Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje In Ribnica
ir
Izdu)a CZP »Kočevski tisk- Kočevje Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 86-090. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje
Leto Vlil - št 49
KOČEVJE. 6. decembra 1963
Cena 20 din
RAZPRAVA O PLANU 1964
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje je bila podana tudi informacija o podatkih gospodarskih organizacij za družbeni plan za prihodnje leto. Na podlagi teh podatkov lahko predvidevamo,	da	bo družbeni	bruuto proizvod za
11,5 odstotkov večji,	kot	bo po	oceni	letošnja realizacija,
družbeni proizvod bo za 14 odstotkov večji, narodni dohodek za 14,2 odstotkov višji in zaposlenost za 1 odstotek. Narodni dohodek na zaposlenega pa se bo predvidoma najbolj povečal v industriji	(za	15,4%),	obrti	(14,6%) in prometu
(13,3%), najmanj pa	v trgovini	(2,7%), kjer je bil doslej
najvišji.
proizvodnja, ker je prav v njej vir za vse investicije, tudi negospodarske (šola, bazen itd.).
O planu za prihodnje leto predvsem pa o negospodarskih investicijah, bodo v kratkem raz-
pravljali še zbori volivcev. Na osnovi razprav in predlogov proizvajalcev in ostalih občanov pa bo sestavljen predlog družbenega plana in proračuna za prihodnje leto.
vr
Solarn manjka učil in prostorov
Ko so odborniki razpravljali o Proizvodnji v prihodnjem letu, so najdalj zadržali pri lesni industriji. Odbornik z INLES je °Pozoril, da bi bil njihov plan ^av prihodnje leto še občutno vendar ga zaradi pomanjkanja surovin (lesa) ne morejo Zvišati. Opozoril je tudi, da se naša lesna industrija ne razvija ako hitro kot slovenska (zastaja osnovna sredstva, pomanjka-Pje nekaterih vrst lesa itd.), še /’anj pa kot bi se lahko z ozi-orn, da živimo sredi gozdov. Me-juf je tudi, da je nad investicija-j111 Premajhna družbena kontrola da zato večkrat delamo predal0 načrtno ter tako ne pora-, lrno ustvarjenih sredstev najbo-k1- Poudaril je, da bi bila večja ruzbena kontrola in pomoč po-ebna najbolj kolektivom, ki ni-(j.a'10 sami dovolj sposobnih lju--L da bi vodili proizvodnjo in djetje najuspešneje. Nasprotno nen j e pa je bilo, da so pred-svefP podjetja (kolektivi) dolžna Ve t da so investicije čimbolj Hjntabilne in da morajo sama vu Pa s pomočjo zbornic pripra-t * kar najboljše programe, med-ski k? upravni organi občinske •,.gvpščdne te plane lahko le ob-ioJonaVajo in podjetjem svetu-
0 Nadalje so razpravljali tudi še (za PU’Sospodarskih	investicijah
° tfavstveni dom itd.), predvsem VSp|re_bi po novi šoli in bazenu.
, *faže, da za novo šolo v pri-PančJCm ^e*u ne bo dovolj fi-enih sredstev. Seveda pa so
odborniki poudarili, da je najvažnejša čimvečja in donosnejša
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji razpravljala med drugim tudi o šolstvu. Osnovne šole obiskuje v občini 3000 učencev, od tega 1727 v Kočevju. Vse osnovne šole, posebno pa kočev-
ski osemletki, imajo premalo učnih prostorov, saj pride na učenca komaj nekaj nad 1 kvadratni meter šolskega prostora, medtem ko je norma 3 kvadratne metre.
(Nadalj. na 2. strani)
27. novembra je bila v Šeškovem domu, kjer je bilo pred nekaj več kot dvajsetimi leti zasedanje Kočevskega zbora, proslava 20-letnice drugega zasedanja AVNOJ oziroma ustanovitve noVe Jugoslavije. O pomenu tega velikega praznika in o razvoju naše občine je na proslavi govoril predsednik občinskega odbora SZDL Kočevje Janez Merhar. V kulturnem delu proslave so nastopili pevski zbor Jakob Gallus, rudniška godba, gimnazijski pevski zbor in recitatorji,
Sprejetih več odlokov
Na zadnji seji občinske skupščine so sprejeli tudi več odlokov:
Odlok o ustanovitvi, pravicah in dolžnostih arbitražnega sveta uprave občinske skupščine Kočevje, ki rešuje spore med de-
Volitve in imenovanja
sh/ux zadnji seji je občinska *K$čina Kočevje:
h0rsTema na lasino željo dolž-0oVr!. Predsednika sveta za bla-K0ul. Promet in turizem Jožeta r>arnla\ direktorja kemične to-e» in imenovala na njegovo
mesto Viktorja Ožuro, direktorja Avta,
izvolila 8 članov v medobčinsko zavarovalnico (DOZ) v Novem mestu in
izvolila člane sveta Muzeja Kočevje.
lovnim kolektivom in njegovim svetom.
Odlok o oprostitvi občinskega prometnega davka in občinskih taks nad obvezno stopnjo gospodarskih organizacij (skupaj 12), ki so prodajale v Kočevju med proslavo 20-letnice Kočevskega zbora.
Odlok o odstopitvi prispevka iz dohodka za letos Lekarni Kočevje, ki bo ta sredstva porabila za modernizacijo lekarne.
Odlok o določitvi količine vina in žganja, ki jo smejo proizvajalci porabiti doma brez plačila občinskega prometnega davka, ki predvideva, da lahko proizvajalci
vina in žganja porabijo doma, ne da bi plačali prometni davek, 120 litrov vina na vsakega družinskega člana, starega nad 15 let, in 4 hektolitrskih stopenj žganja na vsakega družinskega člana, ki je star nad 18 let.
Proslava v Grčaricah
Kakor vsako leto so tudi letos v Grčaricah lepo proslavili 29. november, dan republike. Letos je bila proslava morda še lepša, saj smo povsod praznovali tudi dvajsetletnico zasedanja v Jajcu.
Prireditev je skupno s šolsko mladino pripravila učiteljica Oražmova, o pomenu II. zasedanja AVNOJ pa je spregovoril tovariš Novak.
Šolam manjka učil in prostorov
Kako dosegamo plan
(Nadalj. s 1. strani)
Zaradi pomanjkanja prostorov mora večina šol delati v dveh izmenah. Šolski prostori pa niso samo premajhni, ampak tudi neprimerni, saj je večina šol zgrajenih še v prejšnjem stoletju. Štiri šole so celo v privatnih stavbah, le ena pa ima svojo drvarnico. Število učencev bo predvidoma še naraščalo, zato je nujno zgraditi v Kočevju novo šolo.
Šole so tudi slabo opremljene z učili. Predvsem jim manjka sodobnih učnih pripomočkov kot kinoprojektorjev, televizorjev, magnetofonov, mikroskopov itd. Zaradi vseh teh in še nekaterih drugih pogojev dela v osnovnih šolah so tudi učni uspehi precej neugodni, saj je bilo ob koncu šolskega leta negativno ocenjenih 25% vseh učencev, od teh jih 16% ni napredovalo v višje razrede.
Na gimnaziji Kočevje, ki je edina srednja šola ina Kočevskem, je bilo lani vpisanih 190, letos pa 247 dijakov. Gimnazija ima torej pogoje za obstoj in razvoj z ozirom na število dijakov, vendar pa ima premalo učnih moči in nezadovoljive materialne pogoje.
Nadalje je poročilo ugotovilo, da so šole doslej dobivale premalo sredstev za svoje materialne izdatke in da je nujno, da dobi Kočevje čimprej novo osemletko.
Po daljši razpravi je skupščina sklenila, da je nujno spremeniti odlok o kategorizaciji šol in v njem določiti objektivna merila za razdelitev sredstev sklada, da naj bi šole dobile v bodoče več sredstev za svoje potrebe, da je potrebno zagotoviti skupaj z občino Ribnica pogoje za nadaljnji obstoj gimnazije, da je nujno proučiti organizacijo šol in ugotoviti, katere šole imajo premalo učencev, da bi opravičile obstanek, da je že v prihodnjem letu potrebno pripraviti dokumentacijo za gradnjo nove šole (trenutno ni na razpolago sredstev za zidavo in jih predvidoma niti v prihodnjem letu ne bo), da je nujno v šolske odbore vključiti sposobnejše ljudi in da naj bi čimprej namestili pri občinski skupščini referenta za šolstvo.
Po bruto bilancah za oktober so industrijske gospodarske organizacije kočevske občine dosegle v prvih desetih mesecih 1'ctos 84,7 odstotkov letnega plana, v pri' merjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je družbeni bruto proizvod za 34 odstotkov višji. V oktobru letos je bilo v industrijskih gospodarskih organizacijah zaposlenih 7,3 odstotka več ljudi kot v oktobru lani, letni plan zaposlenih pa je bil v oktobru dosežen s 100,1 odstotka. Povprečni osebni dohodki na enega zaposlenega so bili oktobra letos za 4,9 odstotkov višji kot oktobra lani, v prvih desetih mesecih letos pa za 15,3 odstotka višji kot v istem obdobju lani. Kupci dolgujejo našim podjetjem v prvih desetih mesecih letos za 10,2 odstotka več kot v istem obdobju lani, naša podjetja pa dobaviteljem za 104,2 odstotka več kot v istem obdobju Lani. Ta pokazatelj je v odstotkih izražen zelo ugoden, položaj pa je tak, da našim podjetjem kupci še vedno dolgujejo nad 3-krat Več, kol naša podjetja dobaviteljem. (Vsi podatki veljajo le za industrijska podjetja).
