupacijski coni (do decembra 1941), me-
dtem ko so jo Nemci in Italijani kmalu zamenjali s civilno upravo oz. kombinacijo voja{ke in
civilne uprave. Vsi trije okupatorji so zasedena ozemlja hoteli za trajno vklju~iti v svoje
dr‘ave, na slovensko ozemlje raz{iriti svojo upravo in jih vklju~iti v svoj dru‘beni sistem.11
Italijani so to storili prvi, 3. maja 1941 s kraljevim ukazom, ki so ga dve leti kasneje
spremenili v zakon. Mad‘ari so Prekmurje priklju~ili z zakonom, ki ga je sprejel mad‘arski
parlament 16. decembra 1941 (priklju~il je tudi druga ozemlja biv{e Jugoslavije: Baranjo,
Ba~ko in Me|imurje). Prekmurja niso upravljal kot eno pokrajinsko enoto, pa~ pa je bil en
okraj (Murska Sobota s {ir{o okolico) priklju~en k @elezni ‘upaniji (Vasvármegye), s sredi{~em
v Szombathelyu drugega pa k ‘upaniji Zala (Zalamegye) s sredi{~em v Zalaegerszegu. Taka
je bila upravna ureditev ‘e v ~asu Avstro-Ogrske. Mad‘ari so namre~ na okupacijo gledali
7 Luka Sieni~nik, Bogo Grafenauer, Pregled ob~in na Koro{kem, Znanstveni institut pri predsedstvu SNOS,
Oddelek za meje, Ljubljana 1945, str. 11 (v knjigi je objavljen zemljevid ob~in po stanju iz leta 1934).
8 Ob tem pa so, kot pi{e Grafenauer, tudi slovenske ob~ine morale imeti manj kot 4000 prebivalcev, »ker bi sicer
morali prebivalci ob {tetjih sami izpolnjevati popisne pole in bi bil s tem izklju~en vsak vpliv {tevilnih komisarjev na
napoved ob~evalnega jezika.« (Prav tam).
9 Od Primorske: Trst in okolica ter Gori{ka z okraji Gorica, Gradi{~e, Se‘ana, Tolmin in Tr‘i~; Istra: okraji
Koper, Lo{inj, Pazin, Pore~ in Volosko–Opatija; od Kranjske: Postojna in Idrija; od Koro{ke: Trbi‘.
10 Milica Kacin-Wohinz, Jo‘e Pirjevec, Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–200, Nova revija, Ljubljana, 2000.
11 Ve~ o tem: Tone Ferenc, Okupacijski sistemi na Slovenskem, Modrijan, Ljubljana 1997.
272
kot na vrnitev ozemlja, ki so ga izgubili s trianonsko pogodbo po prvi svetovni vojni in so
hoteli znova uresni~iti vendsko teorijo.
Tudi nem{ki okupator na zasedenih ozemljih ni dovolil nobene oblike slovenske upravne
ali samoupravne oblike. Zasedenim pokrajinam je dolo~il tako status, kot so ga takrat imele
Alzacija, Lorena in Luksemburg. ^imprej naj bi jih formalno – pravno priklju~ili k Nem~iji.
Slovensko ozemlje naj bi postalo ju‘na meja nem{kega Reicha. Posebna civilna uprava, uve-
dena v aprilu 1941, naj bi bila za~asna. Zaradi te‘av pri izseljevanju in za~etka odpora so
formalno priklju~itev odlagali in do nje nikoli ni pri{lo. Uveden pa je bil nem{ki pravni red,
vklju~no z mobilizacijo v nem{ko vojsko. Po izvedenem rasnem in politi~nem ocenjevanju je
poleg Volksdeutscherjev tudi del slovenskega prebivalstva dobil nem{ko dr‘avljanstvo, ven-
dar pogojno, na preklic. Sede‘ nobene administrativne enote ni bil na slovenskem ozemlju,
pa~ pa vsi v sosednjih avstrijskih pokrajinah. Uporaba sloven{~ine je bila prepovedana, ime-
na krajev in osebna imena ponem~ena, tako da so okupirane pokrajine dobile povsem nem{ki
videz. So pa Nemci zelo poudarjali regionalno identiteto ({tajersko, kranjsko) in v ta namen
uvedli tudi posebna praznovanja.12 Do kapitulacije Italije septembra 1943 celo ni obstajala
nikakr{na oblika kolaboracije s slovenskimi predstavniki.
