HACQUETIA 4/2 • 2005, 173–200 FlorIsTIčnE novosTI Iz PosočjA In sosEdnjIH območIj v zAHodnI In sEvErozAHodnI slovEnIjI – Iv Igor DAKSKoBLeR* Izvleček V pregledu florističnih novosti iz Posočja in njegove neposredne soseščine (zahodna in severozahodna Slovenija) smo opisali nova nahajališča, rastišča in združbene razmere naslednjih taksonov: Arabis scopoliana Boiss., Chlorocrepis staticifolia (All.) Griseb. (= Hieracium staticifolium All.), Epipogium aphyllum (F.W. Schmidt) Sw., Eritrichium nanum (L.) Gaud., Gladiolus illyricus Koch, Herminium monorchis (L.) R. Br., Iris sibirica L. subsp. erirrhiza (Pospichal) T. Wraber, Lemna gibba L., Leontodon hispidus L. subsp. brumatii (Schiede ex Reichenb) T. Wraber, Luzula nivea (L.) DC., Medicago pironae Vis., Orchis purpurea Huds., Plantago holosteum Scop., Plantago maritima L., Saxifraga tenella Wulf., Scorzonera humilis L., Scorzonera villosa Scop., Streptopus amplexifolius (L.) DC., Trifolium arvense L. in Viola pyrenaica Ramond. S fitocenološko tabelo smo prikazali traviščne združbe na Banjšicah in na Kanalskem Kolovratu, na stiku predalpskega, submediteranskega in dinarskega fitogeografskega območja Slovenije. Abstract In our survey of floristic novelties from the Soča Valley and its immediate vicinity (western and northwestern Slovenia) we describe new localities, sites and community conditions of the following taxa: Arabis scopoliana Boiss., Chlorocrepis staticifolia (All.) Griseb. (= Hieracium staticifolium All.), Epipogium aphyllum (F.W. Schmidt) Sw., Eritrichium nanum (L.) Gaud., Gladiolus illyricus Koch, Herminium monorchis (L.) R. Br., Iris sibirica L. subsp. erirrhiza (Pospichal) T. Wraber, Lemna gibba L., Leontodon hispidus L. subsp. brumatii (Schiede ex Reichenb) T. Wraber, Luzula nivea (L.) DC., Medicago pironae Vis., Orchis purpurea Huds., Plantago holosteum Scop., Plantago maritima L., Saxifraga tenella Wulf., Scorzonera humilis L., Scorzonera villosa Scop., Streptopus amplexifolius (L.) DC., Trifolium arvense L. and Viola pyrenaica Ramond. In the phytosociological table we have presented the grassland communities on the Banjščice plateau and on the Kanalski Kolovrat range, i.e. at the contact of the pre-Alpine, sub-Mediterranean and Dinaric phytogeographical region of Slovenia. Ključne besede: flora, travišča, Banjšice, Kanalski Kolovrat, zahodna in severozahodna Slovenije, Posočje Key words: flora, grassland communities, the Banjšice plateau, the Kanalski Kolovrat range, western and northwestern Slovenia, the Soča Valley 1. UVoD uspevajo. Na ta način nadaljujemo niz člankov o florističnih novostih iz Posočja, ki smo ga začeli l. Pri preučevanju flore in vegetacije Posočja v zaho-1994 v reviji Hladnikia. dni in severozahodni Sloveniji smo v zadnjih letih našli nekaj novih nahajališč nekaterih semenk, ki sodijo med redke, fitogeografsko pomembne, za-2. MeToDe ščitene ali kako drugače zanimive taksone slovenske flore. Smiselno je, da njihova rastišča podrob-obravnavane vrste si v besedilu sledijo po abeceneje opišemo in opozorimo na združbe, v katerih dnem vrstnem redu. Floro v Posočju popisujemo * Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI -5220 Tolmin, Slovenija; Igor.Dakskobler@guest.arnes.si 173 Hacquetia 4/2 • 2005 po srednjeevropski metodi (Niklfeld 1971). Nova nahajališča smo zato predstavili po ustaljeni shemi: kvadrant po srednjeevropski metodi, oznaka po mreži UTM, kraj (po temeljnem topografskem zemljevidu 1 : 10.000 in po najbližjem kraju v Atlasu Slovenije v merilu 1 : 50.000), nadmorska višina, oznaka rastišča, datum najdbe in navedba, če je rastlina tudi herbarizirana ali fotografirana. Pri fitocenološkem opisu rastišč uporabljamo standardno srednjeevropsko fitocenološko metodo (Braun- Blanquet 1964). Pri ureditvi fitocenološke tabele smo si pomagali z metodami hierarhične klasifikacije in ordinacijsko metodo glavnih koordinat (PCoA). Uporabljali smo programski paket SYNTAX (Podani 2001). Pri imenih taksonov sledimo v glavnem Registru flore Slovenije (Trpin & Vreš 1995), upoštevamo tudi dopolnila v tretji izdaji Male flore Slovenije (Martinčič & al. 1999). Nomenklaturni viri za imena mahov so Frahm & Frey (1992) in Martinčič (2003). Pri razširjenosti obravnavanih vrst v Sloveniji se sklicujemo na že objavljene arealne karte (največ jih je v Gradivu za floro Slovenije – Jogan & al. 2001), na podatke zadnje izdaje Male flore Slovenije (Martinčič & al. 1999), druge botanične literature ter ljubljanskega univerzitetnega herbarija (LJU). Nomenklaturni viri za imena sintaksonov (pri oznaki združbenih razmer in v fitocenološki tabeli) so: Mucina, Grabherr & Wallnöfer (1993), Grabherr & Mucina (1993), Mucina & al. (1993), Marinček & al. (1993) in Theurillat & al. (1995). 3. ReZULTATI 3.1 Arabis scopoliana Boiss. 9948/4 (UTM VL09): Slovenija, Trnovski gozd, Stanov rob, okoli 15 m severovzhodno od vrha (kota 1191 m), na nadmorski višini okoli 1175 m, okoli 1,5 m visok in v srednjem delu 1,3 m širok stožčast dolomitni skalni rogelj. Na njegovi osojni (vzhodni strani), površina je okoli 1,5 m2, so v najbolj previsnem delu v prečni razpoki razpotegnjene blazinice Scopolijevega repnjaka. Vrstna sestava združbe skalnih razpok je naslednja: Arabis scopoliana 1.2, Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae r, Sesleria albicans +.3, Primula auricula r, Asplenium rutamuraria r, Bupleurum petraeum (r) ter mahovi: Homalothecium sp. +.4, Grimmia pulvinata +.2, Schistidium apocarpum +.3, Neckera crispa +.3; na prisojni strani tega roglja rastejo tudi vrste Festuca stenantha ?, Dianthus sylvestris in Athamanta turbith, v neposredni bližini še vrsta Saxifraga crustata. Leg. & det. I. Dakskobler, 22. in 26. 8. 2003, 19. 5. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. Določitev je potrdil B. Surina, 28. 8. 2003. o najdbi Scopolijevega repnjaka na severovzhodnem robu Trnovskega gozda, v Govcih pod Stanovim robom smo kratko že poročali (Dakskobler & Čušin 2003: 107, Dakskobler 2004: 279). Tokrat podajamo podroben opis doslej najbolj severnega nahajališča te ilirske vrste. Za južni rob Trnovskega gozda (Čaven) je to vrsto sicer omenjal že Fleischmann (1844: 212), vendar te najdbe po njem ni še nihče podtrdil. Več o celotni razširjenosti vrste Arabis scopoliana in o njeni razširjenosti v Sloveniji ter o njenih rastiščih in ekologiji je napisal Surina (2004b). 3.2 Chlorocrepis staticifolia (All.) Griseb. (= Hieracium staticifolium All.) 9848/2 (UTM VM01): Slovenija, Soška dolina pri Tolminu, erozijsko območje na vzhodnem vznožju Bučenice na desnem bregu Soče dolvodno od sotočja s Tolminko – nasproti sotočja z Godičo, okoli 150 m nm. v., ploščasti apnenec z roženci. Zelenkasti pečnikovec (le okoli osem cvetočih primerkov) smo našli na dveh krajih v naskalni združbi tik nad gladino Soče (tabela 1). Leg. I. Dakskobler, 19. in 21. 6. 2001, det. T. Wraber, 9. 7. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. Chlorocrepis staticifolia je južnoevropska montanska vrsta, značilna za združbe rečnih prodišč (red Epilobietalia fleischeri Moor 1958). Razširjena je v celotnem loku Alp (Aeschimann & al. 2004b: 684). V Sloveniji uspeva predvsem ob alpskih rekah (Soči, Savi, Savinji in Dravi ter njihovih pritokih), v glavnem v alpskem in predalpskem fitogeografskem območju (Jogan & al. 2001: 107). To vrsto smo doslej opažali na Bovškem (npr. ob Učji – 9646/3, v Trenti ob Soški poti med Maselcem in Plajerjem in v Zapodnu – oboje 9648/1, v Loški Koritnici pri Velikih prodih in pri Šujču – 9547/1) in v Zgornji Savski dolini (v Mali in Veliki Pišnici, pod Špikom – vse 9548/2, v Krnici – 9548/4, v Planici – 9548/1 in v Tamarju – 9548/3). Tudi v ljubljanskem univerzitetnem herbariju (LJU) so predvsem primerki, nabrani na Bovškem in v Zgornji Savski dolini. Čušin (2003: 48) je to vrsto našel tudi v povirju Nadiže, v Benetkah pod Velikim Muzcem (9746/1). Nahajališče pri Tolminu je že nekoliko oddaljeno od nahajališč na Bovškem in doslej edino nam znano v srednjem teku te alpske reke. 174 igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in soseDnjiH območij v zaHoDni in severozaHoDni sloveniji – iv Tabela 1: Združba skalnih razpok z vrsto Chlorocrepis staticifolia ob Soči pri Tolminu Table 1: Rock crevices community with Chlorocrepis staticifolia along the Soča River near the town of Tolmin Številka popisa (Number of relevé) 1 2 Nadmorska višina v 10 m (Altitude in 10 m) 15 15 Lega (Aspect) N N Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 90 90 Zastiranje v % (Cover in %) 20 30 Velikost popisne ploskve v m2 (Relevé area in m2) 4 4 Mesec popisa (Month of taking relevé) 6 6 Število vrst (Number of species) 7 13 Značilne in razlikovalne vrste združb skalnih razpok Character and differential species of the chasmophytic communities Sesleria albicans + (+) Saxifraga crustata + (+) Aster bellidiastrum . + Athamanta turbith . (+) Campanula carnica . (+) Veronica urticifolia . + Značilne in razlikovalne vrste melišč in prodišč Character and differential species of the screes communities Chlorocrepis staticifolia 11 Petasites paradoxus . + Druge vrste (Other species) Salix appendiculata + + Erica carnea + + Calamagrostis varia + + Lembotropis nigricans r. Hieracium sylvaticum . + Angelica sylvestris . + Petasites hybridus . (+) 3.3 Epipogium aphyllum (F.W. Schmidt) Sw. 9548/ 2 (UTM VM04): Slovenija, Julijske Alpe, Mala Pišnica, ob stezi v dolinski zatrep (naprej od lovske koče), okoli 1100 m nm. v., alpski bukov gozd (Anemono-Fagetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 24. 7. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki; ob lovski stezi, pred hudourniško pregrado (gledano iz smeri Kranjske Gore oz. prva grapa za njo, gledano iz smeri lovske koče), okoli 1000 m nm. v., alpski bukov gozd (Anemono-Fagetum). Det. I. Dakskobler, 29. 7. 2004, fotografski posnetki. Brezlistni nadbradec je evrosibirska vrsta bukovih in smrekovih gozdov. V Sloveniji je to razmeroma redka kukavičevka, najbrž zato, kot ugotavlja Ravnik (2002: 28), ker ga v naravi težko opazimo. Karto njegove doslej znane razširjenosti v Sloveniji (Jogan & al. 2001: 144, Ravnik 2002: 28) dopolnjujemo z nahajališči v Mali Pišnici, kjer smo ga v dveh zaporednih letih opazili na dveh krajih, obakrat v alpskem bukovem gozdu (Anemono-Fagetum). 3.4 Eritrichium nanum (L. ) Gaud. 9747/ 1 (UTM UM92): Slovenija, Julijske Alpe, Krnsko pogorje, Polovnikov greben, Veliki vrh, okoli 1700 do 1730 m nm. v., apnenec, Potentillo clusianae-Campanuletum zoysii Aichinger 1933 var. Potentilla nitida Surina 2004. Leg. & det. I. Dakskobler, 17. 6. 2003, in I. Dakskobler, B. Surina, B. Vreš & T. Čelik, 18. 7. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. 9748/ 4 (UTM VM02): Slovenija, Julijske Alpe, Tolminsko-Bohinjske gore, Žabijski Kuk, skalovje v prisojnem pobočju nad Lipovščkom, okoli 1740 m nm. v., Potentillo clusianae-Campanuletum zoysii; pogosta višje v celotnem grebenu proti sedlu (med Kukom in Voglom) - največkrat v skalnih razpokah na samem grebenu, okoli 1820 do 1860 m nm. v., Potentillo clusianae-Campanuletum zoysii var. Potentilla nitida. Leg. & det. I. Dakskobler, 2. 7. 1999 in 26. 6. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. 9749/ 3 (UTM VM11): Slovenija, Julijske Alpe, Peči, Novi vrh (Suha Rodica), pod grebenom proti Raskovcu, dachsteinski apnenec, okoli 1920 m nm. v., Potentillo clusianae-Campanuletum zoysii. Leg. & det. I. Dakskobler, 8. 7. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. 9749/ 4 (UTM VM12): Slovenija, Julijske Alpe, Tolminsko-Bohinjske gore, pod grebenom Vrata- Čétrt, nad planino osredki, blizu planinske poti, dachsteinski apnenec, okoli 1710 m nm. v., Potentillo clusianae-Campanuletum zoysii. Leg. & det. I. Dakskobler, 17. 6. 2000 in 14. 8. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9648/ 3 (UTM VM03): Slovenija, Julijske Alpe, rob Triglavskega pogorja, Vršac (2236 m) med Zgornjo Komno in Travniško dolino (Soča,Vrsnik, nad pl. Za Skalo). Skalovje tik pod vrhom (okoli 2230 do 2235 m nm. v.), blazinasto naskalno rastje (Potentilletum nitidae s. lat.). Leg. & det. I. Dakskobler, 30. 8. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU. 9648/ 1 (UTM UM93): Slovenija, Julijske Alpe, Bovško, Nizki vrh (kota 2162 m) in Zadnji Pelc (kota 2315 m) med dolino Bale in planino Zapotok (nad Zadnjo Trento), blazinasto naskalno rastje s kamnokreči (Saxifraga exarata, S. paniculata, S. cru 175 Hacquetia 4/2 • 2005 stata). Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 9. 2003; pod Velikim Pelcem, 2360 m nm. v., blazinasto rastje (Potentilletum nitidae). Leg. & det. I. Dakskobler, 4. 10. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. 9548/3 (UTM UM93): Slovenija, Julijske Alpe, Veliki Pelc, severno ostenje nad Zadnjo Trento, tik pod vrhom, v smeri Pelca nad Klonicami, 2370 m nm. v., Potentilletum nitidae. Leg. & det. I. Dakskobler, 4. 10. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. Eritrichium nanum je alpsko-karpatska vrsta skalnih razpok alpinskega pasu, v splošnem bolj razširjena na silikatni podlagi (Aeschimann & al. 2004b: 92). V apnenčastih Julijskih Alpah je razmeroma pogosta, predvsem v njihovem najvišjem, osrednjem delu (Jogan & al. 2001: 148). Njena posamezna nahajališča smo opazili tudi na južnem obrobju Julijskih Alp, v Tolminsko-Bohinjskem grebenu. Med Črno prstjo in Rodico raste v združbi Clusijevega prstnika in Zoisove zvončice pod grebenom Vrata-Čétrt in pod Novim vrhom, precej bolj obilna pa je na grebenu Žabijskega Kuka, tu v podobni združbi, v kateri pa se pojavlja tudi triglavska roža (Potentilla nitida). V literaturi zasledimo tudi podatek o njenem uspevanju na Tolminskem Kuku, 9748/2 (Tommasinijev herbarij, 13. 7. 1841 v Lona 1952: 166), Rdečem robu (Marchesetti v Lona 1952: 166) in Krnu (Tommasinijev herbarij v Lona 1952: 166, tudi Stur 1857: 411, e. Mayer 1951: 37, Surina 2004a – na grebenu med Krnom in Srednjim vrhom). Nekoliko presenetljivo je njeno pojavljanje na po višini razmeroma nizkem (najvišja točka 1773 m) Polovnikovem grebenu, pod Velikim vrhom. Tudi tu raste v združbi skalnih razpok s Clusijevim prstnikom, Zoisovo zvončico in ponekod triglavsko rožo. T. Wraber (1972) triglavsko neboglasnico uvršča med lokalne značilnice asociacije Potentilletum nitidae in v tej združbi smo to blazinasto rastlino opazili na Vršacu med Komno in Travniško dolino ter v grebenu Pelcev med dolinama Bale in Zadnje Trente. 3.5 Gladiolus illyricus Koch 9947/1 (UTM UM80): Slovenija, Kanalski Kolovrat, Korada, Pri Rajdi, nad cesto Lig-Kobalar, v smeri proti Zarščini, še košen travnik na laporju, okoli 720 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 3. 6. 2004, fotografski posnetek edinega opaženega primerka (fitocenološki popis 7 v tabeli 2). V bližini, v žlebu pod cesto, je rastišče navadnega zlatega korena (Asphodelus albus). Ilirski meček uspeva tudi blizu spomenika padlim v drugi svetovni vojni (Vrh dolin, pri odcepu za Zapotok), na že opuščeni senožeti, ki je nagnjena proti dolini Idrije. Det. I. Dakskobler, 30. 9. 2005. 9947/2 (UTM UM90): Slovenija, Kanalski Kolovrat, travnik nad vasico Markiči oz. pod cesto Lig-Kobalar, okoli 600 m nm. v., det. Jože & Carmen Peternel, fotografski posnetek iz leta 1988; Zajavorce, nad cesto Lig-Kobalar, med Sv. Jakobom in Vrhom, suho travišče na globljih tleh (zaraščajoča senožet), kjer raste tudi navadni zlati koren (Asphodelus albus), okoli 700 m nm. v., cvetelo približno 20 do 30 primerkov (fitocenološki popis 12 v tabeli 2). Leg. & det. I. Dakskobler, B. Čušin, Carmen & Jože Peternel, 9. 7. 2003, fotografski posnetki in delovni herbarij ZRC SAZU. 9947/3 (UTM UM80): Slovenija, Kanalski Kolovrat, južno od Korade, Vrhoveljska planina, nad TV pretvornikom, lapor s primesjo apnenca, okoli 650 m nm. v., suho travišče. Det. I. Dakskobler, 9. 6. 2003, fotografski posnetek edinega primerka z devetimi cvetovi (fitocenološki popis 6 v tabeli 2). 9947/3 (UTM UL89): Slovenija, greben od Korade proti Vrhovljam pri Kojskem, V Rajdi nad Plavami, okoli 470 m nm. v., suho travišče (na katerem raste tudi velecvetni serap, Serapias vomeracea), samo vegetativni poganjki (listi) – fitocenološki popis 10 v tabeli 2. Det. I. Dakskobler, 9. 6. 2004. Ilirski meček je jugovzhodnoevropska (Poldini 1991: 394) oz. mediteranska (Aeschimann & al. 2004b: 1094) vrsta navadno nekoliko vlažnih travišč (red Molinietalia coeruleae), ki ima v Posočju razmeroma redka nahajališča. Več jih je v dolini Idrijce (npr. nad Dolenjo Trebušo – Dakskobler & Čušin 2003, na Šentviški planoti – Gruden 1958 in na Cerkljanskem in Idrijskem – Terpin 1994). V Breginjskem kotu, na traviščih pod Stolovim grebenom, ga je našel Čušin (2001: 8), imamo pa tudi podatke o uspevanju na Sabotinovem grebenu (Kocjan 1999: 51, Dakskobler 2001: 46). Na traviščih (senožetih) Kanalskega Kolovrata je bila ta vrsta nekoč pogostejša, kot je danes, ko se ti travniki vsaj deloma že zaraščajo. Na Banjšicah ilirskega mečka doslej nismo opazili. 3.6 Herminium monorchis (L.) R. Br. 9748/4 (UTM VM02): Slovenija, Julijske Alpe, Zgornje Posočje, Tolminske Ravne, pašnik na morenskem gradivu, ob gozdni cesti, ki pelje v pl. Plazje, okoli 890 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 20. 6. in 26. 6 2003, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki. 176 igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in soseDnjiH območij v zaHoDni in severozaHoDni sloveniji – iv Gomoljasti grban je evrazijska kukavičevka, razširjena povsod v Alpah (Aeschimann & al. 2004b: 1110) na travnikih in drugih odprtih površinah (zveza Molinion). V Sloveniji ima razmeroma malo znanih nahajališč (Jogan & al. 2001: 190, Ravnik 2002: 166). Nekaj jih je tudi v Zgornjem Posočju. V okolici Bovca jo je opažal že Tommasini (oz. njegovi nabiralci), objava iz leta 1851 (glej tudi Aichinger 1980: 189), pozneje M. Wraber (1965) in T. Wraber (1967). V novejšem času je o nahajališču te vrste v Zadnji Trenti poročal Dolinar (2001). Na Banjšicah, med Batami in Madoni (9848/3), jo je našel Zirnich (Cohrs 1954: 135). Zanimiv podatek o združbenih razmerah, v katerih uspeva ta vrsta, je objavil Čarni (2003) – popisal jo je namreč na gojenem travniku asociacije Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris ellmauer 1993 pri Prosenjakovcih na Goričkem. Pri Tolminskih Ravnah raste na zaraščajočem se pašniku, na precej inicialnem rastišču z naslednjo vrstno sestavo: Acinos alpinus 1.1, Asarum europaeum subsp. caucasicum +.2, Asperula cynanchica +, Briza media 1.1, Carlina vulgaris +, Erigeron glabratus +.2, Euphorbia cyparissias 1.1, Fagus sylvatica +.2, Festuca nigrescens +.2, Galium anisophyllon +, Globularia cordifolia 1.2, Helianthemum ovatum 1.1, Herminium monorchis +, Leontodon hispidus 2.2, Linum catharticum +, Picea abies +, Pimpinella saxifraga +.2, Plantago lanceolata +, Rhamnus fallax +, Sedum sexangulare +, Teucrium chamaedrys 1.1, Thymus serpyllum agg. 1.2, Pteridium aquilinum +, Vincetoxicum hirundinaria 1.1 in Selaginella helvetica 2.2. 3.7 Iris sibirica L. subsp. erirrhiza (Pospichal) T. Wraber 9948/3 (UTM UM90): Slovenija, Banjšice, Lohke, v dolini pod Slemenom, med macesni, ki so jih nasadili po drugi svetovni vojni. okoli Slemena raste še na več krajih, razmeroma pogosto predvsem na vzporednem, nekoliko nižjem slemenu proti vzhodu, na že opuščenih (deloma pa še košenih) gorskih senožetih na laporju in lapornatemu apnencu (fitocenološki popis 14 v tabeli 1). Nadmorska višina teh nahajališč je okoli 700 do 800 m. Leg. & det. I. Dakskobler, 10. 2. 2002, in I. Dakskobler & B. Vreš, 11. 6. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki; Banjšice, Bate, travišča med zaselkoma Sveto in Madoni (na več krajih pod vzpetino Visoko), okoli 700 do 750 m nm. v. Det. B. Anderle & I. Dakskobler, 25. 5. 2005 in I. Dakskobler, 10. 6. 2005, fotografski posnetki. 9948/1 (UTM UM90): Slovenija, Banjšice, ob manjši vlaki na nekdanjih senožetih pri Lohkah, okoli 720 m nm. v. Det. I. Dakskobler & B. Vreš, 11. 6. 2002, popis avtorjev. 9749/3 (UTM VM11): Slovenija, južne Julijske Alpe, Baška dolina, Grantarska planina (na slemenu med Luknom in Ploho), okoli 1030 m nm. v. (najnižja točka – sedlo grebena), opuščeni pašniki in senožeti. Manjša skupina rastlin je začenjala cveteti v zavetju macesna, bukve in mokovca (ta tri drevesa so rasla v šopu na opuščeni planini). V neposredni bližini rastejo vrste Rubus idaeus, Veratrum album, Molinia arundinacea, Convallaria majalis, Serratula tinctoria, Tussilago farfara, Luzula luzuloides, Crocus vernus subsp. albiflorus, Achillea distans, Gymnadenia conopsea, Ranunculus nemorosus, Traunsteinera globosa. Drugod na Grantarski planini je doslej nismo opazili. Leg & det. I. Dakskobler, 31. 5. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. o pojavljanju tega ilirskega taksona v Posočju smo pisali pred nekaj leti (Dakskobler v Čušin & Dakskobler 2001: 72–73). Našli smo še eno novo nahajališče v Baški dolini in razmeroma bogata nahajališča na Banjšicah. Tam kojniška perunika uspeva na prostranih travnikih, pašnikih in senožetih (slednje so deloma že opuščene), ki sodijo med predlagana varstvena območja v okviru projekta Natura 2000. Takšno uvrstitev opravičuje tudi tukajšnja bogata flora, saj na teh travnikih obilno uspevajo še nekatere druge zanimive rastline, npr. jagodasta hrušica (Muscari botryoides), navadni zlati koren (Asphodelus albus) in nizki gadnjak (Scorzonera humilis). 3.8 Lemna gibba L. in vlagoljubno rastje na Banjšicah 9948/1 (UTM UM90): Slovenija, Banjšice, Mlaka pod Mrcinjami, okoli 630 m nm. v., obilna, združbotvorna (Lemnetum gibbae). Leg. & det. I. Dakskobler, 18. 10. 2004 in 2. 11. 2004, B. Anderle & I. Dakskobler, 25. 5. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU. Grbasta vodna leča je kozmopolitska vrsta, značilnica vodnih združb (zveza Lemnion gibbae), ki je v Sloveniji razmeroma redka in kot ranljiva uvrščena v Rdeči seznam (T. Wraber & Skoberne 1989: 198, T. Wraber & al. 2002: 8902). Arealno karto njene razširjenosti so objavili še Jogan in sodelavci (2001: 221). Na razmeroma veliki vodni in močvirni površini v Mlakah uspevajo tudi drugi higro- in hidrofiti, npr. pokončni ježek (Sparganium erectum agg.), navadna čeladnica (Scutellaria galericulata), drob 177 Hacquetia 4/2 • 2005 nocvetni vrbovec (Epilobium parviflorum), robatostebelni vrbovec (E. tetragonum), vejicati vrbovec (E. ciliatum), navadni regelj (Lycopus europaeus subsp. mollis), studenčni jetičnik (Veronica beccabunga), trpotčasti porečnik (Alisma plantago-aquatica), plavajoči dristavec (Potamogeton natans), navadno in stisnjeno ločje (Juncus effusus, J. compresus), nagubana sladika (Glyceria notata), močvirska spominčica (Myosotis scorpioides), travniška penuša (Cardamine pratensis), kolenčasti lisičji rep (Alopecurus geniculatus), kljunasti šaš (Carex rostrata), mehurjasti šaš (C. vesicaria), proseni šaš (C. panicea), rumeni šaš (C. flava), zajčji šaš (Carex leporina), močvirska sita (Eleocharis palustris), močvirska lakota (Galium palustre) idr. V neposredni bližini mlake uspeva tudi volnati repinec (Arctium tomentosum), nekoliko višje, ob potočku Lošček pod Lohkami (v bližini vodovodnega zajetja), pa smo v gozdnem omejku našli dlakavolistno jablano (Malus dasyphylla). ob tem naj dodamo, da je na Banjšicah še več manjših vodnih ali zamočvirjenih površin s higrofilnim in hidrofilnim rastjem (v glavnem so to združbe razreda Phragmiti- Magnocaricetea Klika in Klika & Novák 1941) – npr. fragmente združbe pokončnega ježka (Sparganium erectum agg.) najdemo na Jezeru pri Lohkah in na Mlaki pri Kanalskem Vrhu (oboje 9948/1), tam tudi manjši sestoj ozkolistnega in širokolistnega rogoza (Typha angustifolia, T. latifolia) in razmeroma obsežno trstičje (Phragmitetum vulgaris = Phragmitetum australis). Trstičje uspeva tudi pod Slemenom, širokolistni rogoz pa v kalu pri Podlaki (oboje (9948/3). Sestoj močvirske site (Eleocharitetum palustris) pa smo popisali ob kalu pri Princu nad Kanalskim Lomom (9848/4). 3.9 Leontodon hispidus L. subsp. brumatii (Schiede ex Reichenb) T. Wraber [Leontodon hispidus var. brumatii (Rchb.) Fiori = L. brumatii Rchb.] 9647/4 (UTM UM93): Slovenija, Zgornje Posočje, Bovško, na levem bregu Soče v koritih dolvodno od Kršovca (blizu brvi čez Sočo), okoli 430 m nm. v., na obvodnih skalah skupaj z vrstami Paederota lutea, Trisetum argenteum, Aquilegia einseleana, Sesleria albicans, Centaurea dichroantha, Micromeria thymifolia, Athamanta turbith, Gypsophila repens idr. Leg. & det. I. Dakskobler, 16. 6. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. 9847/4 (UTM UM90): Slovenija, dolina Idrije pod Kostanjevico, Pri Robu, obvodne skale v sami strugi reke (povsem na meji med Slovenijo in Italijo), bolj na italijansko stran struge, 320 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 4. 4. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9947/2 (UTM UM90): Slovenija, srednja Soška dolina, obvodne skale na desnem bregu Soče pod objekti He Plave, okoli 80 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 8. 4. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. 9947/4 (UTM UM90 in UL99): Slovenija, srednja Soška dolina, obvodne skale na desnem bregu Soče pod železniško postajo Plave, okoli 80 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 8. 4. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu. o pojavljanju tega endemičnega taksona prigorja Julijskih in Karnijskih Alp v Posočju smo pisali pred leti (Čušin & Dakskobler 2001: 73–74). Pri nadaljnjih raziskavah smo našli še več novih nahajališč na obvodnih skalah ob zgornjem in srednjem teku reke Soče in ob zgornjem teku obmejne reke Idrije. 3.10 Luzula nivea (L.) DC. Snežnobela bekica je južnoevropska montanska vrsta (Aeschimann & al. 2004b: 752), ki uspeva v celotnem alpskem loku, razen v njegovem vzhodnem in severovzhodnem delu. V Sloveniji je sklenjeno razširjena samo v Zgornjem Posočju. o nekaterih njenih novih nahajališčih v tem območju smo že pisali (Dakskobler 1994: 25–26, 1996: 44). V gorenjskem delu Julijskih Alp se pojavlja raztreseno v Bohinju, v Vratih in v okolici Kranjske Gore (glej npr. Dakskobler 1994: 25, s seznamom avtorjev, ki so ta nahajališča objavili). Vednost o njenem pojavljanju na vzhodnem robu areala dopolnjujemo še z naslednjimi podatki: 9749/4 (UTM VM12): Slovenija, Julijske Alpe, Bohinj, pod Črno goro (severovzhodno od Črne prsti), apnenec, okoli 1490 m nm. v., na grebenu, v subalpinskem bukovem gozdu (Polysticho lonchitis- Fagetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 13. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9548/1 (UTM VM04): Slovenija, Julijske Alpe, greben Vitranc–Ciprnik, okoli 1630 m nm. v., v sestoju smreke, macesna in bukve (Anemono-Fagetum laricetosum). Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 7. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. 9548/2 (UTM VM04): Slovenija, Julijske Alpe, Mala Pišnica, alpski bukov gozd (Anemono-Fagetum) na desnem bregu doline pod hudourniško pregrado, okoli 1000 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 178 igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in soseDnjiH območij v zaHoDni in severozaHoDni sloveniji – iv 24. 7. 2003; tudi v alpskem bukovju ob lovski poti od koče proti koncu doline, okoli 1100 m nm. v., blizu nahajališča vrste Epipogium aphyllum. Leg. & det. I. Dakskobler, 29. 7. 2004 (v dolini Male Pišnice, pod Vitrancem, to bekico omenja Zupančič 1999, fitocenološka tabela 14, na nadmorski višini 1540 m, v smrekovem gozdu, Laburno alpini-Piceetum var. geogr. Luzula nivea); Velika Pišnica, ob gozdni cesti v Krnico, na več krajih, okoli 900 do 950 m nm. v., alpsko bukovje. Det. I. Dakskobler, 30. 7. 2004; na levem bregu Velike Pišnice pod hotelom erika, okoli 850 m nm. v., alpski bukov gozd. Leg. & det. B. Anderle & I. Dakskobler, 22. 7. 2003; Martuljek, ob planinski poti pod Špik, okoli 1350 m nm. v., alpski bukov gozd (Anemono-Fagetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 25. 7. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. 9548/ 4 (UTM VM04): Slovenija, Julijske Alpe, Velika Pišnica, v mešanem bukovo-smrekovem gozdu ob poti h koči na Gozdu, okoli 1200 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 30. 7. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. 9549/ 4 (UTM VM14): Slovenija, Julijske Alpe, Vrata, ob naravoslovni učni poti, okoli 50 m nad strugo Bistrice, pred Galerijami, okoli 850 m nm. v., alpski bukov gozd (Anemono-Fagetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 31. 7. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. 3.11 Medicago pironae Vis. 9947/ 1 (UTM UM80): Slovenija, Srednje Posočje, Kanalski Kolovrat, Pri Rajdi pod Korado, kamnito travišče ob robu gozdnega omejka, okoli 730 m nm. v. – levo od ceste nad Rajdo v smeri Kobalarja; skale ob cesti pod Korado, blizu Kobalarja, okoli 700 m nm. v.; skale nad Vedenci, okoli 660 do 670 m nm. v., blizu ceste od Vrhoveljske planine proti Koradi, Seslerio albicantis-Ostryetum s. lat. Leg. & det. I. Dakskobler, 4. 9. 2002 in 3. 6. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU (potrditev pojavljanja okoli Korade – Zirnich v Cohrs 1954: 126, Zirnich v Mezzena 1986: 306, 363). 9947/ 2 (UTM UM90): Slovenija, Srednje Posočje, Kanalski Kolovrat, Sv. Jakob – skalnat greben nad dolino Perivnika, okoli 730 do 740 m nm. v., Seslerio albicantis-Ostryetum s. lat.; tudi ponekod na travnikih pod Sv. Jakobom (bolj ob robu travnika na plitvejših tleh). Leg. & det. I. Dakskobler, 9. 9. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU; skalovje nad železniško progo med Ložicami in Plavami, nad desnim bregom Soče, okoli 170 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 9. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU; Banjšice, planota med Jelenkom in Rebrom, kamnito travišče (opuščeni pašniki v zaraščanju), okoli 710 m nm. v. (skupaj z vrstami Festuca valesiaca, Helictotrichon pubescens, Muscari botryoides, Verba- scum chaixii, Dianthus sanguineus in Arabis hirsuta). Leg. & det. I. Dakskobler, 21. 5. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. 9947/ 3 (UTM UL89): Slovenija, greben med Korado in Vrhovljami pri Kojskem, ob cesti med tema dvema krajema: Za Lužo, Strmec. Pironova meteljka raste na skalnatem grebenu nad potokom Sopet, okoli 520 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 4. 6. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. o novih nahajališčih endemita južnega prigorja Karnijskih in Julijskih Alp Pironove meteljke (Medicago pironae) smo pred nekaj leti že pisali (Čušin & Dakskobler 2001: 75-76). V zadnjih letih smo opazili kar nekaj njenih nahajališč na kamnitih travnikih in v skalnatih grmiščih črnega gabra na grebenskih legah v Srednjem Posočju, tako na grebenu Kanalskega Kolovrata (od Liga proti Koradi in naprej v smeri Sabotina) kot tudi v zahodnem delu Banjške planote (med Jelenkom in Rebrom), s katerimi dopolnjujemo arealno karto razširjenosti te vrste v Sloveniji (T. Wraber & Skoberne 1989: 214, Jogan & al. 2001: 240) 3.12 Orchis purpurea Huds. 9947/ 2 (UTM UM90): Slovenija, srednja Soška dolina, zahodna pobočja Banjške planote, pod planinsko potjo Kanalski Vrh-Jelenk, od Vrhovskega Kuka proti Jelenku, pod Jelenkom, lapornati apnenec, 690 m nm. v., pionirski gozd, deloma še grmišče leske, velikega jesena in gradna (Ornithogalo pyrenaici-Fraxinetum, potencialno Ornithogalo pyrenaici-Fagetum). Det. I. Dakskobler, 21. 5. 2004, fotografski posnetek. Škrlatnordeča kukavica (Orchis purpurea) je evropska vrsta toploljubnih hrastovih gozdov (Quercetalia pubescentis) – Aeschimann & al. (2004b: 1130). V Posočju so le redka znana nahajališča (Jogan & al. 2001: 263, Ravnik 2002: 74). Bolje to kukavičevko poznajo na Idrijskem, predvsem v okolici Idrije, kjer so jo v zadnjih letih našli na več krajih (R. Terpin, pisna sporočila 8. 9. 2003 in 13. 5. 2004). Na posoškem obrobju Banjšic smo en sam primerek opazili v mezofilnem pionirskem gozdu, vendar v območju z razmeroma toplim podnebjem. 179 Hacquetia 4/2 • 2005 3.13 Plantago holosteum Scop. 9748/ 1 (UTM VM02): Slovenija, Julijske Alpe, dolina Tolminke, začetek Gnelic nad planino osojnico, okoli 700 m nm. v., kamnito pionirsko travišče na nekdanjem vojaškem strelišču. Leg. & det. I. Dakskobler, 8. 6. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. 9948/ 3 (UTM UM90): Slovenija, Banjšice, vzporedni greben vzhodno od Slemena, kota 740 m, kamnito travišče. Leg. & det. I. Dakskobler, 2. 5. in 11. 6. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU (v tem kvadrantu tudi na traviščih pod Kukom jugozahodno od zaselka Krvavec in pod vzeptino Visoko pri Madonih – det. B. Anderle & I. Dakskobler, 25. 5. 2005). 9948/ 1 (UTM UM90): Slovenija, Banjšice, Lohke, ob začetnem delu poti proti Slemenu, okoli 700 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 6. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. 9947/ 2 (UTM UM90): Slovenija, Banjšice, kamnito travišče na lapornati podlagi od Kanalskega Vrha proti Vrhovskemu Kuku, okoli 660 m nm. v.; na podobnih rastiščih med Jelenkom in Rebrom, okoli 700 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 21. 5. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. 9947/ 4 (UTM UL99): Slovenija, Banjšice, Rebro nad Dragovico, senožet (morda še košena), uravnava na laporju, rahlo zakisano travišče, okoli 720 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 21. 5. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. Gredljasti trpotec je mediteranska (Aeschimann & al. 2004b: 172) oz. pontska (Poldini 1991: 585) vrsta suhih travišč (red Scorzonero-Chrysopogonetalia), ki ponekod uspeva tudi v južnem obrobju Alp (prim. npr. Poldini 2002: 368, Aeschimann & al. 2004b: 172). V Sloveniji (Ravnik 1999: 502, Jogan & al. 2001: 284) je razširjena predvsem v submediteranskem, precej manj tudi v predalpskem in dinarskem fitogeografskem območju. V predalpskem delu Posočja je znano nahajališče na pobočjih Šentviške planote nad dolino Idrijce (ob poti s Krepake proti vasi Polje, 9849/3, UTM VM10), ki smo ga potrdili v letih 2001 in 2002. V Srednjem Posočju smo to vrsto našli na več krajih na Banjšicah, predvsem na suhih, ponekod tudi nekoliko zakisanih traviščih (glej fitocenološke popise št. 2, 3, 5 in 15 v tabeli 2). Nahajališče nad planino osojnico v koncu doline Tolminke je že v povsem alpskem okolju, v ledeniškem zatrepu pod skoraj 2000 m visokimi vrhovi južnih Julijskih Alp, vendar odprto proti jugu. 3.14 Plantago maritima L. 9548/ 2 (UTM VM05): Slovenija, Zgornja Savska dolina, Kranjska Gora, ob kranjskogorski obvoznici (to je glavni cesti Jesenice–Rateče–Trbiž) nasproti Peči, okoli 800 m nm. v., peščeno (ruderalno) rastišče na levi strani cestišča (gledano v smeri Podkorena), približno 120 m pred zahodnim odcepom za Kranjsko goro (tistim, ki je bližje Podkorenu). okoli 20 primerkov (čvrstih ruš) raste na približno 70 cm širokem in okoli 20 m dolgem peščenem obcestnem pasu, tik ob robu asfalta v naslednji združbi (datum popisa 20. 8. 2005): Plantago maritima 1.3, Plantago major 2.2, Trifolium campestre 1.2, Conyza canadensis 1.1, Chamomilla suaveolens 1.2, Leontodon autumnalis 2.2, Sonchus asper 1.2, Agrostis stolonifera 1.3, Linum catharticum +, Cichorium intybus +, Geranium pratense +, Potentilla anserina +.3, Salvia pratensis +, Equisetum arvense +. Leg. I. Dakskobler, 23. 7. 2003 in 20. 8. 2005, det. I. Dakskobler, 11. 11. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. Nabrani primerek smo določili po Avstrijski ekskurzijski flori (Adler & al. 1994), po nekaterih drugih določevalnih ključih ima tudi nekatere znake, značilne za takson Plantago serpentina All. = P. maritima subsp. serpentina (All.) Arcang. (B. Vreš, V. Babij, ustna in pisna sporočila, november 2004). obmorski trpotec je evropska (Aeschimann & al. 2004b: 172) oz. evrazijska vrsta (oberdorfer 1983: 874), ki jo nekateri uvrščajo med značilnice nizkobarjanskih združb, bogatih z bazami (zveza Caricion davallianae Klika 1934, podzveza Schoenenion nigricantis Giugni 1991) – Aeschimann & al. (2004b: 172), nekateri pa med vrste slanih rastišč (ob morski obali in na celini) – Haeupler & Muer (2000: 424), zato jo navajajo med značilnicami razreda Juncetea maritimi R. Tx. 1951 – Casper (1975: 584) in med značilnicami celinskih slanih rastišč iz razreda Puccinellio-Salicornietea Topa 1939 – Mucina (1993: 523). V Alpah se ta vrsta pojavlja zelo redko, le v nekaterih obrobnih pokrajinah v jugozahodnem in severovzhodnem delu (Aeschimann & al. 2004b: 172). Adler & al. (1994: 749) Plantago maritima označujejo kot vrsto večinoma močno slanih, mokrih ali zmerno vlažnih travišč, tudi umetnih trat kolinskega pasu. Avtohtona naj bi bila zgolj v panonskem delu Avstrije. Casper (1979: 584) med njenimi celinskimi rastišči omenja šibko slane močvirne travnike, suhe resaste poti (Heidewegen), robove obcestnih jarkov, travnike, pašnike, neporasle griče, kamnite kraje, sadraste skale (Gipsfelsen). Raste na vlažnih, slanih glinastih tleh, pa tudi na 180 igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in soseDnjiH območij v zaHoDni in severozaHoDni sloveniji – iv suhih, neslanih peščenih, z bazami bogatih apnenčastih ali sadrastih tleh, na odprtih rastiščih, revnih z vegetacijo. Njeno pojavljanje pri Kranjski Gori lahko razložimo z umetno nastalimi rastišči ob gradnji obvoznice (nasutje za cesto je približno 1,5 m dvignjeno nad okoliškimi travniki) in povečano slanostjo tik ob cesti (zaradi pogostega zimskega soljenja). obmorski trpotec vsekakor ne sodi med vrste gojenih travnikov iz asociacije Pastinaco-Arrhenatheretum Passarge 1964, ki prevladujejo v okolici omenjene obvoznice. 