„Melapon" z novim letom v poizkusno proizvodnjo
Kemična tovarna >-Melapan«
Kočevje je v glavnem dograjena in usposobljena za proizvodnjo, predvideno z investicijskim programom, zato bo z novim letom prešla iz izgradnje v poizkusno proizvodnjo, ki bo trajala 6 mesecev. Prav v teh dneh bodo v kemični izvolili tudi prve zakonite organe samoupravljanja, ki bodo v bodoče upravljali s tovarno. O tovarni je na zadnji
Proslava v Predgradu
Tudi letos smo v Predgradu lepo proslavili dan republike. Na proslavi v zadružnem domu je govoril o pomenu praznika Frido Veber, več pesmi pa sta zapela mešani pevski zbor in šolski pevski zbor. Solarji so tudi deklamirali. Ljudje so bli z lepo proslavo zelo zadovoljni.
J. S.
seji razpravljala tudi občinska tovarna vse pogoje, da preide v skupščina in ugotovila, da ima kratkem v poizkusno proizvodnjo-
Z letnic konference ZK INLES. (O njej smo poročali že v prejšnji
številki.)
Sprejeta sta bila tudi predloga, da bi posamezna večja podjetja prevzela patronate nad večjimi šolami (nujni so tesnejši stiki med šolami in proizvodnjo) in da
je proučiti tudi razmerja med osebnimi dohodki učnih moči ter zaposlenih v proizvodnji, ki imajo enako ali podobno izobrazbo in jih vskladiti.
Tudi v Ribnici so imeli uspelo proslavo dneva republike, na kateri so sodelovali tudi člani RTV Ljubljane.
OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU - OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU
OBDOBJE KONSTRUKTI VNEJ-ŠIII ODNOSOV S SOVJETSKO ZVEZO
Britanski premier Home je pred dnevi v govoru s časopisnim poročevalcem iz britanskega parlamenta izjavil, da je dokaj prepričan, da se Britanija bliža obdobju veliko bolj konstruktivnih odnosov s Sovjetsko zvezo. Po njegovem mneju bi se lahko sporazumeli posebej o preprečitvi nenadnega napada in morda o prvi etapi razorožitve, ki bi vključevala tudi uničenje nekaterih atomskih orožij. Dejal je tudi, da se bo na pogajanjih v Ženevi, ki se bodo začele 21. januarja, zavzel, da bi našli osnovo za sporazum, ki bi premaknil z mesta proces razorožitve.
ZBIŽANJE STALlSC O VESOLJU
Politični odbor Generalne skupščine razpravlja o miroljubnem
izkoriščanju vesolja. V razpravi sta prišla do izraza zmernost in obzirno konstruktivno stališče obeh vodilnih držav, ZDA in Sovjetske zveze.
RAZGOVOR Z IRANSKIMI GOSTI
Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in iranski zunanji minister Abas Aram s svojimi sodelavci sta imela v Beogradu uradne politične razgovore. Pogovarjala sta se o vprašanjih, ki zanimajo obe strani. Na koncu štiridnevnega obiska iranskih predstavnikov bo izdano skupno poročilo.
AFRIŠKI DELEGATI ZAHTE-VAIO NUKLEARNO NEVTRALIZACIJO
Svetovna zveza za mir je končala zasedanje v Varšavi, na katerem je sprejela več resolucij.
V njih med drugim pozivajo k odločni kampanji proti širjenju jedrskega orožja na nove države, k prenehanju intervencije v Južnem Vietnamu, k odstranjevanju atomskih oporišč na tujih ozemljih in zmanjševanja vojaških proračunov, ustanovitvi brezatom-skih področij in sklenitvi nenapadalne pogodbe med NATO in članicami Varšavskega sporazuma ter se zavzemajo za sprejem Lit Kitajske v OZN.
IIRUŠCOV OBIŠČE ZAR
Januarja ali maja prihodnje leto bo obiskal ZAR sovjetski premier Ilruščov.
SIIIANUK PREDLAGA KONFEDERACIJO Z JUŽNIM VIETNAMOM
Kamboški princ Sihanuk je predlagal ustanovitev nevtralne
konfederacije med Kambodžo . sosednim Južnim Vietnamom, P j korak pa naj bi bil, da bi J*1* Vietnam sprejel status nevtral" sti. Razen skupnega upravl.13 rll v okvir
notranjih zadev bi sc predlagane konfederacije obe žavi tudi gospodarsko pove*3 „ skupno tržišče brez carinskih P grad.
ali v
POLICIJA V DALLASU JE VEDELA DA GROZI ATENTAT
AP poroča, da je posebni F. B. I. pravočasno obvestil d' j|i ško policijo, da bodo p ..tcP' ubiti Oswalda, domnevnega jy» tatorja na predsednika Kern ^ ja. Časopisi pa tudi P’^'lfK3' podlagi izjav in preizkusov terih najboljših olimpijskih,j.(), s cev, da je nemogoče s P11'-’ ver>' katero trdijo, da je streljal nedyjev ubijalec, streljal n' razdalji tako hitro in točno-
Urban z Ribnce
Ne vajste koku frdamanu lajn je biu, k so nas zad’nč tekst jeral’. Rezjervne oficjerje in podoficjerje. Tild jest s’m med nim’, pa s’m ih tild’ jest, kokr marsktjer’, koku b u par-tizansk'm vojskovajn’ najlažje in najhitreje evakujerou raj-nence: z uzam, kojnam, nosil’, ul pa s helikopterjam. K’ so Pred kaksn’m majscam lajtal’ nad Ribnco helikopter j’, k so ble p'r nas najkašne vojaške vaje, s’m se odluoču z' helikopter. Sele pol s’m se spum-nu, de partizan’ najsmo imajl’ helikopterju, še vozu najsmo zmjeraj imajl’! Pa s’m se hmal’ potolažu, ku s'm vidu, tie najsm sam toku napisou. An drug je biu pa še b’l kšajt, k je rjeku, de najma sabu špajglu, pa ne muore pisat; je rjeku, naj nepiše kar tist' k je
kontrolo . . .
Se vječji hec buo pa zdaj, ku bito Ribnca ratala majstu. Jest se žje dougu čiid’m, zekaj naj ■ še Ribnca majstu, pa dozdaj še najsm muogu pogriintat. Ankrat, žje dougu lajt je t’ga, ku s’m biu še smrkav’c, je biu n Ribnc’ an Pfef’r al koku se je žje pisou, k ga je strašnu rad piu, pa je šu h tastarm’ Ruodež’ in ga lepu pozdravu:
Dobru iitru, g’spud Herrruo-dei/ — ja, Pfefr, kaj vas pa matra? se je pozanimou g’-spud. — Ja, vajste gespud Herrruodež, cajlo nuč najs’m muogu zaspat, cajlo nuč s’m priintou, pa najs’m muogu pogriintat. — Ja, kaj ste pa Qriintal’ Pfefr? — Vajste, D s'pit d Herrruodež, cajlo nuč s'm griintou, zakaj naj Ribnca še majstu. — No, in z’kaj naj še majstu, Pfefr? — Vaj-SJe, g'spud Herrrugdež, p o-Qruntou s’m toku, z'kaj naj Ribnca še majstu: jest pa vi b žje b la, d’rgač pa ima Ribn-oo še use premalu barab, de b ma majstu! Pa se najso g'spud Ruodež prou n’č jezil, samu kuharco so poklical’, de naj
Pfeferj’ an tavjelk šnops, soj vajo, de je samu z’ tu ?rštt, k mu je zmankalu pi-nče.
, N °, preča j lajt po tist’m pa otto Ribnca le ratala majstu, soj buomo dubl' ulce, kukr sm zvajdu z Novic, saj drgač nJab’ majnde noben Ribnčan ^ajdu, ku najde n’kjer objaul’, “ katjere ulce nas misijo spo-jOt. Pa s’m s malu b’l oglje-koku buodo tje ulce zglje-?oie, in s’m vidu, de buo še f1 r šlu, samu ne vajm, zekaj oajso pusti’ tiid krauje gase in ‘oje gase. Tiid ne vajm, z’kaj ^oj b imajl’ u Ribnc’ Gorajn-
sko
cajsto, saj smo frdamanu
loleč od Gorajnske, de b pa usak’ sosajdn’ vas’ imeno-tj. ulce, pa tiid’ ne grje! Po-•f’i b lohku rjakl’ tiid Hrva-ulca (prt Hrvač'), pa vlainska ulca (prt Dolajn’ a$) in toku naprej.
_	Urban
PREDGRAD
kratkim je veter pome-0 * z zadružnega doma precej ra : Voda je zato curela v dvo-n° in napravila občutno škodo.
Nova vsebina dela
Pred kratkim je bilo v Ribnici posvetovanje predsednikov in tajnikov krajevnih odborov Socialistične zveze. Zal se posvetovanja niso udeležili vsi predsedniki in tajniki, kajti tako bi bil razgovor lahko še plodnejši. Člani posameznih krajevnih odborov so
Obrat družbene prehrane v Ribnici deluje že nekaj let. Ustanovljen je bil z namenom, da nudi hrano delavcem in uslužbencem po razmeroma nizkih cenah. V obratu se hrani dnevno nad 250 ljudi. Naj večji del jih hodi na malico.
