Pošt n Inn plačana v gotovini
Leto XIX., št* 82 a
Ljubljana, petek 8. aprila I938
Cena 2 Dir
Upravnisivo UjuDijana KtiaJijeva &
-	Telefon 5t 3122 3123 3124, 81Z5 Ì1Z6
Inseratnl oddelek- LJubljana Selen-Durgova ul - Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7
Telefon št 2455 Podružnica Celie Kocenova ulica 2.
-	Telefon St 190
Računi on oošt ček zavodih: Ljubljana St 11 842. Praga čislo 78 ISn Wien ftt 105 241
Podajanja med Italijo in Anglijo
Vzporedna angleška in italijanska poročila napovedujejo bližnjo sklenitev novega sporazuma o Sredozemlju. Podajanja ki se že nekai časa vodijo med lordom Perthom angleškim diplomatskim zastopnikom v Rimu m grofom Cianom. italijanskim zunanjim ministrom, potekair r>o teh poročiHh zelo ugodno in je baie že v vseh bistvenih vprašanjih dosežen načelen sporazum Italijanski in angleški listi pišejo o nadvse povolinem ozračju, v katerem se vršijo razgovori.
O podrobnostih teh razgovorov so poročila še precej redkobesedna, vendar pa je že tudi v tem pogledu na razpolago nekaj zanesljivih informacij iz angleškega vira Ponatiskuje lih tudi italijansko časopisje. po čemer bi se dalo zaključiti da so zelo blizu resnici Tako so na primer vsi italijanski listi objavili na vidnem mestu informacije znanega angleškega diplomatskega publicista dr Poljakova priob-čene najprej v »Evening Standardu« in nato potrjene v oficioznih »Times« Te informacije je seveda povzelo tudi ostalo evropsko časopisje.
Dr Poljakov je mnenja, da je namen sedanjih angleško-italijanskih pogajanj sklenitev nekakšnega okvirnega sporazuma o vseh glavnih vprašanjih, ki se postavljajo v zvezi s pozicijama Italije in Velike Britanije v Sredozemlju in na neposredno sosednih prostorih. torej nekakšna druga izdaja lanskega »gentlemen s agreementa«. vendar z okvirno rešitviio vseh bistvenih zadev, tako da bi bila na tej novi osnovi zares podana možnost trajnejšega sodelovanja obeh velesil v bodoče. Ključ do sklenitve takšnega sporazuma tvori že znano vprašanie priznanja abesinske 3neksiie in italijanskega imperija ki bo rešeno ne le s formalnim priznanjem z angleške strani, temveč tudi z angleško obvezo za prevzem posebne pobude za definitivno likvidacijo te zadeve pred Društvom narodov Rešitev te<*a osred«iega vprašanja ne bo za Italijo samo zadeva njene časti in njenega prestiža, temveč bo imela čisto konkretne ugodne posledice zlasti v posledu gospodarskega izkoriščanja Abesinije in v pogledu priznanja posebne sredozemske pozicije Italije. Takr poudarjajo italijanski listi, da bo Velika Britanija priznala »živlienske interese« Italije v Sredo-zem'iu dočim b > Italija priznala svoboden prehod skozi Sredozemlje za »b'stveni interes« Velike Britanije in vsega njenega imperija.
Vzporedno s tem si bosta obe velesili dali jamstva glede ukinitve na-dalinjega utrjevanja svojih poglavitnih vojaških oporišč v Sredozemlju in ob Rdečem morju. Za že obstoieče baze bo priznan =tatus quo. o njihovem morebitnem nadalmiem utrjevanju pa se bosta Rim in London sproti v naprej obveščala Glede Sueškega prekopa bo obveljalo načelo o svobodni plovbi trgovskih in vojnih ladij v miru in vojni v skladu s konvencijo iz leta 1838. ki so jo podpis?le Italija. Velika Britanija Nemčija bivša Avstro-Ogr-ska Španija, Holandska, Turčija in Rusija
Podrobno pa se bosta Italija in Anglija dogovorili zlasti slede bližnjega vzhoda, kier velja njuno zanimanje predvsem Palestini in arabskemu svetu Glede Palestine se bo Anglija zavzela .da ne bo izvedla nobene spremembe v nasprotju s pravicami ki so Italiji zagotovljene v mirovnih pogodbah s Tursio, glede arabskih držav pa bo Italija znova potrdila italüan-sko-angleški dogovor iz leta 1927 o priznaniu statusa quo Posebna mešana komisija bo uredila vsa razmejitvena vprašanja na meji med Abesin'io in Sudanom na eni ter italijansko Somalijo in Kenijo na drugi strani
Važno poglavie ho končno nosveče-no sporazumu o Šnaniii «lede katere si bosta obe državi medsebojno spoštovanje nedotakljivost* šp^nske^a ozemlja v Evropi in Afriki, dočim bo vprašanje od^klica tiriih nro*?tovoli-cpy	sr>lri5pom pri^Vovanùi ro?enn
avtomatično « Franavo zmago
To so po an®le5kih mformaciiah osnnvp novega okvirnega sr>orazuma med Ttaliio in Anglijo Tako širok okvir sporazuma bi nodvomn-i b'stveno pripomogel k ureditvi italji^psko-ap-ploSkih odnoSatev na trajnejši nod^agi ki hi čez čas odprla -mahati še druge možnosti Spričo izredne nr»nWo.p,y!ti interesov vseh <5rodo-7orn^rih	Si
seveda tak sporazum ne mogel os+ot^ brez vnliva hidi na «snlošpi polipai v Sredozemlju O morebitnih risiedi"??h
Sj-prJo^pmckotT? Cr>~rf»7tima 7P s^lo^po ev7"rensko m *"<*tovrJO r^m^to^'p ris bi bilo sodaj še nreuranleno govori+i Vsekakor ie treba zabeležiti v tei zvezi pisanie resnih francoskih listov s »Tempsom« na čelu, ki svare francosko javnost pred pričakovanjem, da
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Dm 25.—. Za Inozemstvo Din 40 —
Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg št 7, telefon St 2440, Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65
Rokopisi se ne vračajo.