Po priklju~itvi Ljubljanske pokrajine k Italiji na osnovi kraljevega ukaza z dne 3. maja
1941 je zbornica fa{ijev in korporacij ukaz potrdila 10. junija 1941, zakonodajna komisija za
notranje zadeve in pravosodje pri senatu pa {ele 15. aprila 1943, nato je bil kraljevi ukaz
spremenjen v zakon. Mussolini je s priklju~itvijo pohitel zato, ker se je bal, da mu Hitler
dodeljenega ozemlja ne bi {e dodatno skr~il. Zasedeno ozemlje je italijanski okupator po
kratkotrajni voja{ki upravi preoblikoval v provinco imenovano Ljubljanska pokrajina (Pro-
vinzia di Lubiana). Vodil jo je visoki komisar.13
Nekaj dni ob za~etku vojne je v osrednji Sloveniji deloval slovenski organ, imenovan
Narodni svet, ki je razglasil, da v Sloveniji prevzema oblast. Biv{i ban Dravske banovine dr.
Marko Natla~en je po italijanski zasedbi Ljubljane z dovoljenjem italijanskih oblasti odpoto-
val v nem{ko okupacijsko cono in pri ni‘jih poveljnikih v Celju sku{al dose~i, naj bi Nemci
okupirali celotno Slovenijo in ji dali podoben status, kot ga je imela Slova{ka ali tedaj nastala
Neodvisna dr‘ava Hrva{ka. Ker je Hitler ‘e pred tem dolo~il, katera ozemlja bodo pripadala
posameznim okupatorjem, Natla~enova intervencija ni imela u~inka.
Ljubljanska pokrajina je bila pravno – formalno ena od italijanskih provinc, dobila pa je
avtonomijo, ki se je kazala v druga~nem nazivu izvajalca oblasti (visoki komisar in ne pre-
fekt kot drugje po Italiji), v dvojezi~nosti, v formalnem soupravljanju s strani sosveta za
Ljubljansko pokrajino, ki so ga sestavljali slovenski predstavniki in v tem, da prebivalcem
pokrajine ni bilo treba slu‘iti vojske. Taka politika je (po pisanju italijanskega zunanjega
ministra grofa Gaelazza Ciana) imela za namen prikazati, da so Italijani bolj kulturni in
strpni od Nemcev. [lo je predvsem zato, da so Italijani etnocid nad Slovenci na~rtovali na
dalj{i rok kot Nemci, prepri~ani pa~ v svojo kulturno premo~ in mo~ fa{isti~ne ideologije.
Italijani so v glavnem pustili staro jugoslovansko administrativno ureditev. Na ~elo okraj-
nih glavarstev so imenovali italijanske ljudi, medtem ko so na ni‘jih ravneh (ob~ine) lahko
bili slovenski ‘upani, le da so morali prise~i italijanskemu kralju. Na podro~ju gospodarstva,
financ, ban~ni{tva in zavarovalni{tva so vzpostavili italijanski fa{isti~ni korporativni sistem.
Vzporedno z jugoslovansko upravo so za~eli po~asi vzpostavljati tudi svojo, vendar je bilo
12 Franc Rozman, Vasilij Melik, Bo‘o Repe: Zastave vihrajo. Spominski dnevi in praznovanja na Slovenskem
od sredine 19. stoletja do danes, Modrijan, Ljubljana 1999.
13 Tone Ferenc: »Gospod visoki komisar pravi…« Sosvet za Ljubljansko pokrajino. Dokumenti. Dru{tvo piscev
NOB, In{titut za novej{o zgodovino, Ljubljana, 2001.
B. REPE: OD DE@ELANA DO DR@AVLJANA
273ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
zaradi kadrovskih te‘av v pokrajini ve~ slovenskih kot italijanskih uradnikov. Sosvet za Ljub-
ljansko pokrajino, kot najvi{ji slovenski politi~ni organ, je bil podoben kot v drugih italijan-
skih provincah, le da so ga drugje sestavljali Italijani. Imel je 14 ~lanov, njegova vloga pa je
bila v Sloveniji (v nasprotju z drugimi italijanskimi pokrajinami) zgolj simboli~na. Vsega
skupaj je imel pet sej in ni odlo~al o ni~emer pomembnem. Obiskal je sicer Mussolinija in
pape‘a, nato so zaradi kritik o kolaboraciji posamezni ~lani izstopili in sosvet je jeseni 1941
prenehal delovati. [ele maja 1943 je bil znova obnovljen, deloma z istimi predstavniki, ven-
dar se njegov pomen ni pove~al.