Cena malicam je za abonente 90 din, del stroškov za malice svojih delavcev prispevajo podjetja, cena kosilu pa je 220 din. Za ostale je cena hrani nekoliko višja, vendar konkurenčna in dostopna vsakomur. Osebje obrata se trudi, da bi ustreglo številnim želodcem. V bodoče bodo jedilnik še popestrili.
Skrb osebja obrata družbene prehrane pri hrani pa ne more odtehtati slabih prostorov menze, ki so že zdavnaj odslužili svojemu namenu. Prostori so dotrajani, nimajo kleti (le-ta je v sosednji zgradbi), priročnega skladišča, sanitarij, urediti bi bilo treba kanalizacijo itd .
V prvih letih delovanaj so ti prostori kolikor toliko odgovarjali, danes pa lahko trdimo, da taka stavba družbene prehrane ne sodi več v današnji čas.
Obrat družbene prehrane je enota Stanovanjske skupnosti Ribnica. L e-ta pa nima možnosti niti sredstev, da bi zgradila sodoben obrat za prehrano delovnih ljudi, kjer bi se počutil človek prijetno in domače.
Kaka večja adaptacija sedanje menze se ne splača. Edina alternativa v najbližji bodočnosti je, da se zgradi nov lokal, ki bo ustrezal svojemu namenu, ali pa se kako drugače pridobi prostor za te namene.
poročali o dosedanjem delu krajevnih odborov ter o težavah, ki jih ni malo pri njihovem delu. Predvsem, tako so poudarili, je skoraj povsod premajhno sodelovanje mod SZDL ter ostalimi organizacijami (mladino, gasilci, Svobodami itd.). V nekaterih ak-
Skrb za nove in boljše prostore družbene prehrane naj bi ne bila samo kolektiv in Stanovanjska skupnost, temveč vseh zainteresiranih podjetij, čigar delavci se hranijo v menzi, občine in ostalih činiteljev.
V tem sestavku nismo orisali težav, ki so v zvezi s financami. Spričo podražitve mesa, masti in drugih prehrambenih artiklov, hrana pa se je podražila le za malenkost, je razumljivo, da kljub skrbnemu gospodarjenju ne krijejo stroškov režije. Tudi to vprašanje bo treba čimprej rešiti. Za rešitev tega so odgovorni vsi merodajni činitelji v Ribnici	-m-
cijah delajo vsaka organizacija zase, ne da bi skoraj vedela za drugo, uspeh akcije pa je, seveda, temu primerno nizek. Druga težava je v tem, da delajo v odborih že vrsto let eni in isti ljudje, ki se jih zaradi tega že počasi prijema malodušje, drugi, ki bi bili sposobni delati v organizacijah in društvih, pa se tega izogibajo. Na sestankih pa vedo prav veliko povedati o pomanjkljivem delu članov odborov. Kakor hitro pa hočeš takemu človeku poveriti kakšno nalogo, se je bo branil z vsemi štirimi, češ da je on že dovolj detail, da nima časa itd.
Na sestanku so poudarili, da je v prihodnje potrebna večja povezanost med organizacijami na vaseh; predvsem je potrebno sodelovanje z mladino, ker le iz njenih vrst lahko dobimo ljudi, ki bodo čez čas lahko uspešno delali v krajevnih odborih, odborih društev ipd. To bo še posebej važno pri ustanavljanju krajevnih skupnosti, ki bodo zaenkrat delovale za področja Ribnice, Sodražice in Loškega potoka, morda tudi za Dolenjo vas. Da bi delo prihodnje leto potekalo uspešneje, morajo krajevni odbori SZDL do 8. decembra izdelati plane dela, k sestavljanju le-teh pa naj bi po možnosti pritegnili tudi ostale organizacije.
Gasilski dom grade
V gasilsko društvo Bukovica so vključene vasi Dane, Sajevec, Za-dolje in Bukovica. Ker so Dane odročna vas, so dobile motorno brizgalno in še nekaj orodja, vendar vsega inventarja niso imeli kam spraviti, zato so se odločili zgraditi majhno shrambo, ki pa bo, kakor kaže, kar lep gasilski dom. Zgradbo pa je treba še pred snegom spraviti pod streho, zato so vaščani Dan zaprosili za pomoč pri gradnji ostale tri vasi. V nedeljo, 24. novembra, je prišlo na prostovoljno delo kar precej ljudi, največ iz Sajevca, medtem ko so prav vaščani Dan razočarali, saj se dela ni udeležilo tudi precej funkcionarjev društva, ki bi morali dajati ostalim zgled.
J. I.
Šest vasi v okolici Osilnice jte dobilo pred kratkim elektriko. Ob tej slovesnosti je v Osilnici govoril republiški poslanec Ignac Kamičnik.
Predzadnjo nedeljo je bil v Ribnici občni zbor krajevne organizacije ZROP. Rezervni oficirji in podoficirji so se pogovorili o dosedanjem delu ter o nalogah v prihodnjem obdobju. Predvsem, tako so poudarili, je treba še naprej skrbeti za izobraževanje elanov. Novembra je bilo v Ribnici testiranje in anketiranje članov. ZROP. Testiranja in anketiranja se je udeležilo zadovoljivo število članov, še kar dober pa je bil tudi uspeh. Prešnji mesec so bila po nekaterih krajih občine tudi predavanja o nevarnosti nuklearne vojne, ki se jih je udeležilo precej občanov.
(Foto Mohar)
Obratu družbene prebrane nov prostor
Jože Moškrič: pesnik-delavec, revolucionar
Pred mano leži drobna knjižica 35 pesmi delavca, grafika in pe-snika-samouka, prvoborca in narodnega heroja Jožeta Moškriča. Spremno besedo p pesniku je pisal France Cankar, ki je pesmi tudi izbral in lepo uredil, knjižico pa je okusno opremil Janko Novak.
Zbirka je izšla v počastitev »Kočevskega zbora« pri ČZP Kočevski tisk in je obenem skromna oddolžitev spominu narodnega heroja Jožeta Moškriča, komisarja taborišča v Novem bregu
pri Kočevju.
22. februarja 1943 so ga ujeli belogardisti in ga težko ranjenega odpeljali v zloglasno mučilnico na Polico pri Grosupljem, kjer so ga zverinsko ubili. Pokopan je v grobnici na Urhu pri Ljubljani.
Moškrič je po naturi tih in vase zaprt, pa spet hudomušen in sanjav lirik, z neizčiščenim izrazom in včasih nerodno izpetimi verzi, kar pa vsekakor ne more biti obsodba pesnika če vemo, da svojih pesmi (v njegovi lit.
zapuščini jih je čez 80) ni niti najmanj popravljal. Bližala se je vojna, on pa je bil prvenstveno svobodoljub in odločen borec za pravice delavskega razreda. Čas, v katerem je živel Jože Moškrič, je bil nasičen s težko slutnjo pri-odnosti. A vseeno je pesnik našel čas tudi zase, za svojo osebno bolečino:
Mi smo zidarji novega časa, cilji so naši daleč naprej. Staro podrli, novo zgradili bomo v luči novih idej.
Upor v njem je rasel. Nesebičnost in hrabrost sta glavni značilnosti njegovega dela. Pesmi v tem obdobju postajajo fragmentarni programski zapisi vseh na-
Anketa pred kongresom Svobod in prosvetnih društev
Kongres Svobod je pred durmi, zato objavljamo že pred meseci Izpeljano anketo, ki je še in bo še dolgo časa aktualna. Dala je pričakovane rezultate. Vseh podrobnosti ne moremo objaviti, ker je anketa zelo obširna.
Vsebina vseh odgovorov, združenih v anketi, daje koristne pobude, odkriva težnje in težave ter daje precej točen vpogled v stanje naše kulture. To pa je že velik plus v teh kroničnih težavah. Vsi problemi v kulturi in v kulturnih institucijah so tesno povezani z odnosom, ki ga imajo do kulture družbeni činitelji. Zelo veliko je vprašanje, kaj so napravila podjetja organiziranega v kulturni smeri? Vemo, da je v podjetja nemogoče prodreti s kulturnimi potrebami. Njih sindikalne podružnice v zadnjih letih niso imele nobene kulturne prireditve. Amaterska ljubezen posameznega ne zadostuje. Res je, da tisti, ki je kulture najbolj potreben, najmanj kliče po njej! Če ni vzpodbud in sil, ki dajo občutiti, kaj kultura sploh je in kako jo približati človeku, ni rezultatov. Naši kulturni programi bodo še dolgo zreducirani na tako imenovano kulturno zabavo. V vseh programih, ki jih bomo sestavljali, bodo morali upoštevati velike časovne razlike, 'do sedaj neizpolnjene. Samo presajanje sodobnejše kulture med nas ne bi bilo uspešno, dokler ne vnesemo v zaostalost 15 let praznine. Tisti pa, ki bodo merili finančna sredstva, morajo vedeti, da se kultura ne vaga in ne kubicira.
Pri spodbujanju kulturne dejavnosti in oblikovanja ustrezne politike se morajo angažirati ne samo forumi, ampak vsi, ki žele, hočejo in zmorejo sodelovati, jih je treba nemudoma pritegniti. Pri tem pa se vriva vprašanje, kdo bo te ljudi zaktiviziral. Zakaj to že nekateri forumi niso napravili? Anketa načenja vprašanje kulturnega delavca v komuni. Menim, da je potrebno vsakomur, ki ima posluh in čuti intelektualno potrebo, omogočiti, da neposredno sodeluje v družbeno-kultumem življenju komune. Do sedaj se je dogajalo, da te ljudi niti nismo vprašali za nasvet, niti za njih sugestije ter niso upoštevani v nobeni ali pa zelo mali meri. Mnenja smo, da bi morali takim ljudem omogočiti dostop do tistega mesta, kjer se sprejemajo pomembni sklepi ne samo o posameznih kulturnih aktih,
ampak v kulturnem življenju nasploh. Velike sile, ki mirujejo in stoje neizkoriščene, je treba spraviti v tek!