FRANCIJA IN SREDNJA EVROPA
Francija namerava aktivnejše poseči v razvoj srednjeevropskih dogodkov in zahtevati od zaveznikov popolno pojasnilo, ali so pripravljeni izpolnjevati svoje obveznosti
Pariz. 7 aprila, b. V zvezi z avdiencami francoskih poslanikov v Pragi Bukarešti. Beogradu in Varšavi pri zunaniem ministru Boncouriu se iz dobro informiranih diplo malskib krogov dozpava, da hoče sedai Francija aktivnejše poseči v razvo' sred nieevropskih dogodkov in da to še posebej čimprei razčistila svoje odno*aie do Poljske v cerner k) bo podpirala tudi Anglija Mi izključeno. da bo postavila Francija tudi Poljski konkretno vprašanje o njenem zadržanju za nrimer da bi Francija priskočila Öe škoslovaški na r>omoČ Nadalje se bo franco-ska diplomacija zavzela za č'n tesnejše so delovanje med državami Male antante. ki naj bi se konkretno razširilo r skladu r no
v im razvojem Vse to bo seveda delala v ponolnem sporazumu z angleško vlado ;n v nekaterih tukajšnjih političnih krogih ne izključujejo možnosti, da bo tudi angleški zunanji minister pozval angleške poslanike iz navedenih prestolnic v London da se ž njimi posvetuje o novem srednjeevropskem po ložaju Kakor pravijo poročila iz Londona, pričakujejo v tamkajšnjih političnih krogih zelo veliko od bližnjih pocaianj med državami Male antante in Madžarsko ter Poljsko V Londonu so nadalje prepričani, da bo na oolozaj v srednji Evropi močno vplivala tudi vključitev Francije v aneleško-italijanska Dogatania o ?emer «e tn r ?o»ovoctVi niše
Henkln ne kaže volje
za sporazum s Čehi
Sudetsko-nemška stranka bo kljub koncesijam Nemce» nadaljevala svojo dosedanjo razdiralno politiko
Praga, 7. aprila, b. Politični odbor su-detsko-nemške stranke je imel sejo pod vodstvom Henlejna na kateri je razpravljal o sedanjem notranjepolitičnem položaju v zvezi z vprašanjem pogajanj z vlado Poslanca dr Kundt in inž. Richter ter senator Pfrogner so poročali o svojih razgovorih z ministrskim predsednikom dr Hodžo Po seji ie bil objavljen nasled nji komunike:
Poslanci sudetsko-nemške stranke so na seji političnega odbora poročali o svojih razgovorih z ministrskim predsednikom dr. Hodžo. ki je razložil svoje poglede na notranjepolitični ooiožaj Usotov Ijeno je bilo. da tem razgovorom nikakor n, pripisati značaja pogajanj za ureditev narodnostnega vprašanja.. Na osnovi poročil iz vseh krajev lahko politični odbor ugotovi, da ni nobenih znakov za spremembo sedaniesa sistema in da se Češka lavnosl nikakor noče sprijazniti z novim položajem Spričo tega ni za sudet-sko-nemško stranko kot nositeljlco volje vsega sudetskega nemštva nobenega razloga in nobene možnosti za spremembo njene dosedanje politike
Odgoditev čsL parlamenta
Praga, 7 aprila h Poslanska zbornica je imela danes zadnjo sejo pred vel.konoč-nimi počitnicami V nasprotju s prejšnjimi sejami je bila današnjp seja zelo mirna Senat bo svoje zasedanje zaključil jutri in bo nato odšel prav tako na velikonočne počitnice
Prezident dr. Beneš proti deSetizmu
Praga. 7. aprila h Danes je bil tukaj otvorjen kongres češkoslovaških pedagogov in srednješolskih profesorjev Prezident republike dr. Beneš je poslal kongresu posebno poslanico, v kateri naglaša med drugim:
Dolžnost vsakega akademsko izobraženega državljana je, kar danes še posebno naglašam da tudi v najtežjih trenutkih
pa naj se zgodi karkoli, ohrani mir in hladnokrvnost. Največji greh je širiti paniko, ker za to ni prav nobenega povoda. Vsako nevarnost je treba sprejeti resno, pa tudi s potrebno mero odločnosti, značajno-sti in zavesti dolžnosti, pri čemer more priti na eni strani do izraza stremljenje po ohranitvi miru, na drugi strani pa neomajna odločnost braniti samostojnost in svobodo naroda ta države, bodisi tudi z orožjem. Danes je položaj tak, da moramo biti pripravljeni na vse, ni pa nobenega povoda za defetizem med narodom, ki je v borbi za svojo samostojnost ta svobodo zmagal v znaku Masarykove filozofije in po načelih legionarjev. Te ideje tudi po 20 letih niso prav ničesar izgubile na svojem pomenu. One so še vedno prav tako žive v naših dušah ta naših srcih, enako kakor naša pripravljenost za pravičen in pameten sporazum z vsemi, s katerimi živimo v mejah skupne države. Prav danes, ko zopet spušamo doseči tak sporazum, o katerem sem trdno prepričan, da ga bomo izvedli, hočem to še prav posebno naglasiti.
Napadi na prosvetnega ministra
Praga, 7. aprila, h. Henleinovci so v parlamentu ta v svojem tisku hudo napadli razpis prosvetnega ministra dr. Franka zaradi okrožnice, ki jo je poslal vsem učiteljem ta profesorjem, v kateri naglaša, da mora šola vzgajati mladino k prijateljskemu sožitju, nacionalni, verski ta družabni strpnosti, vdanosti do republike ta spoštovanju demokratičnega reda češkoslovaške republike. Te naloge šola ne bi mogla izvrševati, če ne bo iz šole izključena vsaka strankarska politika Pripadnost k tej ali oni politični stranki ali svetovnemu naziranju ne sme biti v šoli nikdar predmet ag^tacüe ali demonstracije To bi bilo tudi v nasprotju s službeno pragmati-ko in dolžnostmi učiteljev in profesorjev.
Henleinov tisk je previdno zamolčal pravi smisel okrožnice in jo napada kot protiustavno, čeprav ne nalaga učiteljem in profesorjem nikakih političnih omejitev izven šole.
Ciano poide v London Chantberlain pa v Rim
K italijansko-angleškemu
turfi
London. 7. aprila o. V tukajšnjih dobro poučenih krogih zatrjujejo da bo an-gieška vlada takoi po doseženem sporazumu z Italijo skušala naknadno pridobiti zanj tudj Egipt, ki bo s sredoz mskim paktom kolikortoliko tudi sam nrizadet Egiol nai bi sodelova' pri oodrobni ure-d;tvi novega režima za premet skoz? Sueški nrekon ki Sp bo dol^l no t»m r>"k-tu
»Dailv Man« razpravi j- . iede na dozorevajoči Italfjarskn-an^eàCti sredozemskr sporazum o možnosti Članovega obiska v Londonu in Chamber]ainov eri v H:mu Ob* državnika bost. izr*>en-falr >bisk seveda šele po =*porazumu in no H:rie-je-vem oo^etu v Itali j: Ciano bo !mei pri svojem obisku v Londonu še posebno nalogo <ip, r>oT>ularizir?! :ta.l?iansko-angrl ški cporazum
V ostalem poročajo listi, da bo spora-
sporazumu bo pritegnjen E^ipt
zum parafiran v R:mu prihodnji četrtek ah petek »News Chronicle« trdi, da bo tedaj besedilo spe razuma tudi objavljeno. Nekateri list' pristavljajo, da nekatere ovire posebno glede uveljavljenja sporazuma. še niso povsem odstranjene Do-čim zahteva Anglija da naj Italija umakne vse svoje prostovoljce iz Španije, še preden bi soo-azum st'<pil v velievo, vztraja 'talija"ska vlada na srvojem stališču da bodo italijanski prostovoljci zapustili šparrka tla šele po končni Fran-covi zmagi Spričo tega ni izključeno, da bo pogodba brdisi podpisana ali pa uve-• 'avM^na :-e'e kdai pozneje
se bo po sklenjenem sporazumu bistveno spremenila italijanska politika »Temps« poudarja na primer v poseb nem *lanku da bo tudi po novem sporazumu »os Rim-Berlin ostala nadalje pden izmed temeljev italijanske zunanje politike« kajti »vezi ki spajajo obe velesili so se Vkazale zelo močne ^redvsem no zelo ugodnih re-zultatih rnoHe-pboinopa codoiovania" Takega mnenja so tndi vodilni švicarski listi ki pa pravilna nristavliajo. da bo sporazum med Anglijo in Ttaliio že sam po sebi doprinesel velik del k splošnem pomirjenju.