Za varnost in mir so poleg vojske skrbele {tiri vrste oboro‘enih oddelkov: policija, oro‘-
ni{tvo (karabinjerji), finan~na stra‘a in obmejna milica (na meji z nem{ko okupacijsko cono,
pa tudi na nekdanji rapalski meji, ki so jo ohranili in tako v praksi lo~evali Ljubljansko
pokrajino od Italije). Vse vrste enot so bile italijanske, v oro‘ni{tvo in policijo pa so bili
vklju~eni tudi biv{i jugoslovanski oro‘niki (od okrog 1350 je bilo 322 slovenskih, {e na-
daljnjim 204 pa so dajali pla~o, vendar niso bili na dol‘nosti).
Na podro~ju sodstva se je v civilno – pravnih razmerjih ve~inoma ohranila stara jugoslo-
vanska zakonodaja, delovati pa so za~ela italijanska voja{ka sodi{~a, ki so bila pristojna za
izvr{ena ali nameravana dejanja v {kodo italijanske vojske ali njenih oseb. V praksi je to
pomenilo vse oblike nasprotovanja italijanski okupaciji in pred voja{kim sodi{~em v Ljub-
ljani je bilo do kapitulacije Italije obravnavanih 13186 oseb, od tega obsojenih 8737.
Po italijanski kapitulaciji so biv{o italijansko okupacijsko cono zasedli Nemci. Zaradi
voja{ke {ibkosti so bili prisiljeni priznati obstoj Slovencev in uvesti druga~no okupacijsko
politiko kot prej na slovenskih ozemljih, ki naj bi pripadla nem{kemu Reichu. Hkrati so
morali upo{tevati Mussolinija in Italijo {e kot suvereno dr‘avo, kar je razmere v Ljubljanski
pokrajini precej zapletlo. Hitler je v severnih in vzhodnih mejah Italije ustanovil dve opera-
cijski coni imenovani Predalpske de‘ele in Jadransko primorje, ki so jo sestavljale Furlanija,
Trst, Istra, Reka in Kvarner ter Ljubljanska pokrajina. Coni sta vodila vrhovna komisarja
(cono za Jadransko primorje dr. Friedrich Rainer, ki je bil po vojni v Sloveniji obsojen na
smrt). Celotna Italija se je tako delila na tri dele: ozemlje pod neposredno voja{ko upravo
med fronto in Apenini, Mussolinijevo Socialno republiko Italijo severno od Apeninov in na
obe omenjeni coni. Operacijska cona za Jadransko primorje je bila od ostale Italije lo~ena z
mejo, carino in grani~arji.
Nemci so Slovencem v Ljubljanski pokrajini obljubljali nekak{no avtonomijo oz. obno-
vitev nekdanje avstroogrske de‘ele Kranjske, kar pa ni bilo nikoli uresni~eno. Kot korak v tej
smeri pa so imenovali pokrajinsko upravo, ki ji je na~eloval prezident. Za prezidenta je bil
(po posvetovanjih nacisti~nih funkcionarjev z ljubljanskim {kofom dr. Gregorijem Ro‘ma-
nom in {e nekaterimi slovenskimi politiki) imenovan general Leon Rupnik. Nad Ljubljansko
pokrajino so nem{ke oblasti sicer priznavale formalno italijansko suverenost, vendar so po
umiku italijanske vojske prepre~ile ponovni efektivni prevzem uprave, razoro‘ile so oro‘ni{tvo
in fa{iste ter odpustile italijanske uradnike. Podpirale so prezidenta pokrajinske uprave gene-
rala Leona Rupnika, ki je zavra~al ponoven prihod italijanskih uradnikov.
Pokrajinska uprava je dobila podobno obliko, kot jo je imela kot banovina v Jugoslaviji.
Dejansko je bila uprava »vodena glava«, saj so velik del ozemlja obvladovali partizani, ki so
tam vzpostavili svoje organe oblasti, tako da je v resnici obvladovala le Ljubljano in glavne
postojanke ob ‘elezni{kih in cestnih komunikacijah. Kljub formalno slovenski upravi, se je
nem{ka nadoblast kazala povsod. Sodstvo v Ljubljani je bilo npr. podrejeno vrhovnemu ko-
misariatu v Trstu (kjer je bil sede‘ Cone za Jadransko primorje). Policija je bila nem{ka,
vodil jo je SS general Erwin Rösener, ki je bil neposredno podrejen Himmlerju. Obstajala pa
je slovenska uniformirana policija, ki pa je bila pod nadzorom nem{kega ~astnika za zvezo.