Iščemo uvoz, a nismo dozoreli za lastno spoznanje lastne nemoči. Da je prosveta in kultura prepuščena samo Svobodam in sve-, tu Svobod, je zgrešeno. Nimamo še izdelanega lastnega kulturnega profila, nismo še ugotovili ne ocenili realne možnosti razvoja kulture. Ravno tako moramo realno oceniti naše lastne potrebe po gledališki, pevski in vseh drugih kulturnih dejavnostih, urediti zmogljivost knjižnic, še bolj se povezati z Delavsko univerzo, oceniti potrebe gostovanj osrednjih kulturnih institucij in ugotoviti finančne potrebe in — zmogljivosti! Vemo tudi to, da z denarjem lahko in najmočneje vplivamo na kulturne rezultate to pa je cilj trošenja sredstev. Vsa kultura šol naj se vključi v Svobode in prosvetna društva. Občinski prosvetni statuti so bili izdelani za zaprtimi vratmi. To je velika napaka!
Cveto Novak
Ljubezen se nova v meni poraja, spomini mi stari vznemirjajo kri. Ali še pomniš, predraga ti moja, da prva ljubezen si bila mi ti?
Iz tihega, sanjavega lirika se je kmalu razvil pesnik-aktivist. Ni bilo časa za sanjarjenje. A Jože je vseeno sanjaril. O zvezdnih nočeh, o svobodi ...
prednih in svobodoljubnih ljud1-Bil je entuzijast. Videl je lep’0 prihodnost svojega naroda. A vedel je, da bo pot težka ...
Zakaj so otožni vaši obrazi, bratje in sestre, ko greste n°
delo? .
Ponosno korakajte, glave pokonci' ne da capljate ponižno kot psi-
Niti največja mučenja ga nis° strla. O njegovem intenzivnem čustvenem življenju v ječi vorijo predvsem njegove pe*111’' Zamrežena okna, Tožba, Obisk’ Sinček, Strimo verige, Partiza nom, Poziv itn.
V analih slovenske poezije b° mo kmalu našli tudi ime Pesn»n. in zlasti dramatika Jožeta M škriča. Ko bo objavljen izbor njegove literarne zapuščine, j
bomo le čudili, kako je toliko in tako pisati ta samor-
astniški delavec-poet, ki je v d ep1 ° siji puščobnih jesenskih dni * pisal v svoj ietniški dnevn »Dežuje Žal
. Skušam kovati P6® j da nisem poet. Ce bi 8 &e
Otroci iz otroške ustanove »Kekec« v Kočevju ogledujejo, ocenjujejo in primerjajo svoje izdelke.
60 pedagogov v »Kekcu«
Aktiv pedagogov otroških varstvenih ustanov Ljubljana-Vič, kjer so vključeni pedagogi občin Vič-Rudnik Ljubljana, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Grosuplje, Ribnica in Kočevje, je imel pred kratkim svoj delovni sestanek v
Kočevju, kjer so si ogledali otroško varstveno ustanovo »Kekec« in se seznanili z načinom dela v njej, Sestanka se je udeležilo okoli 60 pedagogov ljubljanskega in kočevskega področja.
izraziti svoje svoje občutke, - -e svet razjokal, toliko bridkosti nakopičeno v srcu ... pa še P^0 skutno vreme, ki lega na dušo klada ...«	. o
Njegovo delo je pričevanj nekem življenju. Je dokumcn , ni zapis in ima veliko vred ^ Na spomeniku žrtvam na pri Ljubljani, na veličas ^g spomeniku revolucije pa 80 Moškričevi verzi:
Ko bodo minili časi grozote in žrtve bo štelo ljudstv
SVOmS:
spomnite takrat tudi se^n* ^ti-
če padem junaško na poUu Slavko
Andreju so se gnusile in pospešil je korak, da jih ne bi gledal. »Le kako so mogle pasti tako globoko!« si je venomer ponavljal. Mnoge med njimi so nesle v rokah otroke, ki so kričali. Njihov jok je napolnjeval mračnost raztrgane kolone, ki se je vila po prašni cesti.
Andreju je splaval spomin domov. Mislil je na Tomaža. »Ali sta s Klaro srečno preživela, ali se jima je kaj zgodilo? Ko bo utegnil, ju obišče. Toda kdaj bo to? Komandir jim je dejal: »Fantje, vojna še ni končana, lahko pričakujemo Nemce. Treba se bo pripraviti, da jim napravimo čimbolj dostojen sprejem.«
»To sedaj ne bo preveč težko,« si je mislil Andrej.
Kolikor bolj je mislil na dom, toliko bolj se mu je odmikal in bil daleč od njega.
"Mogoče žena in Tomaž mislita, da so ga ubili, da leži kje v tihi samoti gozdov. Petračevemu Toni je naročil, da jima sporoči, da je živ in zdrav in da ju ob ugodni priliki obišče. Kaj če ni Pozabil izročiti pisma, ki mu ga je zaupal? Prav gotovo ga je oddal, saj ni mogel pozabiti.«
"Kaj pa je s tabo, Andrej?« ga je iz razmišljanja nenadoma Predramil Markov glas. Komandant je sedel na vitkem rjavcu, katerega griva se je poigravala v jesenskem vetru.
"Otožen si, namesto da bi se veselil,« mu je med smehom dejal.
"Nič, nič, samo zemljo gledam, ki letos ni toliko posejana.«
Odgovor se mu je zdel neumen, toda nekaj je moral reči, nič boljšega ni mogel najti, da bi prikril resnico. Poskušal se je nasmehniti Marku, ki je verjetno uganil njegove misli.
"Jo bomo že posadili, saj je dobro namočena s krvjo, Andrej, dič se ne boj, da ne bi rodila. Taka zemlja mora roditi, pa če bi bila iz samega kamenja!« mu je dejal komandant in pognal rjavca.
Andrej sedaj ni hodil več tako Sklonjen in potrt. Hodil je po-dosno ob koloni in čutil se je velikega nad Italijani, ki so sklonjenih glav hodili po prašni cesti, ki se je vila med polji in vasmi ter se izgubljala v daljavi. Bila je jesen, ki letos ni nudila obilnih sadov sadja in poljskih pridelkov, a kljub temu je bila zelo plodna m mnogo obetajoča. Kolona je s svojimi čevlji udarjala ob kamenje ‘P trudno nadaljevala svojo pot.
Partizani so se nastanili v majhnem mestecu. Namestili so se v nekdanji italijanski vojašnici. Imeli so oražja, municije in Andrej ie PPkje staknil avtomobil, s katerim so vozili iz oddaljenejših Krajev fante, ki so se hoteli boriti za pravično stvar. Bil je mir-l^jši. Zvedel je, da je Klari in fantu ni nič pripetilo. Bil je vesel P kar ni mogel prekipeti od sreče, ko je to izvedel. Hotel je iti Pjima, toda ni utegnil; preveč je imel dela. Z Andražem sta po-y.vila mnogo avtomobilov in naučila marsikaterega borca voziti.
teto je prihajalo vedno več novih. Pričakovali so Nemce.
, Sedaj so dobili več vesti o dogajanjih po svetu. Imeli so radio, da 80 ga vneto Poslušali. Hreščeče nemške koračnice so motile od-ga e zaveznikov. Nemci so se neprestano hvalili z dobljenimi zma-mi in z besedami da jih ne more nihče premagati. Borci so naj-* Poslušali zaveznike, katerih glas jim je dal vedeti, da niso “P. da so z njimi tudi ostali in da bo kmalu prišel čas plačila.
Je hNekega dne so se nad njimi pojavila zavezniška letala, ki jih Pio toliko, da bi skoraj zatemnili sonce. Leteli so proti vzhodu. gK.boglcdu nanje jim je srce poskakovalo od veselja. Čudovit po-80 r‘a zavezniška krila se je ponovil tudi naslednje dni.
Sov P?staial° j® čedalje hladneje. Mrzli veter je prinašal novega Zelika — na cestah so brneli tanki, avtomobili in motorji. Do Pili olx>rožon sovražnik je preplavil deželo. Borci so se zopet umak-Sozd<>VC' Andrej je še z nekaterimi drugimi med zadnjimi ipšrv Cal dolino. Dodeljen je bil skupini, ki je morala zažgati vo-Z Kp,lc°- Nič niso hoteli pustiti sovražniku. Ogromno stavbo so polili j6 Pcmom in jo nato zažgali. Bila je temna noč, toda nenadoma Pica i, Vse naokr°S razsvetljeno, vojašnica je izgledala kot plame-d’ ki je dvigala svoje zublje proti nebu.
^Pošteno smo jim posvetili, da bodo' videli pot!« je dejal nekdo. hČC mu ni odgovoril. Molče so stopali dalje in krenili na butik ^sak je nosil iz doline mnogo lepih spominov. V tem tre-liui U 50 se spominjali vseh lepih stvari, ki so jih preživeli v doti r’ 23k> se ni nihče oziral nazaj. Pretežak je bil občutek, da pobi 10 ?Senj vse lepe dni, ki so jih preživeli v tem kratkem času. Seru 'k topo, toplo: mitingi, na katerih se je oglasila slovenska pe-sh-a^'eseda> l!d je dajala toplino in jo je veter raznašal na vse Je f ,l kaše domovine. "Slovenci kremeniti, le stopimo v korak...« tWiJ-kcvato in se odbijalo od planin, Iti so odgovarjale preroške 5e k0f?Ve besede "Se bo kdaj pomlad...« "Žive naj vsi narodi«, %li 1 12 daljave prihajala topla beseda mlade partizanke. Mitingi, iai0 Večeri, mlada dekleta, smeh in topla srca... vse to je osta-2a njimi.