Skrivnostni angleški nrotllet^lskl topovi
London. 7 aprila h Vojaški sotrudnik »Daily Expressa« poroča da je angleška vzhodna in južna obala sedaj opremljena z gostim vencem naimoderneiših protiletalskih topov, ki onemogočajo vsak sovražni letalski napad na Anglijo Konstrukcija teh topov predstavlja za sedaj še največjo vojaško tajnost T topovi so izredno preci7ni in so dolgotraini oo'zkusi doka7ali. da Dovprečno s 7 streli omoPo-^ajo sigurno uničenje sovramee? letala N iboll.ši nemški Drot'letalsk5 tonovi ki uh upomblialo frankovci sedai v Snaniji omopočaio uničenie «nvra'pp?? letala šele s 27 streli V začetku svetovne voine 1 1915 so porabili za uničenie enega sovražnega letala povprečno 17 000 strelov ob koncu svetovne vojne L 1918. pa še 4.000 strelov.	t
Diplomatska posvetovanja v Parizu zaključena
Pariz, 7 aprila o Razgovori, ki jih je imel zunanji minister Paul Boncour zadnje dni s francoskimi poslaniki v srednji in vzhodni Evropi, so zaključeni Poslaniki v Varšavi. Moskvi, Pragi in Bukarešti so prejeli posebna pismena navodila, na podlagi katerih bodo morali v najkrajšem času določiti posebne diplomatske misije pri vladah držav, v kateri so akreditirani
Kakor poroča »Petit Journal«, je francoska vlada poslanikom v Varšava. Moskvi in Bukarešti naročila, naj zahtevajo od poljske ruske in rumunske vlade točno
pojasnilo glede njihovega zadržanja nasproti mednarodnemu političnemu razvoju v srednji Evropi, in da predvsem izjavijo, kako nameravajo svoje zavezniške in prijateljske pogodbe z drugimi državami prilagoditi pogodbam, ki jih imajo s Francijo, ter kako nameravajo usmeriti svojo splošno politiko, da bo tudi še v nadalje v skladu s francosko zunanjo politiko. Poslanika v Varšavi in Rumuniji sta prejela v prvi vrsti naročilo, naj preskrbita za pojasnila poljske in rumunske vlade g'e4» splošnih političnih vprašanj, poslanik v Moskvi pa bo moral zahtevati od ruske vlade tudi še pojasn;la, ki se tičejo čisto vojaških zadev Še posebej namerava francoska vlada po svojih poslanikih v omenjenih treh državah zahtevati konkretnih izjav, kakšno stališče nameravajo zavzeti v primeru, če bi katerakoli evropska država napadla češkoslovaško republiko Francoska vlada hoče v vsakem primeru zvedeti, ali so te države pripravi iene izvršiti v tem primeru svoje medseboine in splošne obveznosti ter postopati v -k^adu s pogodbami, ki jih vežejo s Francijo.
Franja Tavčarjeva umrla
Odšla je v večnost ponoči ob 23*15 v 71. letu — Dan
pogreba Se ni določen
Ljubljana, 7. marca. Nocoj malo pred polnočjo je izdihnila gospa Franja Tavčarjeva, častna dvorna dama Nj. Vel. «raljice in voditeljica slovenskega žen-stva. Sele pred dvema mesecema, dne 8. februarja, je praznovala sedemdesetlet-
nico svojega življenja in bila pri tej priliki deležna velikih počastitev in čestitk irse naše javnosti. Na žalost usoda ni jstregla željam neštetih gratulantov, da )i jubilantki naklonila še dolgo vrsto let solnčne življenjske jeseni. Točno dva meseca po svojem velikem prazniku, ki ga je obhajala še čila in vesela, je pre-stonila prag večnosti.
Življenje Franje Tavčarjeve je bilo živlienie dela in borbe Za bolezen ni
imela časa. Če jo je kdaj le napadla, se ji je s svojo čvrsto voljo kmalu zopet izvila. Tudi silni udarec, ki jo je bil zadel s smrtjo njenega soproga dr. Ivana Tavčarja, je v harmoničnem krogu svoje tesno strnjene rodbine prebolela, da je ni stri niti telesno, niti duševno. A ko je teklo leto za letom, se je je naposled lotila sladkorna bolezen. Tudi njej se je dolgo krepko upirala, pretekli teden pa se ji je zdravstveno stanje tako poslabšalo, da se je po zdravniškem nasvetu odločila iti v Leonišče. Storila je to v ponedeljek, ko je bila še pri močeh. Tam se ji je zdravje res zboljšalo. V torek in sredo se je počutila razmeroma dobro in se je v razgovorih s svojci veselila, da bo mogla za Veliko noč zopet na svoje ljubljeno Visoko.
Na žalost je bilo zboljšanje le navidezno. Ura življenja ge. Tavčarjeve je iztekala neizprosno. Danes dopoldne se je stanje zopet tako poslabšalo, da so ždravniki izgubili vsako nado. Zvečer ob 11.15 je, obdana od svojih otrok, mirno zaspala.
Dan pogreba še ni določen. Najbrž bo v nedeljo ali ponedeljek, ker bi svojci radi počakali na povratek sina inž. Frana Tavčarja, ki se mudi v službenih zadevah v Cm i gori in ki edmi od otrok ni moCTel hiti ob materini smrtni postelji. Danes bodo truplo velike pokoinice položili na mrtvaški oder v njenem domu na Bregu.
Seveda bomo o življenju in delu g. Franje Tavčarjeve, ki je i°rala tako veliko vlofo v vsem našem iavnem živlie-niu. še oblimele snreeovoriü Ni°na smrt bo bolno odjeknila po vsei S^veniii in =p d^leč izven nje no ostahh pokr^iinah •Ju^oslaviie in pri drusrih slovanskih narodih, saj povsod poznajo in cenijo njeno delo.