3.15 Saxifraga tenella Wulf. 9848/ 4 (UTM VM00): Slovenija, Tolminsko, severni rob Banjške planote, Kanalski Lom, ob cesti pro- ti Kalskemu gozdu, nad zaselkom Dol, 650 m nm. v., v vlažnem, z mahovi (Neckera crispa, N. complanata, Homalothecium sp., Ctenidium molluscum idr.) poraslem skalovju v useku ceste, skupaj z vrstami Saxifraga cuneifolia, Veronica urticifolia, Moehringia muscosa, Polypodium vulgare, Campanula trachelium, Asplenium trichomanes idr. Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 7. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. o pojavljanju jugovzhodnoalpskega endemita nežnega kamnokreča (Saxifraga tenella) na severnem obrobju Banjšic smo poročali pred kratkim (Dakskobler 2003: 53). Takrat smo potrdili Krašanovo (1868: 209) navedbo o uspevanju te vrste v grapi Vogrščka. Z najdbo na useku ceste nad Kanalskim Lomom na nek način potrjujemo še dvajset let starejši podatek geologa Stura (1857: 416), ki jo je opazil pri Tolminskem Lomu (9848/4). 3.16 Scorzonera humilis L. 9948/ 1 (UTM UM90): Slovenija, Banjšice, zaselek Lohke, ob kolovozu proti Slemenu, okoli 690 m nm. v., lapor, nekoliko zakisano travišče. Leg. & det. I. Dakskobler, 10. 6. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. 9948/ 3 (UTM UM90): Slovenija, Banjšice, Lohke, pod Slemenom, Završč, okoli 700 do 720 m nm. v., lapor, nekoliko zakisano travišče (Polygalo-Nardetum) – fitocenološka popisa št. 2 in 3 v tabeli 2, v bližini raste tudi takson Iris sibirica subsp. erirrhiza. Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 6. 2003 in 10. 6. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. Precej obilno in na veliko krajih se nizki gadnjak pojavlja tudi na večinoma še košenih traviščih pod Kukom, 700 do 770 m nm. v. in pri Madonih – na in pod vzpetino Visoko in v uravnavi Tlaka, 700 do 760 m nm. v., tu tudi v sestojih asociacij Polygalo-Nardetum in Danthonio-Scorzoneretum villosae, leg. & det. B. Anderle & I. Dakskobler, 25. 5. 2005 in I. Dakskobler, 10. 6. 2005. 9947/ 4 (UTM UM90 in UL99): Slovenija, Banjšice, Rebro nad Dragovico, senožet (verjetno še košena), uravnan svet na laporju, rahlo zakisano, okoli 720 m nm. v., kar precej cvetočih primerkov raste pri osamljeni brezi – fitocenološki popis 15 v tabeli 2. Nizki gadnjak smo tu opazili še na dveh krajih, v smeri proti vzhodu, na enem mestu prav tako na košeni uravnavi. Leg. & det. I. Dakskobler, 21. 5. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. 9947/ 3 (UTM UM80): Slovenija, Kanalski Kolovrat, Vrhoveljska planina južno od Korade, lapor, okoli 620 m nm. v., nekoliko zakisano suho travišče (Polygalo-Nardetum) – fitocenološki popis št. 4 v tabeli 2. Leg. & det. I. Dakskobler, 9. 6. 2003 (tudi nahajališče močvirskega svišča, Gentiana pneumonanthe). 9949/ 3 (UTM VL19): Slovenija, Gorenja Trebuša, na meji z Vojskim, med domačijama Gačnik in Pustota, na veliko krajih na vlažnih, ponekod tudi nekoliko zakisanih travnikih na obeh bregovih potoka Gačnik, okoli 900 do 910 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 20. 7. 2004 in B. Anderle, I. Dakskobler & B. Vreš, 27. 6. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU; Gorenja Trebuša, na levem bregu Makčeve grape malo gorvodno od domačije Makuc, okoli 560 m nm. v., vlažen travnik. Leg. & det. B. Anderle, I. Dakskobler & B. Vreš, 27. 6. 2005. Nizki gadnjak je evropska vrsta vlažnih travnikov iz reda Molinietalia caeruleae (Aeschimann & al. 2004b: 642). V Sloveniji so raztresena nahajališča v dinarskem, predalpskem in submediteranskem fitogeografskem območju (T. Wraber 1999: 603), po arealni karti v Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001: 345) tudi v subpanonskem območju (Goričko). Na Cerkljanskem, v prigorju Porezna, je to vrsto popisal Seljak (1974: 27–30, 2002: 50), v sestojih združbe Scorzonero-Molinietum oberdorfer & Krause 1955 = Gentiano asclepiadeae-Molinietum caeruleae oberd. 1957 em. oberd. & al. 1967. Podatke o njenem pojavljanju na Goriškem in v Srednjem Po- sočju je prispeval Zirnich. Našel jo je na Banjšicah med Madoni in Batami (9948/3), na travnikih pri Stari Gori in za streliščem v Panovcu (Cohrs 1954: 135, Mezzena 1986: 125). Nova nahajališča na Banjšicah so pri Lohkah ter pod Slemenom in Kukom, na lapornati podlagi in nekoliko zakisanih traviščih, ki jih vsaj deloma lahko uvrstimo v asociacijo Polygalo-Nardetum (Preising 1953) oberd. 1957 (v njih smo, v neposredni bližini fitocenološkega popisa št. 181 Hacquetia 4/2 • 2005 1 v tabeli 2, opazili tudi navadno mladomesečino, Botrychium lunaria). Podobna travišča kot pod Slemenom in Kukom so tudi na in pod vzpetino Visoko pri Madonih. Tam smo nizki gadnjak popisali v združbi volka (na vrhu vzpetine skupaj z vrsto Pseudorchis albida) in, na nekaj krajih, tudi na traviščih, ki jih uvrščamo v asociacijo Danthonio-Scorzoneretum villosae Ht. & Horvatić (1956) 1958 (tudi v sestoju te združbe smo našli navadno mladomesečino). V združbi volka raste nizki gadnjak tudi pod Korado na desnem bregu Soče, na Vrhoveljski planini. Pod Rebrom nad Dragovico, v zahodnem delu Banjške planote, smo ga prav tako našli na lapornati podlagi, a na bolj suhih traviščih (glej tabelo 2). ekološko precej drugačna, vlažna, ponekod tudi nekoliko zakisana, so rastišča nizkega gadnjaka v Gorenji Trebuši, ob Makčevi grapi pri domačiji Makuc in ob Gačniku med domačijama Gačnik in Pustota. 3.17 Scorzonera villosa Scop. 9847/ 1 (UTM UM81 in UM91): Slovenija, Julijske Alpe, prigorje Matajurja nad Livkom (že v povodju Nadiže), Jevšček, kolovoz v sami vasi, okoli 820 m nm. v., tudi na opuščeni senožeti nad vasjo, 940 m nm. v., tu na zaraščajoči se senožeti s prevladujočima vrstama Bromus erectus agg. in Brachypodium rupestre (fitocenološki popis št. 13 v tabeli 2). Leg. & det. B. Anderle & I. Dakskobler, 22. 6. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. Dlakavi gadnjak (Scorzonera villosa) je mediteransko-montanska vrsta, značilnica submediteransko-ilirskih suhih travišč (travnikov in pašnikov) iz reda Scorzoneretalia villosae Horvatić 1975 [= Scorzonero-Chrysopogonetalia Horvatić & Horvat (1956) 1958] – Kaligarič (1997: 26–27). Po arealni karti v delu Flora alpina (Aeschimann & al. 2004b: 642) je doslej v Alpah znana le v sosednji Furlaniji. Tam je v prigorju Julijskih Alp razmeroma pogosta (Poldini 2002: 445), tudi v osnovnem polju 9847, torej v Jevščku in Livku neposredno stičnih območjih Benečije. V Sloveniji je sklenjeno razširjena predvsem v submediteranskem območju, najbolj severno še v srednjem Posočju (Jogan & al. 2001: 346). Tu smo jo med drugim opazili na več krajih na Banjšicah (9947/2, 9948/3) in tudi na travnikih okoli Liga in Kambreškega (9847/4) ter Korade (9947/1) – glej fitocenološke popise št. 4, 6, 8, 9 in 11 v tabeli 2. Torej njeno doslej najbolj severno in v prigorje Julijskih Alp pomaknjeno nahajališče ni presenetljivo, še posebej če vemo, da sežejo vplivi Jadrana po Nadiških dolinah daleč v južno prigorje Matajurja. To potrjujejo še nekatere druge bolj toploljubne vrste, ki smo jih popisali nad Jevščkom (na nadmorski višini 800 do 1000 m), npr. Aristolochia lutea, Pulmonaria australis, Veratrum nigrum, Asparagus tenuifolius, Satureja montana subsp. variegata, Thlaspi arvense idr. V pionirskih gozdovih in grmiščih tu uspevajo še drevesne vrste podgorskega pasu, npr. Prunus avium, Castanea sativa, Carpinus betulus, Acer campestre, Quercus petraea, še na nadmorski višini 1000 m puhasti hrast (Quercus pubescens), prav tako že nekatere bolj alpsko razširjene vrste (npr. Rosa pendulina, Lonicera alpigena, Adenostyles glabra, Polygonatum verticillatum, Alnus viridis, Valeriana tripteris, Saxifraga hostii idr.) ter nekatere ilirsko razširjene vrste, npr. Omphalodes verna, Lamium orvala, Rhamnus fallax, Micromeria thymifolia, Silene hayekiana idr. 3.18 Streptopus amplexifolius (L.) DC. 9748/ 1 (UTM UM92): Slovenija, Bovško, Julijske Alpe, Lepena, krnica pod Malim Lemežem, subalpinsko bukovje (Polysticho lonchitis-Fagetum), okoli 1370 m nm. v. Leg & det. I. Dakskobler, 16. 9. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU (novo nahajališče v že znanem kvadrantu). 9747/ 2 (UTM UM92): Slovenija, Bovško, Julijske Alpe, nad Lepeno: V Sleču pod Lemežem, okoli 1460 m nm. v., subalpinsko bukovje (Polysticho lonchitis-Fagetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 16. 9. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU (novo nahajališče v novem kvadrantu). 9750/ 3 (UTM VM22): Slovenija, Julijske Alpe, Soriška planina, kotanja med Slatnikom in Možicem, okoli 1560 m nm. v., vlažen apnenčast grušč, porasel s pionirskim zelenim jelševjem (Alnetum viridis s. lat.). Det. I. Dakskobler, 5. 6. 2003, fotografski posnetek edinega opaženega primerka. Navadni čepnjek je borealna vrsta, ki je značilna predvsem za združbe subalpinskih grmišč z zeleno jelšo (Alnus viridis). V taki združbi smo to vrsto popisali nad Soriško planino, v južnem obrobju Julijskih Alp. Raztresena nahajališča v tem gorovju (glej npr. Dakskobler v Čušin & Dakskobler 2001: 78– 79) dopolnjujemo še z novima nahajališčema v subalpinskem bukovju pod Lemežem nad dolino Lepene na Bovškem. 3.19 Trifolium arvense L. 9848/ 4 (UTM VM01): Slovenija, Zgornje Posočje, Bača pri Modreju, na desnem bregu Bače pri križi 182 igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in soseDnjiH območij v zaHoDni in severozaHoDni sloveniji – iv šču cest iz smeri Idrije in Podbrda, tik pred cestnim mostom in malo pred sotočjem z Idrijco, velik skalni osamelec, delno poraščen s črnim gabrom, malim jesenom, šipkom (Rosa canina agg.), kalino (Ligustrumvulgare),bršljanom(Hederahelix),srobotom (Clematis vitalba), v vznožju tudi dobom (Quercus robur). Na njem je tudi dvokraki drog električne napeljave. Prav na vrhu, okoli 170 m nm. v., na zaplati kamnitega travišča (nekaj kvadratnih metrov) rastejo Satureja montana subsp. variegata 4.3, Trifolium arvense 3.3, Bromus erectus agg. 2.3, Peucedanum oreoselinum 1.2, Helianthemum ovatum 2.2, Sesleria albicans 1.3, Sanguisorba minor s. lat. 1.2, Koeleria pyramidata +.2, Galium verum 1.2, Lotus corniculatus +.2, Festuca ovina agg. 1.3, Salvia pratensis +.2, Petrorhagia saxifraga +.2, Plantago media +.2, Madicago falcata + (ob robu, izven popisne ploskve tudi Allium carinatum subsp. pulchellum +.2); Mahovi: Rhytidium rugosum 2.4, Tortella tortuosa +.4, Tortella sp. 2.4, Grimmia pulvinata +.4, Homalothecium lutescens +.4. Leg. I. Dakskobler, 29. 9. 2004, det. Ljudmila in I. Dakskobler, isti dan; popis nahajališča 3. 10. 2004. Njivska detelja je mediteranska (Aeschimann & al. 2004a: 924), evrazijsko-suboceansko-submediteranska (oberdorfer 1983: 593) oz. paleotemperatna (Poldini 1991: 751) vrsta, značilnica razreda Koelerio-Corynephoretea (sin. Sedo-Scleranthetea). To so navadno pionirska, za uspevanje rastlinja ekstremna rastišča (skalna slemena, police, zaobljene kope, tudi nekatera drugotna rastišča). V Julijskih Alpah ima razmeroma malo nahajališč (Poldini 2002: 496, Jogan & al. 2001: 386), čeprav je prisotna v celotnem loku Alp (Aeshimann & al. 2004a: 924). Nahajališče pri Bači pri Modreju je na podobnem rastišču, kot so značilna za to vrsto, čeprav na apnenčasti podlagi (v splošnem pogosteje uspeva na silikatnih rastiščih). 3.20 Viola pyrenaica Ramond 9647/ 2 (UTM UM93): Slovenija, Julijske Alpe, Bovško, Izgora, ob lovski poti Vogal–okrogla, 1200 m nm. v., ozka preseka v nizkem gozdu črnega gabra in malega jesena (Ostryo-Fraxinetum orni = Fraxino orni-Ostryetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 19. 8. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU; dolina Bavšice, začetek stranske doline Bale, ob poti proti zaselku Logje, 720 do 820 m nm. v., kamnita rastišča, porasla z grmiščem črnega gabra (nekdanji pašniki); nad zaselkom Logje, pod Prehodom, 930 do 950 m nm. v., na obsežnem gruščnatem stožcu poraslem z visokimi steblikami (obilni sta tudi vrsti Genista ra diata in Iris pallida subsp. cengialti) in na Prehodu, 1000 do 1050 m nm. v., v združbi gole bilnice (Festuca calva) in žarkaste košeničice, na kamnitih tleh na robu svetlega bukovega gozda (Ostryo-Fagetum) ter v grmišču črnega gabra in leske; nad pl. Bala, proti lovski koči V koritih, 1230 m nm. v., na robu kamnitega altimontanskega bukovja (Ranunculo platanifolii-Fagetum), nad kotanjo Jezerce pod Prevalo, okoli 1420 m nm. v., v združbi gole bilnice in žarkaste košeničice (povsod nižje je pirenejska vijolica že plodila, na tem najvišjem opaženem nahajališču v dolini Bale pa je ob spomladanskem obisku še cvetela). Leg. & det. I. Dakskobler, 4. 10. 2004 in 16. 5. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU. 9647/ 3 (UTM UM83): Slovenija, Julijske Alpe, Kaninsko pogorje, Podčela (Žvikar), vznožje grebena Širokega čela (greben med Plužno in Kopo), apnenec, pobočni grušč in podorno skalovje, okoli 450 m nm. v., panjevski gozd črnega gabra in malega jesena (Ostryo-Fraxinetum orni s. lat.). Leg. & det. I. Dakskobler, 6. 6. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU. Pirenejska vijolica (Viola pyrenaica) je južnoevropska gorska vrsta senčnih skalnih razpok, kamnitih svetlih gozdov in grmišč, poraslega grušča in kamnitih, suhih travišč montanskega in subalpinskega pasu (prim. npr. Lauber & Wagner 1998: 302, Aeschimann & al. 2004a: 436, Gams & Becker 1925: 645). Na podobnih rastiščih uspeva tudi v Sloveniji, po doslej znanih podatkih le v Julijskih Alpah. Do nedavno je veljala kot izjemno redka vrsta naše flore, z enim samim nahajališčem na poraslem grušču pod grebenom Črne gore pri Črni prsti, kjer so jo l. 1953 nabrali Mayer, Merxmüller in Kunz (e. Mayer 1954: 10, T. Wraber & Skoberne 1989: 336). To nahajališče je pred desetletjem potrdil B. Anderle, spomladi letos pa smo si ga na pobudo Ivana Vebra podrobno ogledali. Cvetočo pirenejsko vijolico smo našli že v gruščnatem žlebu med Črno goro in Homami (Home je ime za podaljšek grebena Črne gore v smeri proti Črne prsti), poraslem z visokimi steblikami in grmovjem (Rhamnus fallax, Rubus idaeus), okoli 1400 m nm. v., in potem na precej krajih pod Homami, ob zdaj opuščeni planinski poti proti Črni prsti, v glavnem na poraslem grušču. Raste v združbi visokih steblik (Centaureo julici-Laserpitietum sileris Dakskobler 2003 nom. prov.), v kateri je pogosta tudi žarkasta košeničica (Genista radiata), najvišje, okoli 1580 m nm. v., tudi v združbi z alpsko možino (Carici ferrugineae- Eryngietum alpinae Seljak in Dakskobler, Franz & Seljak 2005). Na tej nadmorski višini smo jo popisali tudi na majhnih policah v vznožju stene, skupaj z 183 Hacquetia 4/2 • 2005 vrsto Saxifraga hostii (leg. & det. B. Anderle, I. Dakskobler & I. Veber, 13. 5. 2005). Prav tako je pirenejska vijolica cvetela na grebenu nad Kacenpohom, tik pod vrhom Koble (iz smeri Krevel), okoli 1490 m nm. v., v podobni združbi visokih steblik kot pod Homami (det. I. Dakskobler, 13. 5. 2005). 13. 7. 2005 smo jo popisali v sestojih asociacije Centaureo julici-Laserpitietum sileris na južnih pobočjih Šavnika (prav tako še v kvadrantu 9749/4). Drugo doslej znano nahajališče v Sloveniji je v Krnskem pogorju, pod Škrbino med Lemežem in Debeljakom, kjer jo je pri popisu subalpinskega travišča s prevladujočo golo bilnico (Avenastro parlatorei- Festucetum calvae) nabral Surina 26. 6. 2002 (2004a: 12, 164 in fit. tabela 22, Surina 2004c: 232–233). Pri preučevanju gozdov na Izgori nad Klužami smo to vijolico našli ob lovski stezi Vogal–okrogla, na grebenu nad Bavšico, na nekoliko izsekanem, odprtem kraju, na precej skalnatem rastišču v združbi črnega gabra in malega jesena, skupaj z vrstami Calamagrostis varia, Veronica fruticulosa, Chamaecytisus hirsutus subsp. ciliatus, Origanum vulgare, Carduus crassifolius, Fragaria vesca, Achillea millefolium agg., v bližini rastejo tudi vrste Brachypodium sylvaticum, Phleum hirsutum, Ajuga genevensis, Euphrasia kerneri, Erigeron angulosus, Sedum maximum, Arabis hirsuta, Dactylis glomerata agg. (D. polygama ?), Verbascum lychnitis, V. chaixii idr. Pirenejsko vijolico smo pozneje našli tudi v dolini Bale, v grmiščih črnega gabra na nekdanjih pašnikih, v združbah visokih steblik na poraslem grušču in na robovih svetlih bukovih gozdov (Ostryo-Fagetum, Ranunculo platanifolii-Fagetum) v montanskem in subalpinskem pasu (720 do 1420 m nm. v.), prav tako na vznožju Kaninskega pogorja (na gruščnatih pobočjih poraslih s črnim gabrom in malim jesenom med Boko in Gljunom), tu torej v submontanskem pasu (okoli 450 m nm. v.). Pozno jeseni (14. 11. 2005) smo potrdili uspevanje te vrste tudi nad vasjo Soča, pod pl. Nad Sočo (1360 m nm. v., še v kv. 9647/2). 4. ZAKLJUČKI V pregledu florističnih novosti iz Posočja in sosednjih območij smo opisali nova nahajališča, rastišča in združbene razmere nekaterih semenk, ki sodijo med redke, fitogeografsko pomembne ali kako drugače zanimive taksone slovenske flore. enajst izmed njih je uvrščenih v Rdeči seznam (T. Wraber & al. 2002): Arabis scopoliana, Epipogium aphyllum, Gladiolus illyricus, Herminium monorchis, Iris sibirica subsp. erirrhiza, Orchis purpurea, Lemna gibba, Medicago pironae, Scorzonera humilis, Streptopus amplexifolius in Viola pyrenaica. Prvih šest naštetih vrst je tudi zavarovanih po Uredbi o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS 46/04, Priloga 1). Ilirska vrsta Arabis scopoliana Boiss. ima na severnem robu Trnovskega gozda, v skalnih razpokah pod Stanovim robom (9948/4), doslej najbolj severno znano nahajališče v Sloveniji in v celotnem arealu. Dopolnili smo vednost o razširjenosti nekaterih vrst iz družine Orchidaceae: Epipogium aphyllum (F. W. Schmidt) Sw. (novi nahajališči v dolini Male Slika1: Razširjenost vrste Viola pyrenaica v Sloveniji Figure 1: Distribution map of Viola pyrenaica in Slovenia 184 igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in soseDnjiH območij v zaHoDni in severozaHoDni sloveniji – iv Pišnice pri Kranjski Gori – 9548/2), Herminium monorchis (L.) R. Br. (novo nahajališče pri Tolminskih Ravnah v južnih Julijskih Alpah – 9748/4) in Orchis purpurea Huds. (novo nahajališče v zahodnem delu Banjšic pri Kanalskem Vrhu – 9947/2). Pri raziskavah subalpinske in alpinske vegetacije južnih Julijskih Alp smo v zadnjih letih ugotovili več novih nahajališč vrste Eritrichium nanum (L.) Gaud. Ta značilnica skalnih razpok alpinskega pasu raztreseno uspeva tudi v razmeroma nizkem (okoli 1800 do 2000 m nm. v.) Tolminsko-Bohinjskem grebenu (Čétrt pri Črni prsti – 9749/4, Novi vrh pri Rodici – 9749/3, Žabijski Kuk – 9748/4) in v še nižjem (1600 do 1800 m nm. v.) Polovnikovem grebenu (Veliki vrh – 9747/1). Precej pozornosti v zadnjem času posvečamo raziskavam (pol)suhih travišč v Srednjem Posočju, na Banjšicah in na Kanalskem Kolovratu s Korado. Vzrokov za to je več. To je floristično in fitocenološko še razmeroma slabo raziskano in fitogeografsko prehodno območje na stiku predalpskega, submediteranskega in dinarskega fitogeografskega območja Slovenije. Tu poteka nejasna meja med ilirskosubmediteranskimi suhimi in polsuhimi travišči iz reda Scorzonero-Chrysopogonetalia (= Scorzoneretalia villosae) in bolj celinskimi podobnimi travišči iz reda Brometalia erecti (Kaligarič & Škornik 2003: 230, 234–235). Pri dosedanjih raziskavah (delno so strnjene v tabeli 2) smo ugotovili sestoje asociacije Danthonio- Scorzoneretum villosae Ht. & Horvatić (1956) 1958 tako na Kanalskem Kolovratu (npr. v okolici Korade) kot na Banjšicah (zanesljivo na vzpetini Visoko pri Madonih). Pri teh raziskavah smo našli tudi nova nahajališča nekaterih razmeroma redkih in zaradi človekovih posegov (opuščanje košnje ali gnojenje) ogroženih travniških vrst, kot sta dve predstavnici družine Iridaceae: Gladiolus illyricus Koch (nova nahajališča na Kanalskem Kolovratu in okoli Korade – 9947/1,2,3) in Iris sibirica L. subsp. erirrhiza (Pospichal) T. Wraber (nova nahajališča na Banjšicah – 9948/1,3). ena izmed značilnih vrst ilirsko-submediteranskih suhih travišč je Scorzonera villosa Scop. Popisali smo jo na več krajih na Banjšicah (9947/2, 9948/3) in tudi na travnikih okoli Liga in Kambreškega (9847/4) ter Korade (9947/1). Uspeva tudi v prigorju Julijskih Alp, pri zaselku Jevšček in nad njim na južnih oz. jugovzhodnih pobočjih Matajurja (9847/1), kar so doslej edina znana nahajališčavalpskemfitogeografskemobmočjuSlovenije (glej fitocenološki popis 13 v tabeli 2). Podobna ugotovitev velja za drugo značilno vrsto ilirsko-submediteranskih suhih travišč, Plantago holo steum Scop. Poleg več novih nahajališč na Banjšicah (9948/1,3, 9947/2, glej tabelo 2) smo jo našli tudi v povsem alpskem okolju južnih Julijskih Alp, v zatrepu doline Tolminke, nad pl. osojnico (9748/1). Na Banjšicah (Rebro nad Dragovico – 9947/4, Sleme – 9948/1, 3) in okoli Korade (Vrhoveljska planina – 9947/3) smo popisali tudi bolj vlažna in zakisana travišča. V njih smo na več krajih našli vrsto Scorzonera humilis L. V osrednjem delu Banjšic, okoli vzpetin Sleme, Kuk in Visoko, in okoli Korade uspeva v sestojih asociacije Polygalo-Nardetum (Preising 1953) oberd. 1957 (tabela 2, popisi 1–4), redkeje tudi v sestojih asociacije Danthonio-Scorzoneretum villosae. Na zelo mokrotnih (»molinietalnih«) travnikih smo to vrsto našli v Gorenji Trebuši, ob Makčevi grapi pri domačiji Makuc in ob potoku Gačnik gorvodno od istoimenske domačije (oboje 9949/3). Na Banjšicah je tudi precej manjših vodnih in močvirnih površin (kalov, mlak, izvirov) z značilnim higro-in hidrofilnim rastjem. Na Mlaki pod Mrcinjami (9948/1) smo tako popisali vrsto Lemna gibba L., ki je kot ranljiva uvrščena v Rdeči seznam praprotnic in semenk Slovenije (T. Wraber & Skoberne 1989: 198, T. Wraber & al. 2002: 8902). V članku opozarjamo še na nekatere druge vodne in obvodne združbe (v glavnem iz razreda Phragmiti-Magnocaricetea) z dominantnimi vrstami Sparganium erectum agg., Phragmites australis, Typha angustifolia, T. latifolia in Eleocharis palustris v različnih delih Banjšic. V pomoč k ustrezni fitogeografski oznaki Srednjega Posočja so tudi opisi novih nahajališč treh jugovzhodnoalpskih endemitov: Saxifraga tenella Wulf. (Kanalski Lom v severnem delu Banjšic – 9848/4), Medicago pironae Vis. (med Jelenkom in Rebrom v zahodnem delu Banjšic – 9947/2 ter Sv. Jakob – 9947/2 in greben med Korado in Vrhovljami pri Kojskem – 9947/3 nad desnim bregom reke Soče) in Leontodon hispidus L. subsp. brumatii (Schiede ex Reichenb) T. Wraber (več krajev ob zgornjem – 9647/4 in srednjem teku reke Soče – 9947/2,4, tudi ob obmejni reki Idriji – 9847/4), prav tako opis novega nahajališča vrste Chlorocrepis staticifolia (All.) Griseb. (= Hieracium staticifolium All.) v skalnih razpokah na desnem bregu Soče dolvodno od Tolmina (9848/2). opisali smo tudi nova nahajališča južnoevropske gorske vrste bukovih gozdov, Luzula nivea (L.) DC., na vzhodni meji njene razširjenosti v Julijskih Alpah: v Bohinju (pod Črno goro pri Črni prsti – 9749/4) in v Zgornji Savski dolini (v dolinah Male in Velike Pišnice – 9548/2,4, pod Ciprnikom – 9548/1, pod Špikom v Martuljku – 9548/2 in v do 185 Hacquetia 4/2 • 2005 lini Vrat – 9549/4). Vrsto Streptopus amplexifolius (L.) DC., značilno za subalpinske grmiščne združbe, smo našli pod Lemežem nad dolino Lepene (9747/2, 9748/1) in med Slatnikom in Možicem nad Soriško planino (9750/3). Toploljubna enoletna vrsta Trifolium arvense L. je v Zgornjem Posočju redkost, zato smo podrobno opisali njeno nahajališče in rastišče pri Bači pri Modreju (9848/4). Viola pyrenaica Ramond je zelo redka in zaradi zelo zgodnjega cvetenja najbrž nekoliko prezrta vrsta slovenske gorske (alpske) flore, z le nekaj doslej znanimi nahajališči: pod Črno goro pri Črni prsti (e. Mayer 1954: 10, T. Wraber & Skoberne 1989: 336) in pod Škrbino med Lemežem in Debeljakom v Krnskem pogorju (Surina 2004a, c). Pri naših raziskavah smo potrdili nahajališča pod Črno goro (Home) in jo našli tudi na bližnjih vrhovih Kobli in Šavniku. Nova nahajališča smo našli na Bovškem (na pomolu Izgore nad dolino Bavšice, na precej krajih v dolini Bale – oboje 9647/2, na vznožju Kaninskega pogorja nad zaselkom Podčela med Žago in Bovcem – 9647/3), v kamnitih podgorskih in gorskih grmiščih in gozdovih (Ostryo-Fraxinetum orni, Ostryo-Fagetum) in na poraslem grušču v združbah visokih steblik, žarkaste košeničice (Genista radiata) in gole bilnice (Festuca calva). Najdba vrste Plantago maritima L. ob glavni cesti Jesenice–Rateče pri Kranjski Gori (ob kranjskogorski obvoznici – 9548/2) je, vsaj kolikor je znano nam, šele druga navedba o pojavljanju tega taksona v Sloveniji. Nabrani primerek smo določili po Avstrijski ekskurzijski flori (Adler & al. 1994), po nekaterih drugih določevalnih ključih ima tudi nekatere znake, značilne za takson Plantago serpentina All. = P. maritima subsp. serpentina (All.) Arcang. (B. Vreš, V. Babij, ustna in pisna sporočila, november 2004). V herbariju LJU je tudi primerek, ki ga je ob slovenski obali, v Fiesi pri Piranu, l. 1958 nabral e. Mayer in ga določil kot vrsto Plantago maritima L. (V. Babij, pisno sporočilo, december 2004). Mnenja smo, da bo najbrž potreben temeljit pregled herbarijskega gradiva in ustrezna revizija, s pomočjo katere bi ugotovili, kateri od treh mogočih taksonov (P. maritima, P. serpentina in Plantago crassifolia Foersk. = P. maritima Sibth. & Sm. non L.) dejansko uspeva (oz. je bil nabran) na ozemlju Slovenije. Pojavljanje vrste Plantago maritima pri Kranjski Gori lahko razložimo z umetno nastalimi rastišči ob gradnji obvoznice in povečano slanostjo tik ob cesti (zaradi pogostega zimskega soljenja). Ta vrsta vsekakor ne sodi v floristični inventar gojenih travnikov iz asociacije Pastinaco-Arrhenatheretum Passarge 1964, ki prevladujejo v okolici omenjene obvoznice. Morda je torej to nova adventivna vrsta v flori Slovenije. 