274
Imela je svoj politi~ni oddelek, ki je obra~unaval s pripadniki odporni{kega gibanja. Nemci
so za boj proti partizanom vzpostavili tudi voja{ke kolaboracionisti~ne enote, imenovane
Slovensko domobranstvo. Rupnik je kot prezident dobil (podobno kot italijanski prefekti v
drugih pokrajinah pod nem{ko okupacijo) nem{ke svetovalce, ki so skrbeli, da je izvajal
nem{ko politiko. Socialna republika Italija v pokrajini v praksi ni imela nobenih pristojnosti
(~eprav je ozemlje formalno sodilo vanjo), iz racionalnosti pa so Nemci ohranili liro kot
pla~ilno sredstvo, delovala je italijanska po{ta in italijanske banke. Tak koncept se je ohranil
do konca vojne. Pred nem{kim umikom so slovenski me{~anski politiki sku{ali odvzeti oblast
Rupniku (ki so ga prej podpirali), vzpostaviti svoj parlament, domobrance preimenovati v
Slovensko narodno vojsko in tako pri~akovati zaveznike. Na~rt se jim zaradi premo~i parti-
zanov ni posre~il, skupaj z Nemci in domobranci so se umaknili tudi oni.
Partizanska stran je ‘e od leta 1942 sistemati~no gradila t.i. sistem ljudske oblasti, ki je
preko lokalne ravni (izvoljeni narodnoosvobodilni odbori na osvobojenem ozemlju) prerasel
v dr‘avno oblast (zbor odposlancev slovenskega naroda v Ko~evju od 1. do 3. oktobra 1943,
prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v ^rnomlju 19. februarja 1944 in
preimenovanje v SNOS, drugo zasedanje SNOS 9. in 10. septembra 1946 v Ljubljani – vmes
ustanovitev slovenske vlade 5. maja 1945 v Ajdov{~ini –, volitve 27. oktobra 1946 in ustano-
vitev ustavodajne skup{~ine 18. novembra 1946, ki je 16. januarja 1947 tudi sprejela prvo
ustavo v slovenski zgodovini). Vzporedno je od leta 1943 dalje potekal tudi proces vklju~evanja
Slovenije kot pokrajine in nato federalne enote v nastajajo~o novo, federativno Jugoslavijo.14
Z odlokom Predsedstva SNOS15 so ‘e v vojnih razmerah za potrebe volitev za~asno dolo~ili
administrativne oziroma samouprave enote, ki so se delile na kraje, okraje in okro‘ja.16
V dr‘avotvornem smislu je druga svetovna vojna pomenila prelomnico, saj je Slovenija
postala ena od {estih jugoslovanskih republik, dobila je prvi parlament v svoji zgodovini,
njene meje proti zahodu so se raz{irile, dobila pa je tudi ustavno zagotovljeno pravico do
samoodlo~be, vklju~no s pravico do odcepitve.17 Sprva formalna dr‘avotvornost se je od
druge polovice {estdesetih let krepila in dosegla vi{ek z ustavo leta 1974, ne nazadnje z
dr‘avotvornimi organi kot so predsedstvo republike, znotraj vlade (izvr{nega sveta) pa sekre-
tariati oz. komiteji, ki so predstavljali zametek kasnej{ih ministrstev. Preko komiteja za med-
narodno sodelovanje je imela Slovenija tudi vsaj neke vrste okrnjeno obliko neposrednega
mednarodnega delovanja, z nastankom teritorialne obrambe konec {estdesetih let pa je pri{lo
do zametka kasnej{e prave vojske.18 Vse to je bila podlaga, na katero so se konec osemdese-
tih in v za~etku devetdesetih let pravno lahko opirale tako slovenske socialisti~ne oblasti pri
upiranju ponovni centralizaciji Jugoslavije, kot pisci nacionalnega programa iz opozicije, ki
so zahtevali samostojnost.
Novo stanje po drugi svetovni vojni je je spro‘ilo tudi vpra{anje dolo~itve meja med
republikami, ki pa nikoli niso dobile uradne skupne potrditve oz. dolo~itve. Od konca vojne
do leta 1947 so vse federalne enote sprejele zakone, ki so zadevale teritorialno organiziranost
(in s tem tudi »zunanje« meje – torej meje z drugimi republikami. Zvezna ustavna komisija je
leta 1946 ugotovila, da meje med republikami niso legalizirane s pravnim aktom in da je to
14 Bo‘o Repe: Volitve v Sloveniji po drugi svetovni vojni, Melikov zbornik, ZRC SAZU, Ljubljana, 2001.
15 Uradni list SNOS {t. 2, 21.5. 1944.
16 Tone Ferenc: Ljudska oblast na Slovenskem, Ljubljana, 1985, 1987 in 1991.
17 Bo‘o Repe: Slovenija od medvojne federalne enote preko povojne jugoslovanske republike do samostojne
dr‘ave. Objavljeno v: France M. Dolinar, Od sanj do resni~nosti, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, 2001,
str. 121–208.
