List 33. Kaj se sveti na planjavi Na planjavi tam široki? Ali zvezda je danica , Ktera obleduje v zori, Ali pa je svitla luna, Ki se vmika sončni moči ? Ni danica, in ni Juna U nebeški svoj' svitlobi: To je turški polomesec, Ki se sveti na šotori, V ktčrim čeme sklepe kuje Amurat, car kervoloki, De vkonča, kar križ spoznava, In si sto deržav osvoji. — „Kosovo še danas mora, Predenj sonce bo v zatoni, Bit' kervavo, Lazar Bulko Plavati u Sav' globoki, In kar ne časti Mahoma, Mora meni se uklonit'!*4 Amurat tako besedje In ozre se po šotori; Hasan Aga pa mu reče, Ki sedel je tudi v zbori: „Amurate, car mogočni! Pred obličjem pade Tvojim Miloš Kabilovič. *) V prah služabnik Hasan Aga. V pretečeni imel sim noči Hude sanje, černe sanje; Nej povem jih: Cerni orli — Al a **) ve, kaj to pomeni, Ki nas ima v svoji moči — Cerni orli so letali, Nad šotorjem, v gladu groznim So kljuvali Tebe, Turke Pa so žerli Savski somi. Ak' resnica ni, kar rečem, Bodi Ala mi v pomoči!" — In serdit, ko lev, zarjo ve. De se stresue vse v šotori: ,,Ala bodi ti v pomoči! V sredi tabra nej imajo Tvojo glavo čemi orli, De se spolni, kar mi bledeš, Hasan, nad životam tvojim 1" To slišaje pros' Sulejka, Hasan Age hčerka, v solzah: ,,Care slavni, siloviti! Ni se vstavljat' volji Tvoji, Pa pripusti, de se prošnja Moja milo mi izpolni: Zunaj je mladeneč moder, Ki zna sanje te razložit' ; Ak' po tvoji niso volji, Nej gre Hasan k ojstri sodbi!" — Car ga vkaže pripeljati, Reče mu v nevolji svoji: „Urno mi razloži sanje, Tode modro mi govori; Car sim, ves m* je svet podložen7 Ni t' plačila treba prosit', Al' po volji sanje meni Hasan A^e ti razloži; Veš! sicer z glavo ti svojo Ne odideš moj' togoti!" Poslušavši Age sanje Se m' globoke je priklonil, In mu reče: Turško sonce U mogočnosti svitlobi! V svoji me imaš oblasti, Prizanes' mi, al' me umori: Tvoje ure so se stekle , De Te žerli bodo orli, De se znosi Miloš, Hrovat, Ki umor'li meči Tvoji So mu oča, mater, brate!" Reče in u svoji zlobi Mu porine meč u serce, De pogine v kervi svoji lu Malavasic. *) V letu 1388 je imel turški cesar A m tirat vojsko s serbskim knezam z imenam Lazar Bulko. Všotorili so se Turki in Serb-ljani na veliki planjtlvi na Savi v Serbii, k o sovo polje po imenu. Lazar Bulko je imel oproda Miloša Kabiloviča, rojcniga Hrovata. kteri je po izgledu Rimca Lucja Skevola v turški tabor šel, kakor de bi bil svojiga gospodarja zapustil in h Turkam prestopil. Pa pred Amurata pripeljan, ga prebode, de bi svojimu gospodu življenje ohranil, in je sam strašno smert našel. **) Tako imenujejo Turki Boga.