L^h^'v je bilo slovo, marsikatero oko je potočilo solzo, ko so bo	Toda obljubili so, da bodo še prišli, da bodo še peli, da
-j i-	toda tedaj iz svobodnih grl. Vedeli
prisrčneje, še topleje sprejela. Prišli
?°> d-, Ve'sel° odmevala pesem, t>cy0 jih bo tedaj dolina še
°> Pra
v gotovo se bodo in dolina jih bo okitila s cvetjem.
d
d
\
d
i'
d
V
d
J
«»
)
|
i»
i1
t
d

\
d
i1
i1
\\
Razvoj ljudske oblasti v NOB
Ko je orisal vse najvažnejše vojaške in politične dogodke za časa med prvim in drugim zasedanjem okrajne skupščine doma in v svetu, je dejal, da se je visoko dvignil ugled nase domovine in ljudske oblasti. To so sadovi naše tninpoueme ooroe, ki postajajo vsak dan bolj vidni. Krajevni naroanoosvoboailni odbori bodo imeli velike naloge po osvoboditvi, poleg leti, ki jih seaaj opravljajo.
Okrajni odbor se je ves čas po izvolitvi veliko trudil s preskrbo in prehrano vojaških enot in civilnega prebrvaisiva. Skrbel je za kmetijska gospodarstva, da so dobila semena in živino. Precej težka naloga je bila pred odborom glede preskrbe vračajočih se internirancev iz območja Osilnice. Preskrbel jim je živino, po hrano pa jih je organiziral in napotil v Belo Krajino, kjer so se tudi zaposlili.
Finančne izdatke je odbor kril z dohodki, ki so jih prispevali ljudje in z dotacijo okrožnega odbora. Davek za seplemoer je neznaten, 3% narodnega posojila se je nabralo v znesku 25.UU0 lir. Izdatki so podpore in preživnine družin, ki so brez vsega, plače učiteljem in cestarjem.
Ileferent za gospodarstvo Franc Gorše je poročal, da je imel gospodarski odsek v času od prvega zasedanja dnevno na hrani po 350 mož vojske, ki je bila stalno na območju okraja Banja loka, ter okrog 80—100 moz vojske, ki so se hranili v etapnih kuhinjah, poleg tega še 36 ljudi civilne uprave in pet upravno političnih tečajev, v katerih je bilo v vsakem po 25 ljudi. Odsek je za to izdal 22.500 kg krompirja, 500 kg fižola, 1970 kg koruze, 950 kg ječmena, 310 kg moke, 1.100 kg pšenice, 254 kg masti, 750 kg zmesnega žita, 750 kg ovsa, 800 kg zelenjave, 1.100 litrov mleka, oO litrov zganja, 15 komadov drobnice, 45 glav govedi in 5.100 kg mesa. Vendar je bilo to vse premalo in vojaške enote so morate dobavljati hrano še iz drugih okrajev. Krajevni odbori pri preskroi vse preveč raai prepuščajo odločitev, kdo naj da hrano v njinovem območju, okrajnemu odseku za preskrbo. Dolžnost krajevnih odborov pa je, aa sami odločijo vse dajatve za posameznike. Se ta mesec bo potrebno oddati večje količine hrane za vojsko in se tega ne smemo prestrašiti, saj to ne bo več trajalo dolgo, pa bo zmaga tu. Se te zadnje trenutke podprimo naše hrabre borce, da bodo zmožni pregnati fašistično zver iz naše domovine, je ob zaključku poudaril tovariš Gorše.
Ker je referent za socialna vprašanjt tovarišica Pepca Murn zaradi poškodbe odšla v bolnico v Italijo, je prevzel la referat sam tovariš predsednik Alojz Rauh, ki je o tem poročal:
V spomladanskih mesecih je ostalo veliko ljudi, posebno onih, ki so se vrnili iz internacije, brez vsega. Za te ljudi je bilo potrebno preskrbeti hrano, orodje, vprežno živino in ostalo. Pomagalo jim je tudi predsedstvo SNOS, ki je poslalo za internirance 16 glav goveje živine, 30 glav drobnice in 50.000 lir za nabavo mladih svinj. Odsek za socialna vprašanja je razdelil ljudem 103.026 lir podpore. Z novo letino se je stanje precej popravilo, vendar je potrebno še skrbeti za otroke in onemogle ljudi ter mnogoštevilne družine, ki nimajo dovolj delovnih moči. V okraju je tudi 5 otrok, za katere mora skrbeti okrajni odbor.
Tovariš Pršle je poročal o prometu, da dela odsek za promet po navodilih, ki so jih prejeli na konferenci v Starem trgu 29. julija 1944. Ceste, ki niso ogrožene od okupatorja, so bite zasilno popravljene. Zadnje dni je začela vojaška uprava delati cesto na Lobič mlin. Ko bodo končana poljska dela, se bo začelo popravljati poljska in vaška pota. Za oskrbo cest so nastavljeni 4 cestarji, ki prejemajo na mesec po 500 lir.
Alojz Levstik je poročal, da je v okraju veliko požganega in porušenega. Popolnoma porušenih in požganih je 47 vasi, delno pa 27. Postavili so nekaj zasilnih barak za ljudi in živino, popravili nekaj mlinov in žag. Sedaj je v obratu 20 mlinov in tri vodne žage, ena bo pa kmalu začela z delom. Za popravilo hiš je odobren rezan in okrogel les. Napravili so 9 umetnih sušilnic, iz Zelenega vira napeljujejo električni tok.
Za prosveto je poročala Marija Ožbolt, ki je dejala, da je na osvobojenem ozemlju 9 šol, na katerih je reden pouk. Dve šoli sla na napol osvobojenem ozemlju. Na treh šolah pouka ni, ker primanjkuje učnih moči. Vseh šoloobveznih otrok je 800, v šolo jih hodi 650. Na šolah poučuje devet rednih in pet pomožnih učnih moči. Štiri šole so ostale nepoškodovane, ostale so pa vse požgane skupno z inventarjem. Z novim šolskim letom bodo izvoljeni novi roditeljski sveti. Obisk pri pouku je bil v preteklem šolskem letu zadovoljiv, v nekaterih krajih celo odličen. Novo šolsko leto se bo začelo 2. oktobra. Sole so organizirale več kulturnih prireditev, med katerimi je bila tudi Cankarjeva drama »Hlapec Jernej in njegova pravica«.
O zdravstvu je poročala Neža Staudohar, ki je dejala, da je prevzela ljudska oblast v svoje roke tudi zdravstveno politiko. V okraju je potrebno organizirati vsaj dve ambulanti in vzgojiti v vsakem krajevnem osvobodilnem odboru po eno osebo, ki bo zmožna nuditi prvo pomoč. Po osvoboditvi pa bo potrebno misliti na več ambulant.
Vojni referent je poročal, da so bili odnosi z vojaškimi enotami dobri. Borci NOV so napravili več tisoč ur dela pri poljskih opravilih, ker so štabi enot razumeli potrebe prebivalstva. Krajevni osvobodilni odbori in njihovi vojaški referenti naj skrbijo in pomagajo enotam NOV, kadar so na njihovem območju.
Vorobjanihov je zagledal sredi sobe stol, ga pograbil in povlekel proti vratom. Odprla so se sama od sebe. Na pragu se je prikazal gospodar sobe, neznani meketač. Oblečen je bil v plašč, izpod katerega so se videle lisaste spodnjice. Hlače je nosil v rokah.
Avesalom Vladimirovič Iznurenkov je bil svojevrsten človek. Bil je humorist. Na mesec je pogruntal nad 60 dovtipov, ki jih je potem prodajal časopisom. Ti so jih objavljali, včasih tudi z risbo, potem pa so se jim sme jali tisoči.
Ko je v svoji sobi zagledal človeka, odnašajočega stol s pečatom, je Avesalom Vladimirovič zamahnil s hlačami, ki mu jih je krojač pravkar poli-kal, poskočil in zarjul: »Znoreli ste! Protestiram! Nimate pravice! Še je zakon na svetu! Četudi ni napisan za bedake, vam je mogoče vendarle iz govoric znano, da pohištvo lahko ostane še dva tedna! Pritožil se bom javnemu tožilcu. In konec koncev vendarle mislim plačati!«
Vorobjaninov je stal ko vkopan, Iznurenkov pa si je slekel plašč in ne da bi se ganil od vrat, si je nataknil hlače na zamaščene noge. Vmes je govoril skrajno začudenemu in preplašenemu Hipolitu:
»Razumite vendar, saj se res ne morem sprijazniti s tem!«
Ko bi bil Hipolit na mestu Iznu-renkova, bi konec koncev tudi ne mo-
ILF IN PETROV
ogledalo. Sonce je odsevalo v gledalo in ščemelo v oči. Inženir se je naslonil na psalno mizo, pa se takoj sept odmaknil. Vse je bilo peklensko razgreto.
»-Grem in se Okopljem,« je sklenil.