18 Bo‘o Repe: »Liberalizem« v Sloveniji, Borec, Ljubljana, 1992.
B. REPE: OD DE@ELANA DO DR@AVLJANA
275ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
treba storiti ~imprej. Do uradne zvezne razmejitve ne tedaj in ne kasneje ni pri{lo. Tudi zato,
ker se vodstvo ni bilo pripravljeno soo~iti s {tevilnimi problemi, ki bi jih razmejitev ponekod
vnesla v mednacionalne odnose.19 Prvi zemljevid z razmejitvami med republikami je bil
objavljen leta 1945, vendar brez argumentacije, na kak{ni osnovi so bile meje dolo~ene in
brez medsebojnega soglasja o spornih to~kah.
Tudi med Slovenijo in Hrva{ko je v prvih povojnih letih v zvezi z razmejitvijo prihajalo
do konfliktov. Predsedstvo za~asne narodne skup{~ine Demokrati~ne federativne Jugosla-
vije je bilo 22. septembra 1945 obve{~eno, da razmejitev med obema federalnima enotama ni
re{ena. Kot glavni problem je bil naveden problem [trigove, ki je bil med leti 1918 in 1922
del oblasti ^akovec. Po letu 1922 je Me|imurje postalo del mariborske oblasti, leta 1929 z
razdelitvijo na banovine pa znova del Hrva{ke. Z uvedbo banovin je znova pri{lo v okro‘je
Ljutomer in v Dravsko banovino. Po drugi svetovni vojni je vpra{anje [trigove re{evala
posebna slovensko -hrva{ka komisija, ki je [trigovo z okolico razdelila. En del z Razkri‘jem
je pripadel Sloveniji, [trigova z drugim delom pa Hrva{ki, vendar so se doma~ini tej re{itvi
uprli in na slovenski strani nagnali hrva{ke uradnike in policiste. Leta 1946 je bila imenovana
nova komisija. Te‘o problema ka‘e tudi to, kdo je komisijo vodil: s slovenske strani je bil to
Ivan Ma~ek- Matija, s Hrva{ke Stevo Kraja~i~, oba tedanja notranja ministra, ki sta pripadala
krogu najvplivnej{ih poitikov. Odlo~itev je bila, da naj ob~ina [trigova pripade Hrva{ki oz.
^akovcu, kar je povzro~ilo hude napetosti med Slovenijo in Hrva{ko. Vrsta prito‘b in reakcij
s strani Slovenije, naslovljene na Zvezno kontrolno komisijo, je imela za posledico, da je bilo
Razkri‘je priklju~eno k Sloveniji in sicer k tedanjemu Ljutomerskemu okraju. O tem je ju-
nija 1946 odlo~ila nova komisija, ki jo je imenovala zvezna kontrolna komisija. Tak predlog
je posredovala zvezni skup{~ini, ki bi morala o tem sprejeti zakon, vendar ta nikoli ni bil
sprejet, tako, da je re{itev ostala »za~asna.« V {tiridesetih letih je prezidij zvezne skup{~ine
sprejel {e odlok o vklju~itiv kraja Banfje v ljutomersko okro‘je. Hrva{ki u~itelji in policaji so
se iz Razkri‘ja umaknili, {e naprej pa je ostal problem delitve cerkvene oblasti, ki se je
razre{il {ele po osamosvojitvi.
Do novih razprav med Slovenijo in Hrva{ko v zvezi z mejami je pri{lo desetletje kasneje,
potem, ko je bila z londonskim memorandumom leta 1954 Cona A Svobodonega tr‘a{kega
ozemlja priklju~ena Jugoslaviji. S tem je Slovenija tudi dobila izhod na morje. Meja na morju
med Hrva{ko in Slovenijo se ni posebej dolo~ala, saj je {lo za skupno jugoslovansko morsko
mejo. Na kopnem so po okvirni dolo~itvi meje re{evali predvsem probleme, povezane z
naseljenimi kraji. Tako so npr. leta 1956 naselja Abitanti, Belvedur, Brezovica, Gradin,
19 Na kateri osnovi in po kak{nih na~elih so bile dolo~ene meje med novonastalimi republikami po drugi svetov-
ni vojni v celoti ni znano. Pomembno vlogo je igrala tedanja razdelitev Komunisti~ne partije Jugoslavije po terito-
rialnih enotah, najpomembnej{e pa je bilo prepri~anje, da meje niso pomembne, ker bo socializem – izvedba revolu-
cije – re{il nacionalno vpra{anje v Jugoslaviji in na Balkanu enkrat za vselej. Toda tudi med jugoslovanskimi komu-
nisti so bili nacionalisti, zato so posredno ali neposredno med njimi ob~asno izbruhnili hudi spori glede razmejitve.