Zgodovina našega naroda bo Franjo Tavčarjevo trajno ohranila na častnem mestu.
Blumov padec neizbežen
V Parizu splošno pričakujejo, da bo senat z veliko večino odklonil od vlade zahtevana pooblastila
Pariz, 7 aprila, b Po pičli večini, ki jo je dobil Blum za svoj finančni zakon v parlamentu, se sedaj z veliko napetostjo pričakuje, kakšno stališče bo zavzel senat ki je bil doslej odločno nasproten priznanju finančnih pooblastil vladi
Za presojo razpoloženja v senatu je značilno da se je radikalni klub senatorjev s 43 glasovi proti 3 izrekel proti Blumo-vemu zakonskemu predlogu in ostro obsodil zadržanje tovarišev poslancev, ki so na zakon pristali
2e na današnd seji finančnega odbora, ki je razpravljal o finančnih pooblastilih, se je pokazalo, da je večina senata proti vladi. Finančni odbor je namreč zahtevana ponMasti<a odklonil s 25 proti 16 glasovom.
Poročilo večine finančnega odbora naglaša da senat nima zaupanja v Blumovo vlado in ji zaradi tega ne more dati zahtevanih pooblastil Taka pooMastila bi se mogla dati le vladi, ki bi imela zaslombo v na.išir«!b nlasteh naroda, ne pa samo v enem razredn.
Po seji finančnega odbora so imeli radikalni ministri konferenco, na kateri so razpravljali o notranjepolit čnem položaju Po konferenci je vojni minister Daladier izjavil novinarjem da bo vlada po parlamentarnem običaju jutri stopila pred plenum sppata binila svoie cfpuifp ip nato izvajala posledice, če bi senat zahtevana pooblastila v celoti odklonil Se vedno pa obstoja možnost, da pride do kompromisa ker vladi ni na tem, da se sprejmejo pooblastila prav v obliki kakor so bila predložena. ker gre samo za o da se ustvari momost za ninne ukrepe, ki iih nareku-lejo potrebe države državne obrambe in narodnega pocpodarstva
V polit čpih kroeih t evladuie mnenje da bo senat odobril stališče finančneea odbora in odklonil zahtevana pooblastila v celoti, kar bi imelo za posledico neizbežen padec Blumove vlad* ie bo Blum
ostal zvest dosedanjim parlamentarnim običajem.
Vlada nacionalne unije ?
Skoraj ves današnji tisk prisoja Blu-movi vladi le še kratek rok Nekateri listi poročajo že o kombinacijah o novi vladi, ki bi imela značaj režima nacionalne unije. Radikalski ministri in državni podtajniki so že moči izjavljali, da bodo bržkone podali ostavko, še preden bo senat odklonil Blumove finančne načrte.
Tudi socialistični ministri so snoči podal: nekaj izjav o položaju. Nekateri so biL mnenja, da bi bilo treba že sedaj podali ostavko, da bi ne bila socialistična stranka kakorkoli vezana na odločitev senata in bi imelo proste roke za nadaljnji po'itión razvoj drugi pa so zahtevali z
Kar se tiče kombinacij za novo vlado, orneniajo današnii listi kot nairemejšega kandidata za bodočega predsednika vi-le vojnega ministra Dalad'era Med drugim napovedujejo, da bo :mela vlada nacionalne unije le 12 ministrov in 5 državnih podtajnikov. dočim šteje sedanja Blumova vlada 23 ministrov in 12 državnih podtajnikov
Levičarske demonstracije
Pariz, 7. aprila, p. Odklonilno stališče, ki ga je finančni odbor senata zavzel nasproti Blumovim f nančnim načrtom, je izzvalo v vsej ljudski fronti ogromno razburjenje. Zvečer se je zbralo okrog senata 50.000 ljudi, ki so vzklikali: Hočemo vlado Leona Bluma! Dol s senatom! Obesite Caillauxa' Demonstranti so bili oboroženi s stolicam'. palicami in drugim orodjem ta je na nekaterih krajih prišlo do manjših spopadov s policijo. En policijski podčastnik je bil huje poškodovan. Policiji se je posrečilo potisniti demonstrante nazaj ta jih povsem oddaljiti od senatskega poslopja. Demonstracije so se potem še pozno v noč nadaljevale.
Zadnji dnevi glasovalne propagande v Avstriji
Hitler v Salzburgu in Linzu, Hess na Dunaju — Velike priprave za jutrišnje dunajske svečanosti — Navodila avstrijskih in bavarskih katoliških škofov
Salzburg, 7. aprila. A A. Kancelar Hitler je Uaacs üopoklue svečano otvoril deA& na veliki avstrijski avtomobilski cesti pri Satz-bergu blizu Saizburga. K svečanosti se je zbraat oKoli jU.UOO ljudi
Luu, 7. aprila. Dr. Danes popqldne je kaaceiai Hiuer prispel na svoji avstrijski turneji v Linz. Na kolodvori* je bil svečano sprejet. Med gostim špaiirjem občinstva, ki mu je prujejaio navdušene ovacije, se je pqdal najprej v hotel, od tam pa v tvorQico lokomotiv, kjer je govoril pred zfcfcrani/n delavstvom. Zvečer je bila po cnestu sijajna bakiada.
Dunaj, 7. aprila, br. Hitlerjev namestnik minister von Hess je danes dopoldne prispel na Dunaj. Takoj po prihodu se je podal na grobove padlih avstrijskih narodnih socialistov in položil na nje krasne vence. Popoldne je govoril na velikem de'^avskem zborovanju na Dunaju.
Snoči sta na Dunaju govorila Alfred Rosenberg in državni namestnik za Bavarsko general Epp.
Tehnična dela za nedeljski plebiscit so v glavnem že zaključena. Za glasovalno propagando so v zadnjih dneh angažirali tudi vse ugledne j še osebnosti iz političnih, kulturnih in gospodarskih krogov bivše Avstrije. Dan za dnem izhajajo v listih njihove posebne izjave, v katerih se izražajo za ljudsko potrditev priključka Avstrije k Nemčiji.
Na stotine in stotine delavcev je zaposlenih na Dunaju pri olepševalnih delih nekdanje avstrijske prestolnice. Na mnogih krajih postavljajo slavoloke. Na vseh javnih zgradbah, bankah, gledališčih in drugod nameščajo girlande. Po kinih predvajajo propagandne filme, ki naj ljudstvu pokažejo, kako je treba glasovati in zakaj je treba pri tem glasovanju reči za Hitlerja »da«.
Dr. Biirckel je vpeljal novo diplomo, ki jih bodo dobile v Avstrije one občine, ki bodo stoodstotno glasovale na dan plebiscita. Diploma bo ostala v arhivih teh občin.