Slekel se je, se ohladil, se ogledal v zrcalu in stopil v kopalnico. Zajel ga je hlad. Zlezel je v kad, zlil nase vodo iz emajliranega vrča in se obilno namilil. Ves je bil pokrit z milno peno, da je bil podoben dedku Mrazu.
Inženir je sedel in odprl pipo, da bi spral milnico. Pipa je jela loviti sapo in ibrbrati nekaj nerazločnega. Voda ni tekla. Ernest Pavlovič je vtaknil spolzki mezinec v pipo. Pritekel je tanek curek in nič več. Ernest Pavlovič se je namrgodil, stopil iz kadi z eno nogo, potem z drugo in odkoračil h kuhinjski pipi. Tudi tamkaj ni nič izvabil .
Tacal je po sobi in se ustavil pred zrcalom. Oči so ga pekle od milnice, hrbet ga je srbel, milni kosmiči so padali po parketu. Prisluškujoč, če voda vendarle ne teče v kad, je sklenil poklicati hišnika.
»Naj mi vsaj oni prinese vode,« je sklenil, medtem ko si je mel oči in ga je jela obhajati tegota. »Če ne — hudič vedi, kaj bo.«
Pogledal je skozi oknlo. Na zazidanem dvorišču so se igrali otroci.
»Hišnik,« je zaklical Ernest Pavlovič, »hišnik!«
Nihče se ni odzval.
Dvanajst stolov
gel soglašati, da, bi mu sredi belega dne kradli stole. Vendar je molčal.
»Izpustite stol!« je nenadoma zavre-ščal Iznurenkov. »Slišite? Vi! Birokrat!«
Hipolit je ubogljivo izpustil stol in zamomljal:	»Oprostite, nesporazum.
Služba je takšna!«
Tedaj je Iznurenkova obšlo silno veselje Pričel je plesati po sobi in opletati z rejenimi rokami. »Torej mi ne boste danes vzeli pohištva, Dobro, ah, ah!«
Hipolit je izkoristil ugodni razplet stvari in se nameril k vratom. »Počakajte,« je iznenada zavpil Iznurenkov. »Ste že kdaj videli takega mačka? Povejte, mar nima nenavadno mehke dlake?«
Maček se je znašel v Hipolitovih rokah. »Kolosalno!« je momljal Iznurenkov, ne vedoč, kaj bi z viškom svojih energij. »Ah, ah!«
Pričel si je stikati po žepih, skočil v drugo sobo, pritekel spet nazaj, se sklonil skozi okno in pozdravljal tiezled na oknu na nasprotni strani, spet od-meketal v sosednjo sobo, pritekel k Hipolitu, se opravičil: »Oprostite, dušica!«, spet oddirjal, nato pa presenečenemu Vorobjaninovu stisnil v roko pol rublja."
»Ne, ne, ne! Ne branite se. Vsako delo mora biti plačano!«
»Zelo sem vam hvaležen,« je dejal Hipolit in se sam čudil svoji iznajdljivosti.
»Hvala, dragi, hvala, dušica!«
Ko je Vorobjaninov stopal po hodniku, je slišal iz sobe Iznurenkova meketanje, vrišč, petje in strastne vzdihe.
Na ulici se je Vorobjaninov spomnil Ostapa in zadrgetal od strahu.
Ernest Pavlovič $čukin se je potikal po praznem stanovanju, ki mu ga je bil prijatelj ljubeznivo prepustil čez poletje, in tehtal vprašanje, ali bi se okopal ali ne. Trosobno stanovanje je bilo prav pod streho devetnadstropne hiše. V njem je bilo poleg pisalne mize in stola Vorobjaninova le še stoječe
ji
(
Tedaj se je domislil, da hišnik živi na dnu stopnišča ob glavnem vhodu. Stopil je na hladni tlak in se, držeč z roko duri, sklonil dol. Na tej ploščadi je bilo samo eno stanovanje; tako ga ni bilo strah, da bi ga mogli videti v nenavadni opravi iz milne pene.
»Hišnik!« je zaklical.
Beseda je zabobnela in šumom zgrmela po stopnicah.
»Gu-gu,« je odgovarjalo stopnišče. »Hišnik, hišnik!«
»Gum-gum, gum-gum!«
Tedaj je z bosimi nogami nestrpno stopicajočemu inženirju spodletelo. Da bi Obdržal ravnovesje, je izpustil vrata. Medeni jeziček amerikanske ključavnice je klepnil in vrata so se zaprla. Stena se je zatresla. Ernest Pavlovič še ni zapopadel, da se stvar ne da več popraviti, pa je pritisnil na kljuko. Vrata se niso vdala.
Osupli niženir je še nekajkrat pritisnil na kljuko in z razbijajočim srcem prisluhnil. Nastala je mrakobna cerkvena tišina. Skozi raznobarvna stekla visokega okna se je svetloba komaj prebijala.
»Čedna kaša,« ga je spreletelo.
»Prekleta mrha!« je zabrusil vratom.
Doli so kakor petarde začeli odjekati in bobneti človeški glasovi. Potem je ko zvočnik zalajal psiček.
Položaj je bil strašen. V Moskvi, v središču mesta, je na ploščadi devetega nadstropja Stal odrasel brkač z višjo izobrazbo do kraja nag in pokrit s polzečo milnico. Dati se ni imel kam. Milni mehurčki so začeli pokati in hrbet ga je začel peči. Na rokah in na obrazu se je pena posušila, postala podobna garjam in vlekla kožo skupaj ko brivski kamen.
Tako je minilo pol ure. Inženir se je drgnil ob pobeljene stene, stokal in nekajkrat brezuspešno poskušal vlomiti vrata. Postal je umazan in strašen.
Sklenil je oditi k hišniku, pa naj stane kar hoče. Nekajkrat se je skušal spustiti dol, pa je vedno kdo prihajal po stopnicah, da je inženir naglo pobegnil nazaj, na svojo ploščad.
V
!•
v,
BRANKO ČOPIČ:
Oslovska leta
— Kako da ne veš? —- se razjezi prefekt. " Ali si reditelj ali nisi! Kje imaš dijake?
— Razšli so se po mestu. Sošolke so jih P0-vabile na kosilo.
— A tako? — se zdrzne prefekt. — Mesto se vmešava v internatske zadeve. Lepo, lepo!
Izmed vsega na tem svetu se je prefekt naj" bolj bal, da bi se v življenje dijaškega doma vmešavalo mesto. Iz tega so se vselej skuhale neprijetne posledice.	, .
Popoldne so s prvimi dijaki, ki so se vračal1 s kosila v mestu, prišli v konvikt tudi člani W' tematskega upravnega odbora. Hladno so P°" zdravili prefekta in eden je povprašal:	,
— Kaj se dogaja tu pri vas, gospod prefekt’ Vse mesto je na nogah. Kako ravnate z otroki;
— Poglejte, prosim vas, samo poglejte, kaj počno nekateri hujskači in propalice! Deli1.!', nered, podpihujejo dijake, uprli so se žara« hrane.	>
— Počakajte malo, le počasi! — ga opoz°r( predsednik. — Ali je dovoljeno vzgojitelju, ko, ste vi, obkladati svoje gojence s propalicah11, Kaj pa ste vi počeli medtem, prosim vas?
— Dan in noč bedim nad njimi, pazim, P. nič! — se je pritoževal prefekt. — Nehvale20, so, trmasti, neubogljivi. Ne gre ne zlepa 11 zgrda.
Pred večer so nas vse poklicali v učiln# ' Zahtevali so tudi Duleta Dabiča, ki pa je ravk opral edino srajco in jo dal sušiti. Prignali sik kar takega, brez srajce.	,j
— Prosim, Dabič je tu, — je upehan vzklik0 Baja.
— Dečko, kje pa imaš srajco? — vpra,‘ predsednik.
— Imam samo eno, pa še ta je v perilu, odgovori De-De-Ha.	j
Predsednik se je obrnil k nekemu članu ° bora.	„a
— Vidiš, kaj tu počno! Dali smo denar perilo najsiromašnejšim, tale prefekt pa.
Nato se je obrnil k učilnici: od vas je dobil v tem letu perilo? Molčali smo. Predsednik
se je spet obr k tistemu poleg sebe: — Vidiš? Mi pa se dimo, zakaj otroci stavkajo in se Bihac 1 burja.	. y
— Kje pa si stanoval, ko so te spotu*1 doma? — so vprašali Duleta.	. v0.
Zviti De-De-Ha tudi zdaj ni hotel izdati s jega skrivališča in je ustrelil kot iz topa:
— V svinjaku!
— Ljubi bog! — vzklikne predsednik. gg ko, sirota, spi v svinjaku, gospod prefekt valja v pernicah. (Prof ek ta na sestanku m da bi lahko svobodneje govorili.)	f tek1
Ko so dijaki pričeli pripovedovati o po8<^ ^ odvzemanju hrane, se je predsednik namrsc se obrnil k ostalim članom odibora:	v0ijo
— Gospodje .sramota za nas vse! Na s ^ dušo smo vzeli tele siromašne sirote, zdaj ^ glejte, kaj so počeli z njimi. Cujt-e, tiste® > je stavko vodil, bi bilo treba nagraditi! ja Mimogrede je De,De-Ha povedal tudi t ’^jg-mu je Jovo Škandal pustil, da se je učil vin ga govi sobi. Predsednik je poklical hišnika pred vsemi nami pohvalil.	. j ga
— Hvala ti, Jovo, za usmiljenje, ki ®iVgjh izkazoval nesrečnemu dijaku. Pri tvojih predstojnikih se bomo zavzeli, da te spet hern mejo za stražarja v Kulo. S svojim ve
in delom v domu si to tudi zaslužil.
vas!