Na drugem zasedanju AVNOJ-a in v neformalnih razpravah ob njem, so bile v razpravi {tevilne dileme: vpra{anje
avtonomije Sand‘aka, Vojvodine, Kosova, Metohije, Krajine, Dalmacije, Istre, Primorja, Dubrovnika, od slovenskih
tudi Koro{ke in [tajerske, seveda v primeru, ~e bi pri{lo do uresni~itve slovenskih oz. jugoslovanskih zahtev po
spremembi meje. Kak{ne so bile nato re{itve je znano: dilema ali Jugoslavija kot dr‘ava regij – departmajev – kot v
Franciji – ali dr‘ava republik po nacionalnem principu je bila razre{ena v korist republik (pri ~emer se je deloma
posnemal sovjetski vzor), vendar z dolo~enimi ‘rtvami na ra~un avtonomij (Sand‘aka, Srbov na Hrva{kem, tudi
statusa Dubrovnika kot samostojne avtonomne enote). Nedore~enost meja v nekaterih delih in dejstvo, da formalno
nikoli niso bile potrjene v jugoslovanski skup{~ini kot republi{ke meje, sta potem postala glavni argument za srbsko
tezo, da so meje med republikami zgolj administrativne, ne pa meddr‘avne meje (Glej: Miodrag Ze~evi}: Fontiers
and Internal teritorial Division in Yugoslavia, The Ministry of Information of the Republic of Serbia, Belgrade
1991).
276
Koroma~i, Ba{kini, Mo~ingi, Pregara in Sir~i v Bujski ob~ini v tedanjem okraju Pula postali
del ozemlja Socialisti~ne Republike Slovenije. Kasnej{ih razprav in odlo~itev v zvezi z raz-
mejitvijo do osamosvojitve Slovenije in Hrva{ke ni zaslediti, nekatera obmo~ja (npr. Trdinov
vrh oz. Sv. Gera, trije zaselki v Istri, del meje v Prekmurju – tu tudi zaradi spremenjenega
toka reke Mure) so ostala nere{ena do osamosvojitve in {e po njej.
Za regionalizem v Sloveniji po drugi svetovni vojni je bila sprva zna~ilna razdrobljenost
na majhne ob~ine (podobna dana{nji). Ta je izhajala po eni strani iz prepri~anja, da morajo
ljudje ~im bolj sodelovati pri upravljanju, po drugi strani pa iz ‘elje oblasti po ~im la‘jem
politi~nem obvladovanju posameznih okolij.
V prvem povojnem obdobju so bile lokalne enote kraji, okraji in okro‘ja. Taka ureditev
zapisana v zakonu o upravni ureditvi federalne Slovenije.20 Slovenija je bila razdeljena na 5
okro‘ij (vklju~no z okro‘nim mestom Ljubljana), okro‘ja pa na 28 okrajev (Ljubljana na 10.
mestnih ~etrti), ki jih je sestavljalo 1583 krajev.21 Okro‘ja so bila leta 1947 odpravljena, novi
zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije iz leta 194822 je predvideval upravo s
29 okraji, 1264 kraji in glavnim mestom Ljubljana (razdeljeno na {tiri rajone in tri kraje).
Vendar je ‘e leta 1949 pri{lo do novih sprememb (po jugoslovanskem vzoru so bile vpeljane
t.i. oblasti (v Sloveniji primorska, gori{ka, ljubljanska in mariborska) ki so delovale do leta
1951 (gori{ka nekaj dlje).
Spomladi 1952 je pri{lo do nove upravno – teritorialne razdelitve, znova so bile kot naj-
manj{e enote uvedene ob~ine (komune), okro‘ja so bila odpravljena, celotna razdelitev pa je
bila tridelna: mesta, okraji (njihovo {tevilo se je zmanj{alo s 27 na 19) in ob~ine. Status mesta
z o‘jim mestnim obmo~jem in ob~inami so imeli glavno mesto Ljubljana (z dvema »dodani-
ma« primestnima ob~inama), Maribor (z o‘jim mestnim obmo~jem in eno »dodano« prime-
stno ob~ino) in Celje (le kot ena ob~ina). V Sloveniji je bilo tedaj brez okraja Koper, ki je bil
{e del Svobodnega tr‘a{kega ozemlja, 380 ob~in (okraj Koper je bil priklju~en leta 1954 in je
bil razdeljen na devet ob~in). Leta 1952 je {tevilo ob~in naraslo na 386. Upravna razdelitev
na ob~ine je ve~inoma sledila predvojni.23
V drugi polovici petdesetih let se je po zveznem zakonu iz leta 195524 za~elo zdru‘evanje
teritorialnih enot. V Sloveniji je {tevilo okrajev z 19 padlo na 11, ob~in pa iz 386 na 130.