I Veh. 7. aprila. AA. DNB- Minister Darre je ime! včeraj sivoj prvi govor na avstrijskem ozemlju v tulzajšnji telovadni dvorani. Govoril je ve^noma pred kmeti in izjavil, da govori vsemu avstrijskemu kmečkemu stanu. Ne misli odvzeti avstrijskemu kmetu njegovih individualnih lastnosti in navad. Toda židovstvo je treba čim prej izključiti iz prehrane naroda Darre je zaključili svoj govor z besedami, da bodo vsi zakoni v novi pokrajini rajha izvede, ii tako, da ne bodo strogi za avstrijske kmete.
Molitve za Hitlerja
Dunaj, 7 aprila b. Dunajski cerkveni list objavlja naslednja navodila katoliškim vernikom: »Dne 10. aprila bo z glasovanjem potrjena dne 13 marca tega leta od vodje in kanceiarja Hitlerja izvedena priključitev Avstrije k Nemčiji. Za nobenega Avstrijca ni danes vprašanje, temveč povsem razumljiva stvar, da bo v skladu z navodili po božji milosti postavljenih cerkvenih voditeljev rekel svoj »da«. S tem »da« pa so seveda združene dolžnosti: 1 poslušnost novi posvetni oblasti; 2. zvesto sodelovanje na izgradnji naše velike nemške domovine: 3. ohranitev našega katolištva tudi v novem položaju: 4 dnevna molitev za velikonemški
rajh in njegovega voditelja Hitlerja, da bo njegovo delo blagoslovljeno od Boga.«
Augsburg. 7. aprila. AA. Škofijski ordinari jat je objavil, da so bavajski škofi ukazali katoliškim duhovnikom, da naj po vseh katoliških cerkvah zvone vsi zvonovi v soboto zvečer dne 9. aprila ob priliki manifestacije na Dunaju Tako so se bavarski škofje izrekli za svetovnozgodovinski pomen 10. aprila in svečano povabili svoje vernike, da naj molijo za blagostanje nemškega rajha in srečo svojega vodje, kakor tudi za srečno in mirno sodelovamje med cerkvijo in državo.
Hitler obišče papeža
London, 7. aprila, b. Poročila iz Rima zatrjujejo, da bo nemški kancelar Hitler ob svojem obisku v R:mu prihodnji mesec skoraj gotovo posetil tudj papeža, ker se je po informacijah iz Vatikana po In-nitzerjevem obisku pri papežu razmerje med Vatikanom ln tretjim rajhom zelo izboljšalo.
Glasovanje Nemcev v Angliji
London, 7 aprila. AA DNB: Državni tajnik v zunanjem ministrstvu Buttler je včeraj izjavil v spodnji zbornici, da nima ničesar proti temu, da Nemci, ki žive v Angliji, dne 10 aprila glasujejo na ladji izven angleških teritorialnih voda O tem je bilo nemško veleposlaništvo v Londonu že obveščeno
Mednarodna komisija za avstrijske begunce
London, 7. aprila AA. Angleški zunanji mm:ster lord Halifax je izročil danes veleposlaniku Združenih ameriških držav Canadyju memorandum kot odgovor na predlog, ki ga je ameriška vlada pred nedavnim poslala britanski vladi in nekaterim drugim vladam Po tem predlogu naj bi se ustanovila mednarodna komisija, ki naj bi se bavila z usodo avstrijskih političnih beguncev Angleški odgovor pravi, da angleška vlada želi sodelovati pri uresničenju tega predloga, kolikor ji bo to le mogoče. V britanskih diplomatskih krogih trdijo, da je USA še 15 drugim vladam poslala ta predlog in da so vse te vlade ameriški predlog tudi sprejele.
Prošnje za angleško državljanstvo
London. 7. aprila. AA. Po nedavnih vesteh, da *ta Konrad Veidt iin Paul Zinner prosila za angleško drža vii amstvo, zxiaj spo-rožaio, da so za angleško državljanstvo zaprosile tudi avstrijska princesa Matilda Windischgrätz, Marija Plesch. članica dunajske opere, bivša baronica Horwat in neka-tere druge.
Tudi Amerika je že priznala priključitev
Washington, 7. aprila AA. Vlada USA je poslala vladi nemškega rajha noto, v kateri priznava priključitev Avstrije k nemškemu rajhu Ko odide z Dunaja ameriški poslanik, bo ameriška ^lada prosila nemško vlado, da se na Dunaju ustanovi generalni konzulat
egrinova vlada se bo
»reseli
arsetene
Zaradi kritičnega položaja na fronti je bilo proglašeno v Barceloni obsedno stanje
Barcelona, 7. aprila o Položaj v Kataloniji je čimdalje bolj kočljiv Vlada je odreaiia celo vrsto posebnih ukrepov, da bi se ustavila francova olenziva, obenem p? v zaledju zaščitil mir in red. V Barceloni je bilo proglašeno obsedno stanje. Vse hiše in lokaü morajo biti zaprti že ob 21. Uro pozneje se nihče več ne sme pojaviti na cesti, ako nima posebnega dovoljenja Barcelonski krogi menijo, da so bili ti ukrepi potrebni zaradi tega. da se ne bi nacionalistični in nezadovoljni ele-mer l; v Barue.rii' uprli, za kar se .',im je sedai ponudila prilika, ker je vad? od posiaia prete;en dei policijs-.c:h napadalnih oddelkov na ti onte
Zaiadi kritičnega položaja na katalonski fronti je Negrinova vlada snoči tudi sklenila da se čim prej odseli iz Barcelone v Valencijo ali pa v Alicante od-nesno Cartageno. V gotovem primeru bi prišla v pošt2v tudi IV:ui :ia T'ì mesta so seciaj še najboij oddaljena od posameznih front Sklep vlade kaže na to, da je za odgovorne republikanske kroge katalonska usoda takorekrč že zapečatena Preselitvi vlade iz Barcelone v kakSno drugo špansko mesto so se uprli le nekateri ekstremni Člani režima, ki so menili, da bi skrajno slabo vplivala na moralo vojske in vsega pi ebiva'stva.
Kakor se je sedaj zvedelo, je moral Prieto zato podati ostavko kot vojni minister. ker je zahteval pogajama "a premirje s Francom.
Republikanske protiofen-zive na vseh frontah
Barcelona 7. aprila, br. Republikanske čete nudijo sovražniku na vs°h frontah odločen odpor Zadnjih 48 ur franeovei niso mogli doseči not enega važnejšega uspeha Razen na katalonski fronti so republikanske Čete na vseh ostalih frontah orešle v ofenzivo Cienpra) Franco je bil zlasti na guadala iarsko fronto prisiljen poslati oiafenja. RemiN'kanska vo>ka se bojuje z veliko energijo Tudi pri Tortici so republikanci pričeli protiofenzivo in so zavzeli več važn:h postojank, dočim je prodiranje frankovcev v tem odseku že od včeraj docela ustavljeno
Madrid 7. aprila AA Na gvadalater^kem bojišču severno od Cifuentesa so republikan ske čpte zadnja dva dneva utrdile svoie postojanke posebno pri Lasynviernasu, Else-
tio Aba>idei» n Soetodohos. Včeraj so Francove čete (K) daljših pripravah svoiega topništva na desnem krilu omenjenega bojišča izvršiile prutinapad. Pri tem so jih podpirala letala in tanki. Pri vasi La Na va so se repu bliikanske čete morale nekoliko umakniti v stran.