5. SUMMARY Floristic novelities from the soča valley and adjoining (adjacent) areas in western and northwestern slovenia – Iv In the review of floristic novelties from the Soča Valley and the neighbouring regions we have described new localities, sites and community conditions of certain vascular plants that are considered rare, phytogeographically important or otherwise interesting taxa of Slovenian flora. eleven of them are classified into the Red data list (T. Wraber & al. 2002): Arabis scopoliana, Epipogium aphyllum, Gladiolus illyricus, Herminium monorchis, Iris sibirica subsp. erirrhiza, Orchis purpurea, Lemna gibba, Medicago pironae, Scorzonera humilis, Streptopus amplexifolius and Viola pyrenaica. The first six species listed are protected also by the Decree on protected wild plant species (official Gazette of the RS 46/04, Annex 1). The northernmost locality of the Illyrian species Arabis scopoliana Boiss. known so far in Slovenia and in its entire distribution area is on the northern edge of the Trnovski gozd plateau, in the rock crevices under the peak of Stanov rob (9948/4). We supplemented the knowledge on distribution of some of the species of the family Orchidaceae: Epipogium aphyllum (F.W. Schmidt) Sw. (new localities in the Mala Pišnica valley near Kranjska Gora – 9548/2), Herminium monorchis (L.) R. Br. (a new locality near Tolminske Ravne in the southern Julian Alps – 9748/4) and Orchis purpurea Huds. (a new locality in the western part of the Banjšice plateau near Kanalski Vrh – 9947/2). In the last few years, during our research of the subalpine and alpine vegetation of the southern Julian Alps we found several new localities of Eritrichium nanum (L.) Gaud. This character species of rock crevices of the alpine belt grows scattered also on the relatively low (1800 to 2000 m a.s.l.) Tolmin-Bohinj mountain ridge (under the peak of Čétrt near Mt. Črna prst – 9749/4, on the peak of Novi vrh near Mt. Rodica – 9749/3, on Mt. Žabijski Kuk – 9748/4) and on the even lower (1600 to 1800 m a.s.l.) Polovnik ridge (Veliki vrh – 9747/1). Lately, considerable attention has been paid to research of semi-dry grasslands in the Central Soča 186 igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in soseDnjiH območij v zaHoDni in severozaHoDni sloveniji – iv Valley, on the Banjšice plateau and on the Kanalski Kolovrat range with Korada. There are several reasons for such attention. This is a floristically and phytosociologically relatively poorly researched, as well as phytogeographically transitional region at the contact of the pre-Alpine, sub-Mediterranean and Dinaric phytogeographic region of Slovenia. Here runs the rather indistinct border between the Illyrian-sub-Mediterranean dry and semi-dry grasslands from the order Scorzonero-Chrysopogonetalia (= Scorzoneretalia villosae) and the similar, more continental grasslands from the order Brometalia erecti (Kaligarič & Škornik 2003: 230, 234–235). The first results of this research (collected in Table 2) determined new localities of certain relatively rare, and – on account of human intervention (discontinued haymaking or fertilization) – endangered grassland species, such as two representatives of the family Iridaceae: Gladiolus illyricus Koch (new localities on Kanalski Kolovrat and around Korada – 9947/1,2,3) and Iris sibirica L. subsp. erirrhiza (Pospichal) T. Wraber (new localities on the Banjšice plateau – 9948/1,3). one of the character species of the Illyrian-sub-Mediterranean dry grasslands is Scorzonera villosa Scop. It was catalogued in several places on the Banjšice plateau (9947/2, 9948/3), as well as on the meadows around Lig, Kambreško (9847/4) and Korada (9947/1). It grows also on the foothills of the Julian Alps, at and above the hamlet of Jevšček on the southern or southeastern slopes of Mt. Matajur (9847/1), which are the only known localities so far in the Alpine phytogeographical region of Slovenia (see relevé 13 in Table 2). A similar situation is true for the other character species of the Illyrian-sub-Mediterranean dry grasslands, Plantago holosteum Scop. Apart from several new localities on the Banjšice plateau (9948/1,3, 9947/2, see Table 2), it was located also in the entirely Alpine environment of the southern Julian Alps, at the gable end of the Tolminka valley, above the Pasture of osojnica (9748/1). on the Banjšice plateau (Rebro above the village of Dragovica – 9947/4, Sleme – 9948/1, 3) and around Korada (Vrhoveljska planina – 9947/3) we researched also more humid and acidic grasslands. on several places in them we found Scorzonera humilis L. In the central part of the Banjšice plateau, around the peaks of Sleme, Kuk and Visoko and around Korada it grows in the stands of the association Polygalo-Nardetum (Preising 1953) oberd. 1957 (Table 2, relevés 1–4), rarely also in the stands of the association Danthonio-Scorzoneretum villosae Ht. & Horvatić (1956) 1958. The same species was found also on a wet meadows in Gorenja Trebuša, along the streams of Makčeva grapa and Gačnik, near the homesteads of Makuc and Gačnik (9949/3). There are several smaller water and marshy surfaces on the Banjšice plateau (ponds, puddles, springs), with a characteristic hygro- and hydrophytic vegetation. In Mlaka below the village of Mrcinje (9948/1) we catalogued also Lemna gibba L.; as a vulnerable species it is included in the Red list of vascular plants of Slovenia (T. Wraber & Skoberne 1989: 198, T. Wraber & al. 2002: 8902). In this article we bring attention also to some other water, waterside and marsh plant communities (mainly communities of the class Phragmiti-Magnocaricetea) in different parts of the Banjšice plateau with Sparganium erectum agg., Phragmites australis, Typha angustifolia, T. latifolia and Eleocharis palustris as dominant species. In order to make an adequate phytogeographical classification of the Central Soča Valley we used the descriptions of new localities of three southeast-Alpine endemic species: Saxifraga tenella Wulf. (Kanalski Lom in the northern part of the Banjšice plateau – 9848/4), Medicago pironae Vis. (between the peaks of Jelenk and Rebro in the western part of the Banjšice plateau – 9947/2; the peak of Sv. Jakob – St. Jacob – 9947/2 and the ridge between Korada and Vrhovlje near Kojsko – 9947/3, both above the right embankment of the Soča river) and Leontodon hispidus L. subsp. brumatii (Schiede ex Reichenb) T. Wraber (several places along the upper – 9647/4 and the middle course of the Soča river – 9947/2,4, also along the river Idrija on the border with Italy – 9847/4), as well as the description of a new locality of Chlorocrepis staticifolia (All.) Griseb.(= Hieracium staticifolium All.) in rock crevices on the right embankment of the Soča from Tolmin downwards (9848/2). Also described were new localities of the southeuropean montane species of beech forests, Luzula nivea (L.) DC., on the eastern border of its distribution area in the Julian Alps: in Bohinj (under Črna gora near Mt. Črna prst – 9749/4) and in the Upper Sava Valley (in the valleys of Mala and Velika Pišnica – 9548/2,4, under the peak of Ciprnik – 9548/1, under Mt. Špik in the Martuljek – 9548/2 and in the Vrata valley – 9549/4). Streptopus amplexifolius (L.) DC., a characteristic species of the subalpine shrub communities, was located under Mt. Lemež above the Lepena valley (9747/2, 9748/1) and between the Slatnik ridge and the peak of Možic above the Sorica Pasture (Soriška planina – 9750/3). Since the thermophilous an 187 Hacquetia 4/2 • 2005 nual species Trifolium arvense L. is a rarity in the Upper Soča Valley, we have given a detailed description of its locality and site near the village of Bača pri Modreju (9848/4). Viola pyrenaica Ramond is a very rare species of Slovenian Alpine flora with only few localities known so far: under Črna gora near Mt. Črna prst (e. Mayer 1954: 10, T. Wraber & Skoberne 1989: 336) and under Škrbina between Lemež and Debeljak in the Krn mountains (Surina 2004a, c). our research confirmed the localities in the neighbourhood of Mt. Črna prst (Home, Kobla, Šavnik) and discovered it in the stony submontane and montane (450 – 1420 m a.s.l.) shrubs and forests (Ostryo-Fraxinetum orni = Fraxino orni-Ostryetum, Ostryo-Fagetum) and in the tall herbs communities (with Genista radiata, Festuca calva) in the Bovec region (on the prominence of Izgora above the Bavšica valley, in the Bala valley – both 9647/2 and on the foothills of the Kanin mountains between Žaga and Bovec, above the hamlet of Podklopca, 9647/3). According to our information, the find of the species Plantago maritima L. by the main road Jesenice-Rateče near Kranjska Gora (along the Kranjska Gora ring road – 9548/2) is only the second mention of the occurrence of this taxon in Slovenia. The collected specimen was determined according to the “Austrian excursion Flora” (Adler & al. 1994); according to other determining keys, however, it shows also some characteristics typical for the taxon Plantago serpentina All. = P. maritima subsp. serpentina (All.) Arcang. (B. Vreš, V. Babij, oral and written notes, November 2004). In the herbarium LJU, a specimen can be found which was collected on the Slovenian coast (in Fiesa near Piran) in 1958 by e. Mayer, who determined it as Plantago maritima L. (V. Babij, written note, December 2004). We are of the opinion that a thorough review of the herbarium material and a corresponding revision are needed, which would help determine which of the three possible taxa (P. maritima, P. serpentina and Plantago crassifolia Foersk. = P. maritima Sibth. & Sm. non L.) actually grows (or was collected) in the territory of Slovenia. The occurrence of Plantago maritima near Kranjska Gora can be explained by the artificially created sites formed when the ring road was being built, and by the increased salinity directly along the road (which is the result of frequent winter road salting). This species definitely does not belong into the floristic inventory of cultivated meadows from the association Pastinaco-Arrhenatheretum Passarge 1964 that dominate the vicinity of the above-mentioned ring road. It could therefore be a new adventitious species of Slovenian flora. 