Nikar, gospod predsednik, prosim ra /n, \-vk 1 i k-n i t Tovo. — Tu mi nič
je proseče vzkliknil Jovo. manjka!
■ejškjeh
Kako, nočeš v Kulo k svojemu pn poslu?	rasli *
— Nikakor! Talko so mi ti dečki z srcu, da ne morem biti brez njih. Laže J . jial' mi kot s katerimkoli jetnikom. Boljši so ^ že' duki, boljši 'kot razbojniki ali požigale1
parji, boljši kot kokošji tatje in
pijanci ■
Zgovornega Jova je prekinil hučen
,6?h-
Smejali so se dijaki in odborniki. Ska srčnostjo: — Re-s so boljši, ne lažem, jJ v zadregi obrnil in dejal s pretreslji	/
pri moji veri da ne!	bogorrl!
— Dobro, le dobro, le pojdimo z se krohota predsednik.
Nov avtobusni vozni red
S 1. decembrom 1963 jc SAP Ljubljana uvedel poleg sedanjih še 6 novih avtobusnih prog na relaciji Kočevje— Ljubljana. Cene voznim kartam so za 23% nižje od dosedanjih (vozovnica Ljubljanna—Kočevje stane 440 din). Novost v avtobusnem prometu so še mesečne avtobusne vozovnici, ki so za 20% cenejše kot redne, vendar jih je treba kupiti najmanj 17 na mesec (za obe strani).
LJUBLJANA—KOČEVJE
Km	Postaje			7	8	9	10		11	12
0	LJUBLJANA P			6.45	11.45	14.15	15.45		16.45	21.15
27	Turjak			6.07	11.07	13.37	15.07		16.07	20.37
32	Velike Lašče			6.00	11.00	13.30	15.00		16.00	20.30
47	Ribnica			5.39	10.39	13.09	14.39		15.39	20.09
51	Dolenja vas			5.33	10.33	13.03	14.33		15.33	20.03
64	KOČEVJE		0	5.15	10.15	12.45	14.15		15.15	19.45
	Pod 7, 9, 11 in 12 obratuje vsak dan skozi								vse leto.	
	Pod	8 in 10 obratuje ob			i delavnikih		skozi		vse leto.	
			LJUBLJANA—KOČEVJE							
1	2	3	4	5	6	Km		Postaje		
5.15	8.00	10.30	12.30	17.00	19.00	0	O	LJUBLJANA		
5.53	8.38	11.08	13.08	17.38	19.38	27		Turjak		
6.00	8.45	11.15	13.15	17.45	19.45	32		Velike Lašče		
6.21	9.06	11.36	13.36	18.06	20.06	47		Ribnica		
6.27	9.12	11.42	13.42	18.12	20.12	51		Dolenja		vas
6.45	9.30	12.00	14.00	18.30	20.30	64	P	KOČEVJE		
	Pod	1 in 3 obratuje ob			delavnikih skozi			vse leto.		
	Pod 2, 4, 5,		in 6 obratuje vsak dan				skozi		vse leto.	
			OSILNICA-		-LJUBLJANA					
1		Km		Postaje						2
5.00		0	O	OSILNICA					P	17.15
5.41		21		Brod na Kupi						16.34
5.58		30		Banja loka						16.17
6.14		38		Stalcerji						16.01
6.35		50		KOČEVJE						15.40
6.45										15.30
7.09		67		Ribnica						15.06
7.30		82		Velike Lašče						14.45
7.37		87		Turjak						14.38
8.15		114	P	LJUBLJANA					O	14.00
Obratuje ob delavnikih skozi vse leto.
STARI TRG- LJUBLJANA
1	Km		Postaje		2
5.45	0	O	STARI TRG	P	18.30
6.05	10		Predgrad		18.10
6.19	17		BREZOVICA »K«		17.56 17.52
6.45	30		Mozelj		17.26
7.01	39		KOČEVJE		17.10
7.15					17.00
7.33	52		Dolenja vas		16 42
7.39	56		Ribnica		16.36
8.00	71		Velike Lašče		16.15
8.07	76		Turjak		16.08
8.45	103	P	LJUBLJANA	O	15.30
Obratuje ob delavnikih skozi vse leto.
KOČEVJE—NOVO MESTO					
1	Km			Postaje	2
5.00	0		O	KOČEVJE	P	17.05
5.06	4			Stara cerkev	16.59
5.25	14			Stari log	16.40
5.45	26			Lašče	16.20
5.53	30			Dvor	16.12
6.16	43			DOLENJSKE TOPLICE	15.49
6.29					15.36
6.48	56			Kandija (bolnica)	15.17
6.50	57		P	NOVO MESTO	O	15.15
Obratuje vsak			dan	Skozi vse leto.	
	ČRNOMELJ (žel. postaja) — STARI TRG				
1	Km			Postaje	2
13.30	0		O	ČRNOMELJ (žel. postaja) P	—
13.31	1			Črnomelj (mesto)	18.40
13.35	4			Kanižarica	18.36
14.09	21			Koprivnik »K«	18.02
14.17	25			BREZOVICA »K«	17.54
14.21					17.50
14.35	32			Predgrad	17.36
14,55	42	35	P	STARI TRG	O	17.30
	Obratuje ob		delavnikih skozi vse leto.		
	ČRNOMELJ (žel. postaja) — BREZOVICA »K«				
1	Km			Postaje	2
5.30	0		O	Črnomelj (žel. postaja) p	—
5.31	1			Črnomelj (mesto)	7.46
5.35	4			Kanižarica	7.42
6.09	21			Koprivnik »K«	7.08
6.17	25		P	BREZOVICA »K«	O	7.00
Obratuje ob delavnikih skozi vse leto.
Predlog za nov železniški
..Železniška transportna podje-Ja so že začela izdelovati vozne ede za 1964/1965. V ta namen ",e bilo organiziranih več konfe-®nc, na katere so bili vabljeni as topni ki vseh večjih podjetij, .stanov in organizacij. Žal so bi-J te konference zelo slabo obilne.	«.
Osnutek je ta mesec v razpravi. Naša želja je, da napravimo tak vozni red, ki bo ustrezal vsem potrebam. Paziti je posebno na vlake s prevozom delavcev, še posebno, ker bodo podjetja prešla v krajšem času na 7-urni delavnik.
vozni red
Nakazal sem le nekaj večjih sprememb, naša želja pa bi bila, da nas obvestite o vaših željah. Predloge sprejemamo pismeno na naslov: Žel. postaja Kočevje ali pa telefonsko na štev. 86363 int. 37 do 30. decembra 1963
O. Z.
!_ Psnutek voznega reda je že *zdelan b°do ki
in je v razpravi. Vlaki tudi po novem voznem re-j ’ »i bo stopil v veljavo 31. ma-i .1964, prihajali in odhajali ob P1 časih kot sedaj. Spremenjen d le čas odhoda vlaka 6828 (se-v iz Kočevja ob 20.32); po no-
i5^ Vf)7riDm mrl n hn nHhainl nh
lB-ie.
voznem redu bo odhajal ob Vlak 6829, ki je sedaj pri-Jal ob 1.49, bo prihajal ob 0.59. 0, iavski vlak 6865 bo prihajal Odh	i'n dijaški vlak 6876
trajal ob 13.24. Novo je, da v toi- 6rn voznem redu ni več mo-č6Paga vlaka, ki prihaja v Ko-V]Je °b 5.24 in odhaja ob 6.51. W' 6830> ki b° odhajal iz Kori 'a ob 3.02 tudi po novem voz-cc,v Vedu. nima postanka v Stari kvi in Lipovcu.	,
Pomoč
Solnemu sošolcu
Tretji letnik večerne ekonomske šole obiskuje 36 slušateljev. Pred tedni pa je eden izmed njih, Izidor Grahelj, zaposlen v ITAS, resneje zbolel in se zdravi v eni izmed novomeških bolnišnic. Njegovi tovariši oziroma sošolci so na razrednem sestanku sklenili, da mu bodo tudi med boleznijo pomagali pri študiju, matematike, ki je najtežja in za katero nimajo skript kot za ostale predmete. Pred kratkim ga je že obiskal sošolec, ki je najboljši v matematiki, za stroške njegovega prevoza v Novo mesto pa bodo prispevali vsi slušatelji. Uprava bolnišnice je pokazala v tem primeru tudi vse razumevanje in je dala za študij na razpolago poseben prostor.
Posneto v komaj minulem mesecu boja proti alkoholizmu (in ne v zadnji vojni, kot bi lahko kdo sklepal) v Banja loki.
ta leden za vas
KOČEVJE
Poročili so se: Kerneža Ivan, živinorejec iz Kočevske Reke, star 21 let in Poje Frančiška, administratorka iz Primožev 3, stara 22 let.
V	Ljubljani sta se poročila: Flajs Metod, inženir agronomije iz Kočevske Reke, star 26 let, in Fekonja Alojzija, uslužbenka iz Kočevske Reke 37, stara 20 let.
V	Sodražici sta se poročila: Andrej Štrumbelj, avtomehanik iz Kočevja, Reška cesta 8, star 29 let, in Gačnik Regina, kuharica iz Kočevja, Trg Svobode 41, stara 22 let.
Rodile so: Gyorek Ana, živino-rejka iz Cvišlerjev 14, deklico, Krapec Marija, gospodinja iz Cvišlerjev 14, deklico.