Čete republikanske vlade so podvzele iniciativo za vojne operacije tudi na estrema durskem bojišču ob meri pokrajin Caieres. in Toledo Fo pripravah topništva so prodrle proti zahodu im so dosi>ele hitro do Viillar de! Pedroso Ln Caras CVeha Francove čete -H) se umaknile v bližnje vasi. v katerih so sedaj obkoljene. in jih obstreljuje republikansko topništvo Republikanske če*e so na svoiem pohodu prsnele do Navatrasiere ter nadaljujejo prodiranje na desjiem krilu v smeri proti severu in sicer proti Puente del Arzo. ki so ga nacionalisti že morali izprazniti
Francija vztraja pri politiki nevmešavanja
Pariz, 7. aprila, o. Francoska vlada je na noto španske vlade, v kateri je zahtevala takojšnjo pomoč ln opustitev politike nevmešavanja. c>dgovorila. da odločno vztraja pri politiki nevmešavanja ne glede na usodo Katalonije. O tem sta se francosko in angleško zunanje ministrstvo posebej sporazumela. Kakor kaže, bo jutri na enak način odgovorila na špansko noto tudi angleška vlada.
Posvetovanja v Kremlju
Pariz, 7. aprila, o. Po poročilih iz Moskve so bila zadnje dni v Kremlju važna posvetovanja o usodi republikanske Španije in o položaju ljudske fronte v Franciji. Kakor zatrjujejo, bosta ruska poslanika v Parizu in Londonu odstavljena ter pozvana na odgovor
Po zadnjih spremembah v vladi se je ustanovni v Moskvi tudi poseben vihovni triumvirat, v katerem so Stalin. Molotov in Kaganovič
Tihotapstvo zlata
\7 Rumunije
Bukarešta. 7 aprila o V zvez- s tihotapsko afero poročajo listi, da 1e bilo iz-tihotapljenih nad 200 milijonov zlatih le-jev v tujino.
Beležke
Konferenca jugoslovenskih škofov
Iz Zagreba poročajo, da se bo dne 3. maja sestala letošnja konferenca jugoslovanskih katoliških škofov. Posvetovanja bodo trajala več dni in bodo obravnavala vse zadeve, ki se tičejo katoliške cerkve v Jugoslaviji. Po konferenci bo baje objavljena posebna poslanica katoliškim vernikom v naši državi. Posvetovanja bodo tudi to pot v Zagrebu in jim bo prvič predsedoval novi zagrebški nadškof dr. Stepinac.
Prihodnja seja združene opozicije bo v Zagrebu
Kakor napovedujejo zagrebški listi, se bo že prihodnji teden vnovič sestal delovni odboT združene opozicije, ki je te dni zasedal v Beogradu. Sedaj se bo sestal v Zagrebu pod vodstvom dir. Mačka. Na seji bodo definitivno sklepali o zadevah, ki so jih obravnavali na beograjskem sestanku. Razpravljali bodo tudi o bližajočih se skupščinskih volitvah, ki bodo letoši.jo jesen ali prihodnjo spomlad, ker v maju 19 >9 že poteče poslovna doba sedanje skupščine.
Demokracija in narodno edinstvo
Na seji nekega pododbora JRZ v Beogradu je govoril tudi bivši minister Djura Jankovič, eden glavnih ideologov stranke. Izvajal je da se »narodno in državno edinstvo v demokratskem režimu ne moreta dobro čuvati, aiko ni stranke, k, obsega vso državo. Tako stranko imamo . Mi smo demokratični, kjer demokracija ne more škoditi narodu, nismo pa in tudi ne bomo demokratični, kjer bi to škodovalo interesom državne celote in narodnega edinstva. Mnogi, ki danes govore o demokraciji, pozabljajo. da je po vojni nastopil čas, ki izvaja reforme na vseh področjih javnega življenja, tudi na političnem.«
Slabo mnenje imajo o sebi
Pred dnevi smo v informacijo svojim čitateljem zabeležili, kakšne znake imajo odnosno še nameravajo immiti slovenski pristaši JRZ. Včerajšnji »Slovenec« je zaradi tega na nas zelo hud ter pravi, da hočemo »s takimi puhlimi namigavanji in podlimi spletkami dokazati separatizem Slovencev in njihevo politično nezanesljivo zavezništvo«.
Reči moramo, da na;? je slovenčevski očitek csuro.il. Svoje informacije smo vendar črpali direktno iz njihovih lastnih glasil. Kaj imajo gospodje pri »Slovencu« o' svojih list'h res tako slabo mnenje, da mislijo, da jih 'zven Slovenije nihče ne bere in da izve širša javnost o njihovem pisanju šele iz »Juti a« ? Sicer se pa res da iz tega pisanja s'clrjpati, da tako mislijo.
»Slovenec« potr m še napada dr. Kramer ja, kakor da bi bil on kriv njegovih različnih značk. Kar se tiče dostojnos'i, je pa stvar ta, da so vse »Jutrove« beležke pisane tako dostojno ln stvarno in tako v skladu z resnico in pravico, da se ijh niti dr. Krarrerju, nit, nikomur drugemu ni treba sramovati. V tem se ravno »Jutro« bistveno razlikuje od »Slovenca«,
Tako piše „Slovenski gospodar"
Mariborski »Slovenski gospodar«, štajersko podeželsko glasilo JRZ, razpravlja popolnoma v sk.adu s svojo moralo o de-nunciantstvu. Povzpel se je celo do naslednjih stavkov:
»Ako bi zaprli vse denunciante v Sloveniji, bi redkokateri jnsar ostal na svobodi. JNS vrši denunci antstvo kot politično obrt. ki se je gojila kot veleobrat v dobi JNS diktature in ki obratuje še tudi danes, kakor dokazuje jnsarsko pisanje in govorjenje«
Res. tako piše »Slovenski gospodar«, ki izhaja že nekaj desetletij in je torej izhajal tudi pred vojno in med vojno.