6. ZAHVALA Pri pripravi tega prispevka so mi nudili dragoceno pomoč naslednji botaniki (po abecednem vrstnem redu): Brane Anderle (skupno floristično popisovanje južnega prigorja Matajurja, okolice Kranjske Gore, Banjšic in Gorenje Trebuše ter nahajališč pirenejske vijolice v soseščini Črne prsti, pomoč pri določanju šašev in trav pri Mlaki na Banjšicah), dr. Valerija Babij (pomoč pri določanju vrste Plantago maritima in pregled herbarijskih primerkov te in sorodnih vrst, strokovni pregled besedila), Jože in Carmen Peternel (podatki o uspevanju vrste Gladiolus illyricus na Kanalskem Kolovratu), dr. Boštjan Surina (pomoč pri določanju vrst Arabis scopoliana in Viola pyrenaica), mag. Andrej Seliškar (pomoč pri določanju vrst na popisnih ploskvah travišč), dr. Branko Vreš (skupno popisovanje flore na Banjšicah in v Gorenji Trebuši, pomoč pri določanju vrste Plantago maritima in še nekaterih drugih vrst) in prof. dr. Tone Wraber (določil mi je vrsto Chlorocrepis staticifolia, ki sem jo nabral pri Tolminu in opravil je strokovni pregled besedila). Z nasveti, pomočjo pri določanju rastlin in pripravi fotografij, posredovanimi podatki in spremstvom na terenu so k članku tehtno prispevali tudi akademik prof. dr. ernest Mayer, mag. Boško Čušin, Ljudmila Dakskobler, mag. Gabrijel Seljak, Rafko Terpin, Gregor Podgornik in Ivan Veber (slednji me je opozoril na cvetenje pirenejske vijolice pod Homami in me spodbudil, da sem si jo v njegovi družbi tudi ogledal). Vsem iskrena hvala. 7. LITeRATURA Adler, W., oswald, K., Fischer, R. & al. 1994: exkur sionsflora von Österreich. Hrsg.: M. Fischer, Ver lag eugen Ulmer, Stuttgart und Wien, 1180 pp. Aeschimann, D., Lauber, K., Moser, D. M. & Theu rillat J.-P. 2004a: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodia ceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, 1159 pp. Aeschimann, D., Lauber, K., Moser, D. M. & Theu rillat J.-P. 2004b: Flora alpina. Bd. 2: Gentianace ae-Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, 1188 pp. 188 igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in soseDnjiH območij v zaHoDni in severozaHoDni sloveniji – iv Aichinger, e. 1980: Zum Gedenken an K. und K. Statthalterei-Rath in Triest Dr. Mutius Ritter von Tommasini. Studia Geobotanica (Trieste) 1 (1): 183–191. Braun-Blanquet, J. 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Springer, Wien – New York, 865 pp. Casper, S. J. 1975: Plantaginaceae. In: Hegi, G.: Illustrierte Flora von Mitteleuropa, VI (1): Dicotyledones, 4. Teil (herausgegeben von D. Hartl & G. Wagenitz), Verlag Paul Parey, Berlin & Hamburg, pp. 559–608. Cohrs, A. 1954: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repert. (Berlin) 56 (2): 97–143. Čarni, A. 2003: Vegetation of cultivated grasslands in the Goričko region (NeSlovenia). Acta Biologica Slovenica (Ljubljana) 44/4 (2001): 13–27. Čušin, B. 2001: Prispevek k flori Breginjskega kota. Hladnikia (Ljubljana) 11: 5-16. Čušin, B. 2003: Floristična in fitogeografska oznaka Breginjskega kota v zahodni Sloveniji. Magistrska naloga.Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, Ljubljana, 122 pp. Čušin, B. & Dakskobler, I. 2001: Floristične novosti iz Posočja (severozahodna in zahodna Slovenija). Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 42–2 (5): 63–85. Dakskobler, I. 1994: Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja. Hladnikia (Ljubljana) 2: 19–31. Dakskobler, I. 1996: Nova nahajališča – New localities: Luzula nivea (L.) DC. Hladnikia (Ljubljana) 7: 44. Dakskobler, I. 2001: Gladiolus illyricus. In: Jogan, N. (ed.): Nova nahajališča – New localities, Hladnikia (Ljubljana) 11: 46. Dakskobler, I. 2003: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji – III. Hladnikia (Ljubljana) 15–16: 43–71. Dakskobler, I. 2004: Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 62 (5–6): 270–280. Dakskobler, I. & Čušin, B. 2003: Rastlinstvo in rastje Dolenje Trebuše in njene okolice. Trebuški zbornik, Tolminski muzej, Tolmin, pp. 99-132. Dolinar, B. 2001: Zadnja Trenta, vrt redkih orhidej. Moj mali svet (Ljubljana) 33 (5): 44–45. Fleischmann, A. 1844. Übersicht der Flora Krain's. Ann. Landwirth.–Ges. Krain 6, pp. 103–246. Frahm, J. P. & Frey, W. 1992: Moosflora. 3. Aufl. UTB, eugen Ulmer, Stuttgart, 528 pp. Gams, H. & Becker, W. 1925: Violaceae. In: Hegi, G.: IlustrierteFloravonMittel-europa.1.Aufl.Band. V (1), Carl Hanser, München, pp. 585–668. Grabherr, G. & Mucina L. (eds.) 1993: Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil II. Natürliche Waldfreie Vegetation. Gustav Fischer Verlag, Jena – Stuttgart – New York, 523 pp. Gruden, Z. 1958: Floristični prikaz planote med Idrijco in Bačo. Diplomska naloga. oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, 36 pp. Haeupler, H. & Muer, T. 2000: Bildatlas der Farn- und Blütenpflanzen Deutschlands. Verlag eugen Ulmer, Stuttgart, 759 pp. Jogan, N., Bačič, T., Frajman, B., Leskovar, I., Naglič, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc - Krajšek, S. & Trčak, B. 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 443 pp. Kaligarič, M. 1997: Rastlinstvo Primorskega krasa in Slovenske Istre: travniki in pašniki. Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije Koper (Annales majora), Koper, 111 pp. Kaligarič, M. & Škornik, S. 2002: Variety of dry and semi-dry secondary grasslands (Festuco-Brometea) in Slovenia – contact area of different geoelements. Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 43–3: 227–246. Kocjan, J. M. 1999: ogrožene endemične rastline v Sloveniji. Raziskovalna naloga. Gimnazija Šentvid, Ljubljana, 153 pp. Krašan, F. 1868: Bericht über meine exkursion in das Lašček-Gebirge zwischen Canale und Chiapovano. Abh. d. zool.-bot. Ges. Wien 18: 201– 212. Lauber, K. & Wagner, G. 1998: Flora Helvetica. 2. Aufl. Verlag Haupt Bern – Stuttgart – Wien, 1614 pp. Lona, C. 1952: La flora delle Alpi Giulie nell’orto botanico alpino »Juliana« di Alberto Bois de Chesne. Atti Mus. Civ. Stor. Nat. Trieste 18: 125-264. Marinček, L., Mucina, L., Zupančič, M., Poldini, L., Dakskobler, I. & Accetto, M. 1993: Nomenklatorische Revision der illyrischen Buchenwälder (Verband Aremonio-Fagion). Studia Geobotanica (Trieste) 12 (1992): 121–135. Martinčič, A. 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 91–166. Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Ravnik, V., Podobnik, A., Turk, B. & Vreš, B. 1999: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in se 189 Hacquetia 4/2 • 2005 menk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 845 pp. Mayer, e. 1951: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja. Razprave IV. raz. SAZU (Ljubljana) 1: 25-80 (separat 3-56) + priloge. Mayer, e. 1954: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja II. Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 2: 5-44. Mezzena, R. 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste (Trieste) 38 (1): 1-519. Mucina, L. 1993: Puccinellio-Salicornietea. In: Mucina, L., Grabherr, G. & ellmauer, T.: Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil I. Anthropogene Vegetation, Gustav Fischer Verlag, Jena, pp. 522– 549. Mucina, L., Grabherr, G. & Wallnöfer, s. (eds.) 1993: Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil III: Wälder und Gebüsche. Gustav Fischer Verlag, Jena – Stuttgart – New York, 353 pp. Mucina, L., Grabherr, G. & ellmauer, T. (eds.) 1993: Die Pflanzengesellschaften Österreichs. TeilI.AnthropogeneVegetation.GustavFischer Verlag, Jena – Stuttgart – New York, 578 pp. Niklfeld, H. 1971: Bericht über die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Taxon 20: 545–571. oberdorfer, e. 1983: Pflanzensoziologische exkursionsflora. 5. Aufl. eugen Ulmer, Stuttgart, 1015 pp. Podani, J. 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in ecology and Systematics. User's Manual, Budapest, 53 pp. Poldini, L. 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli- Venezia Giulia & Universitá di Trieste, Udine, 899 pp. Poldini, L. (s sodelovanjem G. oriolo & M. Vidali) 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Auto- noma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Universitá degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine, 529 pp. Ravnik, V. 1999: Plantaginaceae – trpotčevke. In: Martinčič & al.: Mala flora Slovenije, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 500-502. Ravnik, V. 2002: orhideje Slovenije, Tehniška založba, Ljubljana, 192 pp. Seljak, G. 1974: Travniška vegetacija Porezna. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za agronomijo, Ljubljana, 103 pp. Seljak, G. 2002: Hieracium prenathoides Vill. in druge floristične zanimivosti pogorja Porezna. Hladnikia (Ljubljana) 14: 45–52. Stur, D. 1857: Über den einfluss des Bodens auf die Verteilung der Pflanzen. Sitzungsber. d. Akad. d. Wiss. Wien, Mathem.- naturw. Kl. 25 (1-2): 349-421, Wien. Surina, B. 2004a: Subalpinska in alpinska vegetacija Krnskega pogorja v Julijskih Alpah. Doktorska disertacija. oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 167 pp. + fitocenološke tabele. Surina, B. 2004b: Arabis scopoliana Boiss. – Scopolijev repnjak. In: Čušin (ed.) & al.: Natura 2000 v Sloveniji – rastline, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, pp. 45–49. Surina, B. 2004c: Carex austroalpina Becherer, a new southeastern-Alpine species for the flora of Slovenia, and Viola pyrenaica Ramond ex DC., second record for the flora of the Julian Alps. Annales Series Historia Naturalis (Koper) 14 (2): 231–236. Terpin, R. 1994: o zavarovanih in nekaterih drugih redkih rastlinah na Idrijsko-Cerkljanskem ozemlju. Idrijski razgledi (Idrija) 38/1-2 (1993): 51-59. Theurillat, J.-P., Aeschimann, D., Küpfer, P. & Spichiger, R. 1995: The higher vegetation units of the Alps. Colloques Phytosociologiques 23 (Large area vegetation surveys – Bailleul 1994), J. Cramer, Berlin-Stuttgart, pp. 189–239. Tommasini, M. 1851: Ueber die im Floren – Gebiete des österreichish-illirischen Küstenlandes vorkommenden orchideen, und ihre geographische Verbreitung. oesterreichishes Botanisches Wochenblatt I. Jahrg. No. 2, pp. 9–10, No. 3, pp. 17–19, No. 4, pp. 25–27, No. 5, pp. 33–35, 42–45, Wien. Trpin, D. & Vreš, B. 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Zbirka ZRC 7, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 143 pp. Wraber, M. 1965: Bovška hidroelektrarna v luči varstva narave in pokrajine. Rokopis, Biološki inštitut SAZU, Ljubljana, 14 pp. Wraber, T. 1967: Floristika v Sloveniji v letu 1967. Biološki vestnik (Ljubljana) 15: 111–128. Wraber, T. 1972: Contributo alle conoscenza della vegetazione pioniera (Aspelnietea rupestris e Thlaspeetea rotundifolii) delle Alpi Giulie. Tesi di laurea. Univ. degli Studi di Trieste, 81 pp. Wraber, T. 1999: Cichoriaceae – radičevke. In: Martinčič, A. & al.: Mala flora Slovenije, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 593–622. 190 igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in soseDnjiH območij v zaHoDni in severozaHoDni sloveniji – iv Wraber, T. & Skoberne, P. 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 1-429. Wraber, T., Skoberne, P., Seliškar, A., Vreš, B., Babij, V., Čušin, B., Dakskobler, I., Surina, B., Šilc, U., Zelnik, I., Žagar, V., Jogan, N., Leskovar, I., Kaligarič, M. & Bavcon J. 2002: Pravilnik o uvr 8. DoDATeK (APPeNDIX) okrajšave v tabeli 2 (Abbreviations in Table 2) Fitocenološke enote in njihovi avtorji (Phytosociological groups and their authors) CU Calluno-Ulicetea Br.-Bl. & R. Tx. ex Klika 1948 FB Festuco-Brometea Br.-Bl. & R. Tx. 1943 SC Scorzonero-Chrysopogonetalia Horvatić & Horvat in Horvatić 1958 MC Molinietalia coeruleae Koch 1926 MA Molinio-Arrhenatheretea R. Tx. 1937 em. R. Tx. 1970 eS Elyno-Seslerietea Br.- Bl. 1948 TG Trifolio-Geranietea Th. Müller 1961 PS Prunetalia spinosae R. Tx. 1952 QP Quercetalia pubescentis Klika 1933 F Fagetalia sylvaticae Pawł. in Pawł. & al. 1928 QR Quercetalia roboris-petraeae R. Tx. 1931 QF Querco-Fagetea Br.-Bl. & Vlieg. 1937 VP Vaccinio-Piceetea Br.-Bl. 1939 emend. Zupančič (1976) 2000 o Druge vrste (other species) M Mahovi (Mosses) Geološka podlaga (Parent material) A – limestone (apnenec) L – marl (lapor) Talni tipi (Soil types) R – rendzina (Rendzina) CC – rjava pokrabonatna tla (Chromic Cambisols) eC – evtrična rjava tla (eutric Cambisols) DC – distrična rjava tla (Dystric Cambisols) stitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni list RS 12 (82): 8893-8910, Ljubljana. Zupančič, M. 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije (Spruce forests in Slovenia). Dela 4. raz. SAZU 36, Ljubljana, 212 pp. + tabele. lokalitete popisov (Localities of relevés): 1, 2, 3: Banjšice – Sleme (9948/3), leg. & det. I. Dakskobler, 10. 6. 2004; 4: Kanalski Kolovrat, Vrhoveljska planina (9947/3), leg. & det. I. Dakskobler, 9. 6. 2003; 5: Banjšice – Sleme (9948/3), leg. & det. I. Dakskobler & B. Vreš, 11. 6. 2002; 6: Kanalski Kolovrat – Vrhoveljska planina (9947/3), leg. & det. I. Dakskobler, 9. 