Zami{ljeni koncept je bil (po Edvardu Kardelju), naj bi bile nove ob~ine nekaj vmesnega
med starimi, malimi ob~inami na eni in okraji na drugi strani. Vsaka ob~ina naj bi imela svoj
mestni center in pode‘elsko okolico, ki k temu centru gravitira. S tem na bi se ~im bolj
izbrisala tudi razlika med mestom in pode‘eljem. Ob~inske pristojnosti na upravnem in
finan~nem podro~ju so se krepile, medtem ko so mesta kot posebne enote izgubljala svoj
poseben status.
Spremembe v drugi polovici petdesetih in v {estdesetih letih so {tevilo okrajev zmanj{ale
najprej na 8, ob~in pa na 83, nato (1964) pa le na 4 okraje in 62 ob~in.
Z ustavo iz leta 1974 je bil uveden zapleten delegatski sistem, med drugim so bile uvedene
tridomne ob~inske skup{~ine, ki naj bi bile najvi{ji organ dru‘benega samoupravljanja, v ob~inah
pa naj bi ob~ani uveljavljali vse svoje samoupravne in druge pravice. Razdelitev Slovenije na
B. REPE: OD DE@ELANA DO DR@AVLJANA
20 Uradni list SNOS in Narodne vlade Slovenije {t. 8, 2.3. 1946 (zakon je predsedstvo SNOS sprejelo 6. septem-
bra 1945).
21 Ve~ o tem in tudi sicer o lokalni organiziranosti slovenskega ozemlja v: Bo‘o Grafenauer, Lokalna samoupra-
va na Slovenskem. Teritorialno organizacijske strukture, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 2000.
22 Uradni list LRS {t. 9/48.
23 Grafenauer, Lokalna samouprava, str. 292.
24 Uradni list FLRJ {t.26/55.
277ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ob~ine je ostala taka kot po zakonu iz leta 1964 (vmes so se leta 1969 dodatno zdru‘ile {e
mariborske ob~ine). Mo~no pa se je okrepil polo‘aj krajevnih skupnosti, ki so postale konstitu-
tivni del ob~in. Le-te so bile kot neobvezne uvedene ‘e z ustavo leta 1963, po letu 1974 je
njihovo {tevilo naraslo na okrog 1050, zajemale pa so od 60 do 15 000 prebivalcev.25 Leta 1980
je {tevilo ob~in rahlo naraslo na 65, vendar je nato njihovo {tevilo v osemdesetih letih zopet
padlo na 62 in ostalo nespremenjeno do leta 1994.Vi{ja oblika (politi~nega) povezovanja so
bile t.i. skupnosti (obvezno je to veljalo za mestne ob~ine, ki so se morale med seboj povezati,
in za tri obalne ob~ine, ki so sestavljale posebno dru‘benopoliti~no skupnost), ponekod pa so
na regionalni ravni kot oblika politi~nega povezovanja obstajali tudi medob~inski sveti.
Osamosvojitev in nastanek slovenske dr‘ave26 sta prinesla tudi druga~no teritorialno razde-
litev. Tri leta po osamosvojitvi je – po dolgotrajnih razpravah v parlamentu in v javnosti ter
po izvedenem posvetovalnem referendumu – dr‘avni zbor 3. oktobra 1994 sprejel zakon o
ustanovitvi 147 ob~in (vklju~no z 11 mestnimi).27 V letu 1998 so potekali dodatni referendu-
mi za ustanovitev ob~in, nastalo je 45 novih (skupaj 192). Nedore~ena ostaja razdelitev na
pokrajine. Prej{nja ohlapna delitev iz ~asov socializma, ki je temeljila predvsem na povezavi
ob~in v posameznih regijah preko medob~inskih svetov in drugih podobnih politi~nih (ne pa
tudi upravnih) oblik povezav, je bila opu{~ena. Nove {e ni, tako zaradi razli~nih pogledov in
interesov kot tudi odprtega vpra{anja, kako pokrajine dolo~iti po kriterijih EU, a hkrati zado-
stiti interesom prebivalstva in dr‘ave. Za dolo~itev pokrajin obstaja ve~ predlogov, ne glede
na to kak{na bo, pa bo verjetno treba pred uvedbo spremeniti tudi ustavo.