Zahvala čauševiševega brata
»Hrvatski dnevnik« je objavil zahvalo Smail-Kakija Cauševiča, brala umrlega bivšega verskega poglavarja jugoslovenskih muslimanov Džemaludina Cauševiča Brat se zahvaljuje časopisju Jugoslavije, posebno hrvatskemu, za simpaMčno pisanje ob bolezni in smrti bivšega reis ul uleme Nato med drugim pravi:
»Posebno zahvalo sem do^an g. dr Vladku Mačku, vodji vsesa hrvatskega naroda ki je večkrat te'efonično povprašal za zdravje mojega vel'kega brata ter m" izkazal še posebno pažnjo s tem. da je posla' na pierob svc-iega odposlala g prof Hakija Hadžira.«
Tamsko j szero in Nil
Znani nem'iki publicist Emsl Ludwig je nedavno napisa! ra-.imivo knjigo o Nilu, glavni reki Egipta. V knjigi razpravlja tudi o odvisnosti Nrla od abesmskega Tan-sfcega jezera o kateri je bilo za ča-a abe-sinske vojne toliko govora Takrat sc je namreč trdilo, da dobiva Nil večji del svoje vode iz tega jezera H da *ato lahko gospodar jezera prikliče rad Egipt nedoged-no katastrofo, ako vodo iz jezera napelje v drugo smer. Emil Ludwig dokazuje, da je to mnenje gola pravljica Sklicuje se pri tem na sodbe angleških hidrotehničnih strokovnjakov, ki že desetletja študirajo vse probleme, ki so v zvezi z Nilom. Po njihovih ugotovitvah mti ena dvajsetina i vode, ki se pretaka po reki Nilu. ne pri-! haja iz Tanskega jezera Skoraj vso vodo j dovajajo Nilu roke in potoki iz planinske-! ga predela Sudana, ki je v angleški oblasti.
Po vsem tem prihaja Ludwig do zaključ-! ka. da Tansko jez-ero, ki je danes v italijanski posesti, ne igra nobene važne vloge v odno^ajih med Anglijo in Italijo.
Zunanjepolitični cilji
nove rumunske vlade
Zveza s Francijo, zvestoba Mali antanti in Balkanski zvezi so temelji rumunske zunanje politike
Bukarešta, 7. aprila, h. Danes je sprejel zunanji minister Comnen Petrescu novinarje ter jim je podal naslednjo izjavo:
Rumunska vlada bo nadaljevala, kakor je naglasila že neposredno po prevzemu oblasti, tradicionalno smer rumunske zunanje politike. Ko sledim modrim zgledom svojih prednikov, smatram za svoj najvišji cilj ohranitev miru in nedotakljivost naših mej. V to svrho si bom prizadeval poglobiti naša zavezništva in prijateljske odnošaje, istočasno pa bom skušal navezati dobre odnošaje z vsemi, zlasti pa s sosednimi državami. Zveze Rumunije v okviru Male antante in Balkanske zveze so najčvrstejSe jamstvo za ohranitev mini v tem delu Evrope.
Mala antanta predstavlja tako s političnega kakor z gospodarskega stališča živ organizem ln je njena vrednost že tako preizkušena, da io danes lahko smatramo za ključ evropskega nrru. Zavedajoč se tega pomena Male antante, bo rumunska vlada ta najvažnejši Instrument miru tudi v bodoče naiskrbneje čuvala.
Kot zastopnik Rumunije na konferenci Balkanske zveze v Ankari sem pričel sodelovanje s tovariši lz zavezniških držav, ki odpira najlepše upe v bodočnost. Ta skupina je za nas vedno večiesra pomena, zlasti. kol'kor gre za uresničenje njenih regionalnih prizadevanj za baik-*n=ko pobra-timstvo. V tem pogledu bo Balkanska zveza vedno lahko računala z vso podporo rumunske vlade.
Naša vlada je že dosegla tesno ln prijateljsko sodelovanje s Poljsko in si bom prizadeval, da to sodelovanje še poglob'm. Ponosen sem na to. da sem svoječasno so-de'oval s pobudniki polisko-mrr.unskega pakta. Trdno sem odločen ostati zvest temu mirovnemu Idealu.
S Francijo nas veže prijateljska pogodba. ki pa io še boli krepi povezanost na-šesra naroda z ve?'!rlm francoskim narodom. RumunMa smatra prijateljstvo Fran-
cije za bistven pogoj regionalne varnosti
Za svojo najvažnejše nalogo smatram poglobitev odnošajev z Anglijo, zlasti na
vseh poljih mednarodnega udejstvovanja, da tako tudi Rumunija najbolje pripomore k okrepitvi mirovnih idealov in mednarodnega sodelovanja.
Dolgoletno udejatvovanje v Berlinu ml je dalo priliko, da se podrobno seznanim z našimi odnošaji z Nemčijo. F>rizadeval si bom, da se ti odnošaji še nadalje razvijajo v duhu prijateljstva. Posebno pozornost bom posvečal našim gospodarskim ln kulturnim odnošajem z Nemčijo, ki so zaradi zemljepisne lege obeh držav povsem naravni.
Naši odnošaji z Italijo slone na ml
sorodnosti, na mnogih skupnih spoir lih, ki vežejo oba naša latinska naroda Imel sem čast spoznati g. Mussolinija ln njegova čustva do nas. Lahko trdim, da so ta čustva povsem v skladu s čustvovanjem našega naroda in da je že samo to jamstvo za ohranitev in okrepitev starega ln n*» porušenega prijateljstva.
Kar se tiče Rusije, je Rumunija odio««» z vso prisrčnostjo nadaljevati dobre »osed-stvene odnošaje, ki obstojajo med obema državama, želja Rumunije je, da bi tudi z Madžarsko in Bolgarijo, ki sta neposredni sosedi Rumunije. zavladalo prijateljsko razmerje. Prizadeval si bom doseči prisrčne odnošaje na ta način, da bomo v prijateljskem duhu reševali vse apore ln odstranjevali težkoče, ki še obstoje med nami.
Društvo narodov bo gotovo pravilno ocenilo prizadevanje Rumunije. ki Je trdno odločena podpirati vsako mednarodno akcijo. ki ima za cilj ohranitev in učvrstitev miru. Rumunija se bo strogo čuvala vsa-kesa vmešavanja v notranje zadeve dru-g-'h držav, prav tako na pod nobenim pogojem ne bo dopuščala nobenega vmešavanja v svoje notranje zadeve.
Dvojai ^ts!3r in samomor v beograjski odvetniški pisarni
Beograd, 7. aprila, p. V Beogradu se je davi v pisarni odvetnika Svetislava Marica pripetila tragedija, katere žrtve so postali odvetnik sam, znani beograjski podjetnik Arandjel Petrovič in njegov poslovni tovariš ter sorodnik Jovan Petrovič.