V	Ljubljani so rodile: Gorše Kristina iz Kočevja, Rudnik 23, deklico; Oberstar Marija iz Koprivnika 22, deklico; Pogorelec Danica iz Salke vasi 39, dečka; Kordiš Milka iz Kočevja, Ljubljanska cesta 31, dečka; Remž-gar Andreja, pr. učit., Kočevje, Ljubljanska cesta, deklico in Južnič Majda iz Kočevja, Kolodvorska 2-a, dečka.
Umrli so: Badovinac Daniel, upokojenec iz Gorenja 2, star 69 let, Hren Tomaž iz Kočevja, Rožna ulica 22, star 3 leta.
DOLENJA VAS
Poročila sta se: Vidervol Anton, kmetovalec iz Rakitnice 19, 33 let in Gorše Pavlina, uslužbenka iz Rakitnice 26, stara 22 let.
Umrla sta: Mikulič Franc, osebni upokojenec iz Grčaric 29, star 83 let in Merhar Karel, osebni upokojenec iz Dolenje vasi 17, star 65 let.
KOSTEL
Umrla je Lisac Ana, krneto-valka iz Slavskega laza 2, stara 77 let.
LOŠKI POTOK
V	Ljubljani sta rodile: Zgonc Ivanka, delavka iz Retij 16 — dečka in Benčina Albina, delavka iz Travnika 12 — dečka.
V	Ljubljani sta se poročila: Majerle Ivan, mesarski pomočnik iz Starega trga ob Kolpi, star 24 let in Benčina Ivanka, medicinska sestra iz Travnika 90, stara 24 let.
DOBREPOLJE
Umrli sta Šuštar Amalija, upokojenka iz Podgorice 2, stara 72 let, in Zbačnik Marija, socialna podpiranka v Ponikvah 76, stara 74 let.
ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
FRANCE MIKULIČ iz Grčaric
Ob težki in nenadomestljivi izgubi se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam v dneh žalosti
stali ob strani, sočustvovali z nami in nam izrekli sožaljie. Topla zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno ZB in upokojencem iz Grčaric, govornikom za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Angela, sinova Ernest in Vide z ženama, hčere Angela, Tilda, Adeli, Kristina in Glisti z možmi ter petnajst vnukov in štirje pravnuki.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega sinka Tomažka, ki nam ga je nemila usoda, prezgodaj iztrgala iz naše družinice in nam prizadela močno bol, se v neizmerni žalosti zahvaljujemo prav vsem, ki ste ob tem težkem trenutku z nami sočustvovali.
Zahvaljujemo se prav tako za neprecenljivo prizadevanje, da bi mu ohranili dragoceno, komaj začeto življenje, dr. Imenšku, dr. Mihevčevi na Otroški kliniki in vsemu ostalemu zdravstvenemu osebju, ki ste mu kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste ga nazadnje še obiskali, vsem, ki ste mu podarili cvetje in ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Zahvaljujemo še kolektivu Invalidskega zavoda, kolektivu Kemične tovarne, Osnovni šoli »Jožeta Šeška«, sosedom, ki ste nam bili v najhujših trenutkih ob strani, še posebno pa za nesebično pomoč v teh najtežjih trenutkih Žagarjevim, Veselovim in Planinčevim.
Prav lepa hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali z osebnimi in pismenimi izreki sožalja.
Še enkrat prav vsem za vse iskrena hvala
Hrenovi in ostalo sorodstvo
PRODAM
Poceni prodam lepo kuhinjsko pohištvo. — Anton Bizjak, Rudnik 21.
PRODAM
Dobro ohranjeno sobno omaro prodam. Kočevje, Cesta na stadion 1.
PRODAM
Ugodno prodam moped »Coli-bri«. Naslov v upravi Novic.
SLUŽBA
Zaposlim žensko, ki bi bila pripravljena varovati 3 otroke po 8 ur na domu od 20. decembra letos dalje.
Albina Abramovič,
Kočevje, Šeškova 20
PREKLIC
Obžalujem in preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel 17. oktobra 1963 zoper Franca Osvalda, Draga, številka 26, terse mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Anton Bančič, Draga 21.
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »OPREMA« Kočevje
razpisuje
1.	delovno mesto tehnika lesne stroke,
2.	delovno mesto kvalificiranega strojnega ključavničarja.
Pogoji pod 1. in 2. točko z najmanj 3-letno prakso. — Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
»OPREMA« Kočevje
Kegljači za 29. november
V počastitev 29. novembra je KK Kočevje organiziral tradicionalni kegljaški turnir v disciplini 8-ikrat 200 lučajev za prehodni pokal kluba, ki je bil letos že tretjič. Tega turnirja so se udeležili kegljači iz Delnic, Kanižari-ce-Črnomlja, Novega mesta in Kočevja. KK Novo mesto je sodeloval na tem turnirju prvič in je, kot najmočnejši klub na Dolenjskem, ki se je krepko uveljavil tudi v republiškem in zveznem merilu, veljal za favorita. V letu 1962 si je pokal priboril KK Kočevje in če ne bi nekoliko zatajili boljši kegljači, bi ga lahko obdržal tudi letos. Po izenačeni igri so zmagali Novomeščani s 6141 podrtimi keglji (Legiša 804, Vuksi-nič 786, Hren 777), drugo mesto
PREDGRAD
Na Kolpi pri Stefancih sta se pred praznikom utopila brata Štimac, stara 16 in 18 let. Brata, ki sta delala v Kočevju in Lazah, sta hotela za praznike obiskati z darovi starše. Ko sta se peljala z brodom-čolnom preko Kolpe, se je vrv utrgala. Brata sta iz neznanega vzroka skočila v naraslo Kolpo. Trupli doslej še niso našli.
je osvojil KK Kočevje s 6044 podrtimi keglji (Smolej 783, Tušar 781, Kočevar 779), 'tretje mesto KK Delnice (Bujan 798, Glavan 767, Brkič 767) in četrto mesto KK Kanižarica s 5869 podrtimi keglji (Wajs St. 781, Wajs V. 747, Wajs J. 740). Tekmovanje je potekalo v športnem duhu in tovarištvu ter so gostje izrazili željo, da,bi bilo v bodoče več podobnih srečanj.
IZ BUKOVICE
Vaščani Bukovice smo v zadnjih nekaj letih, posebno pa le' tos, vložili precej truda za ureditev vasi in ga bomo še, venda' vsega ne zmoremo sami. V Prj' merjavi z Ribnico smo prikrajšani kar za 3 ure sonca na dan, zato bi želeli, da bi nam Elektro Kočevje pomagalo izboljšati električno napeljavo. Bukovica pa le tudi kulturno prosvetni center štirih vasi, zato bi radi primeren prostor (manjšo dvorano), kjer h* imeli tudi prostore za sestani6 organizacij in društev. Hiša, kjel bi lahko vse to imeli, v Bukovici je, zato upamo, da bomo * malo več razumevanja in dobr volje občinskih organov prišli d želenih prostorov.
KOČEVJE: 6. do 8. decembra slovenski film »Srečno Kekec«, 9. in 10. dec. francoski film »Dobrosrčni lopovi«, 11. in 12. decembra francoski film »Rififi pri ženskah«, 13. do 15. decembra ameriški film »Pustolovščine mladega človeka«.
RUDNIK: 7. in 8. decembra nemški film »Satan mami z ljubeznijo«, 14. in 15. dec. ameriški film »Vse za smeh«.
RIBNICA: 7 .in 8. dec. egiptovski film »Alžirka Džamila«, 14. in 15. dec. ameriški film »Nuna«.
SODRAŽICA: 7. in 8. decembra egiptovskifilm »Dežela sanj« 14. in 15. dec. sovjetski film »Čarobni mlin«.
VELIKE LAŠČE: 7. in 8. decembra francoski film »400 udarcev«, 14. in 15. dec. ameriški film »Zakon prerije«.
PREDGRAD: 7. in 8. dec. ameriški film »Ko je kraljevala komedija«, 14. in 15. dec. sovjetski film »Človekova usoda«.
BROD NA KOLPI: 7 .in 8. decembra francoski film »Vroči asfalt«, 15. dec. francoski film »Zakon je zakon«.
STARA CERKEV: 7. in 8. dec. sovjetski film »Šofer po sili«, 14. in 15. dec. jugoslovanski
D
film »Balada o trobenti in obla ku«.	-
OSILNICA: 8. dec. nemški m" »Med časom in večnostjo«, 1 ' decembra ameriški film nadoma preteklega poletja«-
POTUJOČI KINO PREDVAJA Poljski film »Likvidacija" j petch, 6. dec. ob 19. uri v DOL .«. VASI. V soboto 7. dec. ob 19- u« v POLOMU, v nedeljo, 8. dec ' 14. uri v BANJA LOK/, ob l6., v FARI in ob 19. uri v KUZ^J Domači cinemaskopski »Pesem« v soboto, 7. dec. oL• uri v STAFF,M LOGU, v n*^. Ijo, 8. dec. ob 16. uri v STh^j GAH in ob 19. uri v LIVOLD Prihodnji teden bomo P)'e° jali poljski film »Likvidacija"^. Oneku, Koprivniku, Vimoljn, „g. zah in Mozlju, angleški film /'va-daj roko hudiču« pa v Dolg1 j. si, Črnem potoku, Travi in * preski.	po-
prosimo odgovorne za 1\|rr predstave, da poskrbijo za jeno, zatemnjeno in za^c'dUtaic’ dvorano. Vstopnice pred predstavo. Vsem je brezplačno na voljo list s kratko vsebino drugimi zanimivostmi.
filma