Z osamosvojitvijo so Slovenci – v primerjavi z drugimi ve~jimi narodi pozno, a vendarle –
kon~no postali tudi pravi dr‘avljani. S svojimi potnimi listi, denarjem in vsem kar spada zra-
ven. Del tega bodo ob vstopu v EU izgubili, pa tudi sicer se atributi dr‘avnosti danes pa~ merijo
druga~e kot so se v ~asu, ko so nacionalne dr‘ave dosegle svoj vrh in nad njimi ni bilo druge
oblasti. Namesto avstro-ogrske in jugoslovanske mentalitete bodo novim generacijam Sloven-
cev sku{ali privzgojiti evropsko. Identitete se bodo med sabo prepletale in dopolnjevale, v~asih
morda tudi izklju~evale, tako kot so se vedno v narodni zgodovini in zgodovini sploh. Po svojem
srcu in osnovni opredelitvi bodo Slovenci {e naprej de‘elani, sode~ po {tevilu ob~in in boju
zanje, pa bi lahko rekli, da jim je pravzaprav {e najljub{e, ~e so predvsem krajani.
S u m m a r y
From Provincials to Citizens. Regional Development of Slovenia between 1918 and 1991
Bo‘o Repe
Slovenes possess an exceptionally strong national identity. It is the result of the historic develop-
ment since the Middle Ages, and especially in the period of the formation of provinces in the Austro-
Hungarian monarchy. Provincial identity was prevalent until the beginning of the 20th century. After the
First World War, however, when new borders were created, this brought about many other changes as
well: a large proportion of Slovenes were suddenly a minority in Italy or in Austria, and the former
feeling of belonging to a province was replaced by regional awareness (people now associated their
identity with regions such as Friuli-Venetia Giulia in Italy or Austrian Carinthia). Though an official
25 Grafenauer, Lokalna samouprava, str. 340.
26 Ve~ o tem: Bo‘o Repe, Jutri je nov dan. Slovenci in razpad Jugoslavije, Modrijan, Ljubljana, 2002.
27 Zakon o ustanovitvi ob~in ter dolo~itvi njihovih obmo~ij, Uradni list RS {t. 60/94.
278 B. REPE: OD DE@ELANA DO DR@AVLJANA
minority, in neither country did Slovenes have a corresponding number of national representatives in a
municipal council, nor any minority rights. It was also because of this regional identity that many of the
Slovenes living in Carinthia in Austria opted for Austria instead of Yugoslavia at the 1920 plebiscite.
Prekmurje in the east, on the other hand, was a region that had not often been thought about by the
Slovenes from the central part of Slovenia. Having developed in a different political and cultural con-
text, all of a sudden it became a part of Slovenia, which resulted in a political shock on both sides of the
new border. Slovenes living along the Raba river, in an area now called Porabje, remained in Vasmegye
(@elezna ‘upanija in Slovene) in Hungary and were subject to Hungarization.
In the period between WWI and WWII Slovenia did not manage to become politically autonomous.
For a brief period (1927–1929) the Maribor and the Ljubljana Provincial Assemblies functioned as
regional self-governments. The idea of a provincial self-government, patterned after the Croatian one
(the Cvetkovi}-Ma~ek Agreement from 1939) was never realized. On top of all this, parts of certain
territories were included first into one administrative unit, then into another: parts of Croatian territory
such as ^abar were periodically included in the Drava Province whereas certain parts of Slovene terri-
tory, for instance Bela Krajina, [trigovo, Razkri‘je, Osilnica, Trava and Draga, became parts of the
Sava Province. Slovenia did, however, manage to attain an informal cultural autonomy of sorts.
During the Second World War the occupational zones also emphasized regional identity, although
in connection with German, Italian and Hungarian, or the so-called »Vendish«, identities.
After WWII, when Slovenia became one of the republics within Yugoslavia, certain problems have
arisen concerning the borders with Croatia; they have never been resolved. One of the typical features
of regionalism after the Second World War was the fact that Slovenia was broken down into small
municipal units (not unlike the present ones). On one hand, this was the result of the idea that people
needed to participate in local self-management as much as possible, and the wish of the authorities to
assert political control over them on the other. The objective of the 62 municipal units that were gra-
dually formed in that period was to connect larger and smaller towns with their hinterland. Along with
these units formed individual regions that politically, although much less representatively, connected
individual municipalities.
Although it is true that Slovenes have become citizens of Slovenia after Slovenia’s independence in
1991 they have nevertheless remained tied to regions; indeed, judging by the number of municipal units
at present, and the struggle to establish yet new ones (192), Slovenes seem to prefer their town or
village identities.