Arandjel Petrovič, ki je bil oženjen in oče petih otrok, je z revolverjem ustrelil odvetnika Svetislava Matica in Jovama Petroviča. proti katerima je oddal 5 stTelov, nato pa si je šesto kroglo pognal še samemu sebi v glavo in je poškodbi v nekaj trenutkih podlegel O vzrokih dvojnega umora in samomora je bilo mogoče zvedeti
le to. da je šlo za kupčijo, v kateri je
Arandjel Petrovič založil že mnogo svojega denarja, iz katere pa sta ga hotela odvetnik in njegov kom pan j on izbočiti in mu povzročiti veliko škodo Po Beogradu govore. da sta ga že ponovno izigrala in spravila skoraj na beraško palico. Vsekakor so morali biti razlogi, ki so Arandjelu Petroviču narekovali to dejanje, izredno resni. Neposrednih prič dogodka ni b'lo. V sosedni sobi je bil v času, ko .so padli streli odvetniški pripravnik Peter Nikolič. ki ve povedati le toliko, da je šlo pr omenje<ni i kupčiji za več ko 400.000 din.
Eden predlagan za Nobelovo mirovne nagrado
Bukarešta 7 aprila h Filozof-ka fakul teta un v^rze v la-yju e sklenila pretina ! ti b:vš«ga angler-keia zunanjega m;n;stra ' Ederia za Nobelovo mirovno nagrado za L I 1938.
Kraljica na krstni slavi „Srbske majke"
Beograd, 7. aprila p Nj Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. kneginja Olga sta danes prisostvovali krstni slavi humanitarnega društva »Srbska majka.«
Namestnik Stankovič na beograjski razstavi
Beograd, 7. aprila. AA. Danes ob 9. dopoldne je obiskal italijansko umetniško razstavo kraljev namestnik dr. Radenko Stankovič Pred muzejem kneza Pavla sta ga sprejela ravnatelj muzeja dr. Milan Kašanin in kustos muzeja dr. Miodrag Griaič.
Po likvidaciji dunajskega poslaništva
Beograd, 7 apriia. AA. S kraljevim ukazom je imenovan dosedanji jugoslovenski poslanik na Dunaju g. Lazarevič za poslanika v Bruslju. Svetnik zunanjega ministrstva g. Milan Konstan tino vie pa je imenovan za generalnega kon/u'a na Dunaju.
Dva nova podbana
Beograd, 3. aprila p Za pomočnika bana dunavske banovine je imenovan dosedanji pomočnik bana moravske banovine Vladimir Jevtič, za pomočnika bana moravske banovine pa bivši pomočnik bana Janičije Krasojevič.
Medparlamentarna unija
Beograd, 7 aprila, p. Sredi meseca bo j odpotovala v Nico posebna delegacija ra-šega narodnega predstavništva, ki se bo udeležila zasedanja ožjega odbora inter-parlamentarne unije Ožji odbor unije bo sestavil program in določil referate za glavno skuščino unije ki bo meseca septembra v Londonu Naša delegacija za sejo v Niči bo štela 25 senatorjev in poslancev. vodil pa jo bo predsednik narodne skupščine Stevan Cirič
Zasedanje mednarodnega urada za delo
Beograd, 7. aprila, p. Ob koncu mese-j ca se bo s-slal v ženevi céii odbor m d-| narodnega urada za delo Našo vlado bo : zastopal minister za social an politiko ! Drasiša Cvetkovič. Na tem zasedanju ■ b-vdo dolcétti delovni program Sir'ega odbora vseh odsekov urada, ki 9; bodo sestali v Londonu meseca maja
Zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze
Carigrad, 7. aprila. AA. V Carigrad so prispele delegacije Balkanske zveze, da sodelujejo na posvetovanjih sospo-darske-ga sveta in • 'Ska Balkanske zveze. Konferenco gospodarskega sveta ;e v Jildi-zu slo", esne c tvoril minister Sikri Sarad-žoglu kot zastop-ik turškega zunanjega minestra, k: je odpotoval na uradni obisk v Egipt.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Železniška nesreča v Capragu
Sisak, 7. aprila, o. Davi se je na železniški postaji Caprag pripetila železniška nesreča, ki po naključju ni zahtevala človeških žrtev, pa je zato tem večja gmotna škoda. Tovorni vlak, ki je pravkar pri-vozil v Caprag in so od njega odklopili že tri vagone, je po nesporazumu zavozil na ti., po katerem bi moral priti iz druge smeri na postajo potniški vlak iz Beograda. K sreči je signal pred postajo kazal da je tir zaseden. Žato se je potniški vlak, ki je prav tedaj prispel iz beograjske smeri, pričel pred postajo ustavljati, tedaj pa se je signal dvignil in je vlak z zmanjšano brzino nadaljeval pot. Proga ima prav tam hud ovinek, zaradi česar strojevodja potniškega vlaka ni mogel opaziti, da je na istem tiru tovorni vlak. Na ta način je postala nesreča neizogibna. Oba stroja sta bila skoraj docela razdejana. Močno je bi'o poškodovanih tudi 10 vagonov tovornega vlaka. K sreči se ni niti potnikom niti železniškemu osobju ničesar hudega pripetilo.
Koncert beograjskih srednješolcev
Beograd. 7. aprala, p. Beograjski srednješolski pevski zbori bodo priredili dane« skupni koncert. Koncerta se je udeležila velika množica občinstva Kralja je ob tej priliki zastopal polkovnik Duirbešič. Zastopana sta bila tudi patriarh G a vri lo in prosvetni minister.
Iz državne službe
Beograd, 7. aprila, p. Računski PI,e-glednik mestne kontrole pri centralni carinski blagajn; v Ljubljani živojin Jova-novič je napredoval v 7. pol skupino. — Za docenta na ljubljanski teološki fakulteti ie imenovan dr. Ignacij Lenček, ki bo predaval moralno bogoslovje. — V železniški služb; so premeščeni po Službeni potrebi : cficiali Josip žlender iz Sibenika na Rakek, Ljudmila Gregorič in Marija Prunk iz gradbenega na občj oddelek železniške direkcije v Ljubljani, pomožna prometnika France Grbec iz Dobove v Boh. Bistrico in Alojzij šabec iz Vidtma-Krškega v Dobovo, na lastno proénjo pa upravni uradnik Alojzij Volk z Jesenic na glavni kolodvor v Lj-ubljani ; prometniki Peter Belin ger iz Bistrice-Boh. jezero na gor. kolodvor v Ljubljani, Ivan Kokalj iz Prevalj za šefa postaje v Vuaenici-Muti, Rudolf Novak iz Vuzenice-Mute na Vrhniko, Ivan Majdič od Sv. Petra v Savinjski dolini v Kranj in Ivan Ilija iz Hrastnika v št. Peter v Savinjski dolini
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Po večini oblačno in še dosti toplo vreme v vsej državi. Ponekod morda nekoliko dežja Pričakovati je, da se bo zopet nekoliko ohladila
Zagrebška: Vedro ln stalno vreme Temperatura se bo še nekoliko dvignila.
Dunajska: Spremenljivo oblačno, nekoliko hladneje.