6. 2003; 7: Kanalski Kolovrat, Pri Rajdi (9947/1), leg. & det. I. Dakskobler, 3. 6. 2003; 8: Lig – Goderno (9947/2), leg. & det. I. Dakskobler, 3. 6. 2003; 9: Lig – Arbidnje (9847/4), leg. & det. I. Dakskobler, 9. 6. 2003; 10: Kanalski Kolovrat, Vrhoveljska planina, V Rajdi (9947/3), leg. & det. I. Dakskobler, 9. 6. 2003; 11: Lig – Kambreško, nad Kostanjevico (9847/4), leg. & det. I. Dakskobler, 3. 6. 2003; 12: Kanalski Kolovrat, med Sv. Jakobom in Vrhom (9947/2), leg. & det. I. Dakskobler, 9. 7. 2003; 13: Livek, nad Jevščkom (9847/1), leg. & det. B. Anderle & I. Dakskobler, 10. 6. 2004; 14: Banjšice – Sleme (9948/3), leg. & det. I. Dakskobler & B. Vreš, 11. 6. 2002; 15: Banjšice, Rebro nad Dragovico (9947/4), leg. & det. I. Dakskobler, 21. 5. 2004. Recieved 22. 12. 2004 Revision recieved 23. 5. 2005 Accepted 7. 10. 2005 191 Hacquetia 4/2 • 2005 Slika 2: Kanalski Kolovrat, Pri Rajdi pod Korado, gorske senožeti, kjer raste tudi ilirski meček (Gladiolus illyricus) (vse foto I. Dakskobler). Figure 2: Kanalski Kolovrat, Pri Rajdi under Korada, montane grasslands with Gladiolus illyricus (All photo by I. Dakskobler). Slika 3: Kojniška perunika (Iris sibirica subsp. erirrhiza) na Banjšicah (Sleme). Figure 3: Iris sibirica subsp. erirrhiza on the Banjšice plateau (Sleme). 192 igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in soseDnjiH območij v zaHoDni in severozaHoDni sloveniji – iv Slika 4: Mlaka pod Mrcinjami na Banjšicah, preproge grbaste vodne leče (Lemna gibba) Figure 4: Mlaka below the village of Mrcinje on the Banjšice plateau, carpet of Lemna gibba. Slika 5: Pironova meteljka (Medicago pironae) pri Sv. Jakobu (Kanalski Kolovrat). Figure 5: Medicago pironae near Sv. Jakob (Kanalski Kolovrat) 193 Tabela 2: Travniške združbe Banjšic in Kanalskega KolovrataTable 2: Grassland communities of the Banjšice plateau and the Kanalski Kolovrat range Zaporedna številka popisa (Number of relevé) Nadmorska višina v m (Altitude in m) Lega (Aspect) Nagib v stopinjah (Slope in degrees) Matična podlaga (Parent material) Tla (Soil) Zastiranje v % (Cover in % ) Grmovna plast (Shrub layer) Zeliščna plast (Herb layer) Velikost popisne ploskve (Relevé area) – m2 Število vrst (Number of species) Razlikovalne vrste asoc. Polygalo-NardetumDiff. sp. of the ass. Polygalo-Nardetum CU Polygala vulgarisMA Anthoxanthum odoratumFB Genista tinctoria (inc. subsp. ovata ?) FB Hypochoeris maculataCU Calluna vulgarisCU Arnica montanaCU Nardus stricta CU Luzula multifloraCU Calluno-Ulicetea Potentilla erecta Luzula campestris Phyteuma zahlbruckneri Hieracium hoppeanum Danthonia decumbens Galium pumilum ? Genista germanica Carex pallescens Viola canina Hieracium pilosella Rumex acetosella 1 2 3 4 750 720 720 620 SW NE NE E 5 10 10 5 L L L L DC DC DC DC 100 100 100 100 25 25 25 10 32 49 52 57 + + + 1 1 1 1 2 1 1 2 . 1 + 1 + 1 + + 1 1 1 . . 4 4 2 1 1 1 1 1 + + + + 1 + + . . . . . . . . 1 . . . . . . . 1 . + 1 . . + . . + . . . + . . . 1 1 1 + 5 6 7 8 9 1011 12131415 760 650 720 660 610 470 600 700 940 720 720 SW S SE W WSEEWSWSE NSEE 20 5 5 5 10201010251010 L L L L L L L LA, LL L ECECECECECCCECEC R CCDC 10 10 10 100 100 100 90 95 100 100 100 100 100 100 25 10 10 10 10 10 10 10 10 25 10 43 63 52 48 65 55 27 54 40 46 26 Pr. Fr. E1 +.+11. . . . .+960IV E1 .11++. . . . . .853III E1 1.++. . . .1+.853III E1 +. .+.+. . . .+853III E1 .+.+. . . . . .+746III E1 +r . . . . . . . . .426II E1 . . . . . . . . . . .427II E1 . . . . . . . . . . .427II E1 +. . . . . .111+960IV E1 .+. .+. . . . . .640III E1 1. . . . . . . . . .426II E1 ++.+.+. . . . .426II E1 +. .1+. . . . . .427II E1 . +.++. . .+. .427II E1 . . .+.+. . . . .320II E1 . . . . . . +. . . .320II E1 . . . . . . . . . .1213I E1 . . . . . . . . . . .17I E1 . . . . . . . . . . .17I Hacquetia 4/2 • 2005 194 igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in soseDnjiH območij v zaHoDni in severozaHoDni sloveniji – iv Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Genista pilosa E1 . . . 1 . . . . . . . . . . . 1 7 I FBFestuco-BrometeaTrifolium montanum E1 . + 1 1 1 + + 2 1 + + + + + 1 14 93 V Peucedanum oreoselinum E1 2 1 . 2 1 2 3 1 1 + 2 2 1 1 . 13 86 V Bromus erectus agg. E1 . + + 1 1 1 2 3 3 3 + + 2 + . 13 87 V Euphorbia verrucosa E1 + + + . + . + + + + . 1 + + + 12 80 V Brachypodium rupestre E1 + 1 + + . 1 + 1 . + . 2 3 2 . 11 73 IV Briza media E1 + + + + 1 + + 1 1 1 . 1 . . . 11 73 IV Filipendula vulgaris E1 + . + . + 1 1 + + + + 1 . + . 11 73 IV Galium verum s. lat. E1 . + + + 1 + + . + + . 1 + + . 11 73 IV Centaurea pannonica E1 1 + 2 + 1 1 + 1 . 1 . + . . . 10 66 IV Carlina acaulis E1 . + + + + . . + + . . + + + + 10 66 IV Koeleria pyramidata E1 . + + + + + . 1 1 1 + 1 . . . 10 67 IV Cirsium pannonicum E1 . . . . + . 1 + . 1 + 1 + + 1 9 60 IV Thymus serpyllum agg. E1 . + . + + . . 1 + + . + + . . 8 53 III Helianthemum ovatum E1 . . . + . + + . + + . + + . . 7 46 III Buphthalmum salicifolium E1 . . . . . 1 + + + 1 + . . + . 7 46 III Salvia pratensis E1 . . . . . + + . 1 + 1 + 1 . . 7 46 III Inula hirta E1 . . . . . + . . . + . + + + + 6 40 III Orobanche gracilis E1 . . + . + + + + . . . . . . . 5 33 II Carex flacca E1 . . . + . + . . 1 + . 1 . . . 5 33 II Carex caryophyllea E1 . . . + + . . 1 + . . . . + . 5 33 II Prunella grandiflora E1 . . . . . + + + + 1 . . . . . 5 33 II Ononis spinosa E1 . . . . + . + . + + . . . . . 4 27 II Anthyllis vulneraria E1 . . . . + + . 1 2 . . . . . . 4 26 II Plantago media E1 . . . . + + + . + . . . . . . 4 26 II Asperula cynanchica E1 . . . . . + + . + 1 . . . . . 4 26 II Campanula glomerata E1 . . . . . . . . + + . + . + . 4 26 II Rhinanthus freynii E1 . . + . . . 1 + + . . . . . . 4 27 II Gymnadenia conopsea E1 . . . . 1 . . . . + . . . + . 3 20 II Scabiosa triandra E1 . . . . . + . . + + . . . . . 3 20 II Polygala comosa E1 . . . . + . + . . . + . . . 3 20 II Trifolium campestre E1 . . . + . + . . . . . . . . . 2 13 I Pimpinella saxifraga E1 . . . . . + . . . . . . + . . 2 13 I Prunella laciniata E1 . . . . . 1 . . . + . . . . . 2 13 I 195 Hacquetia 4/2 • 2005 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Centaurea scabiosa subsp. fritschii E1 . . . . . . + . + . . . . . . 2 13 I Medicago lupulina E1 . . . . . . + + . . . . . . 2 13 I Hippocrepis comosa E1 . . . . . . . . + + . . . . . 2 13 I Dorycnium herbaceum E1 . . . . . + . . . + . . . . . 2 13 I Festuca valesiaca agg. (F rupicola ?) E1 . . . . . . . . 1 + . . . . . 2 13 I Orchis morio E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 7 I Pseudolysimachion barrelieri s. lat. E1 . . . . . + . . . . . . . . . 1 7 I Ranunculus bulbosus E1 . . . . + . . . . . . . . . 1 7 I Onobrychis viciifolia E1 . . . . . . + . . . . . . . . 1 7 I Orchis tridentata E1 . . . . . . . . + . . . . . . 1 7 I Sanguisorba minor s. lat. E1 . . . . . . . . + . . . . . . 1 7 I Sedum sexangulare E1 . . . . . . . . + . . . . . . 1 7 I Carex humilis E1 . . . . . . . . . 3 . . . . . 1 7 I Anacamptis pyramidalis E1 . . . . . . . . . + . . . . . 1 7 I Globularia punctata E1 . . . . . . . . . + . . . . . 1 7 I Linum viscosum E1 . . . . . . . . . + . . . . . 1 7 I Medicago falcata E1 . . . . . . . . . . . + . . . 1 7 I Allium carinatum E1 . . . . . . . . . . . + . . . 1 7 I Iris sibirica subsp. erirrhiza E1 . . . . . . . . . . . . . 1 . 1 7 I Orchis ustulata E1 . . . . . . . . . . . . . . + 1 7 I SCScorzonero-ChrysopogonetaliaPlantago argentea E1 . + + + . + + + . + . + . + 1 10 67 IV Knautia illyrica E1 . . . 1 1 1 1 1 + + + . . . 1 9 60 IV Scorzonera villosa E1 . . . + . + . + + . + . + . . 6 40 III Plantago holosteum E1 . + + . + . . . . . . . . . + 4 26 II Asphodelus albus E1 . . . . + . . . . . . + . + . 3 20 I Ferulago campestris E1 . . . . . . . . . + . . . + + 3 20 II Chrysopogon gryllus E1 . . . . . + . . . 1 . . . . . 2 13 I Betonica serotina E1 . . . . . . . + . . . . . . 1 7 I Polygala nicaeensis subsp. mediterranea E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 7 I Dianthus sanguineus E1 . . + . . . . . . . . . . . . 1 7 I Danthonia alpina E1 . . . . . . . . + . . . . . . 1 7 I Leucanthemum platylepis ? E1 . . . . . . . . . 1 . . . . . 1 7 I MCMolinietalia caeruleae s. lat. Molinia caerulea subsp. arundinacea E1 . . . . . . . + + . . + . 2 3 5 33 II 196 igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in soseDnjiH območij v zaHoDni in severozaHoDni sloveniji – iv Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Scorzonera humilis E1 . 1 2 2 . . . . . . . . . . 1 4 26 II Gladiolus illyricus E1 . . . . . r r . . r . 1 . . . 4 26 II Succisa pratensis E1 + . . + . + . . . . . . . . . 3 20 II Linum catharticum E1 . . . . . . . 1 + + . . . . . 3 20 II Dactylorhiza traunsteineri E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 7 I Lysimachia vulgaris E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 7 I Gentiana pneumonanthe E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 7 I Laserpitium prutenicum E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 7 I Serapias vomeracea E1 . . . . . . . . . + . . . . . 1 7 I Thalictrum lucidum E1 . . . . . . . . . . . . . + . 1 7 I MAMolinio-ArrhenathereteaTragopogon pratensis subsp. orientalis E1 . + + + + + 1 + + + + + . . . 11 73 IV Lotus corniculatus E1 . . + 1 + + + 1 + . . . . + + 9 60 IV Leucanthemum ircutianum ? E1 . . + + 1 + 2 1 1 . + + . . . 9 60 IV Dactylis glomerata E1 . . + . + + + . + . 1 2 1 . . 8 53 III Helictotrichon pubescens E1 . . + 2 . 1 1 + + . + . + . . 8 53 III Festuca rubra agg. E1 + + + + . + + . . . . + . + . 8 53 II Holcus lanatus E1 . + 1 1 . 1 1 . + . . + . . . 7 46 III Arrhenatherum elatius E1 . . . . . + + . + . 1 . + . . 5 33 II Ranunculus acris E1 . . + . . . 1 . + . + + . . . 5 33 II Trifolium pratense E1 . . + + . . 1 + 1 . . . . . . 5 33 II Rumex acetosa E1 + . . + . + + . + . . . . . . 5 33 II Galium album E1 . . . + . + + + + . . . . . . 5 33 II Muscari botryoides E1 . + 1 . + . . . . . . . . 1 . 4 26 II Centaurea jacea agg. E1 . . . + . . . . + . . . + . + 4 27 II Lathyrus pratensis E1 . . . . . . + . + . . 1 + . . 4 26 II Festuca arundinacea E1 . . . . . + + . . . 1 1 . . . 4 27 II Achillea millefolium agg. (inc. A. pannonica ?) E1 . . + . + . + . . . . . . . . 3 20 II Leontodon hispidus s. lat. (inc. subsp. danubius) E1 . . + . . . . + + . . . . . . 3 20 II Vicia cracca E1 . . . . . + . . + . . . . + . 3 20 II Stellaria graminea E1 . + + . . . . . . . . . . . . 2 13 I Achillea roseoalba E1 . . . + . . + . . . . . . . . 2 13 I Trisetum flavescens E1 . . . + . . + . . . . . . . . 2 13 I Ranunculus nemorosus E1 . . . + . . . . . . . . . + . 2 13 I Cerastium holosteoides E1 . . . + . + . . . . . . . . . 2 13 I 197 Hacquetia 4/2 • 2005 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Ajuga reptans E1 . . + . . . . . . . . . . . . 1 7 I Ononis arvensis E1 . . + . . . . . . . . . . . . 1 7 I Agrostis tenuis E1 . . . . . + . . . . . . . . . 1 7 I Crepis biennis E1 . . . . . . + . . . . . . . . 1 7 I Centaurea carniolica E1 . . . . . . . + . . . . . . . 1 7 I Daucus carota E1 . . . . . . . . . + . . . . . 1 7 I Vicia sepium E1 . . . . . . . . . . + . . . . 1 7 I Colchicum autumnale E1 . . . . . . . . . . . + . . . 1 7 I ESElyno-SeslerieteaRhinanthus glacialis E1 1 + + + 1 . + . 1 . . . . . . 7 47 III Betonica alopecuros E1 . . . . . . . . . . . . + . . 1 7 I TGTrifolio-GeranieteaLilium bulbiferum E1 . . . . . + + . . . + + + . . 5 33 II Pulmonaria australis E1 . . . . . . + . . + . 1 + + . 5 33 II Thesium bavarum E1 . + + . . + . + . . . . . . . 4 27 II Peucedanum cervaria E1 . . . 1 . . . . . 1 . . . + + 4 26 II Silene nutans s. lat. E1 . + . + + . . . . . . . + . . 4 27 II Thalictrum minus E1 . . . . . + . . . . . . + + . 3 20 II Anthericum ramosum E1 . . . . . . . . . + . + . + . 3 20 II Campanula rapunculus E1 . . . r . 1 . . . . . . . . . 2 13 I Clinopodium vulgare E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 7 I Vicia sylvatica E1 . . . . + . . . . . . . . . . 1 7 I Viola hirta E1 . . . . . . + . . . . . . . . 1 7 I Vicia incana E1 . . . . . . . . + . . . . . . 1 7 I Trifolium rubens E1 . . . . . . . . . + . . . . . 1 7 I Lathyrus latifolius E1 . . . . . . . . . + . . . . . 1 7 I Geranium sanguineum E1 . . . . . . . . . . . 1 . . . 1 7 I Iris graminea E1 . . . . . . . . . . . + . . . 1 7 I Trifolium alpestre E1 . . . . . . . . . . . + . . . 1 7 I Hypericum perforatum E1 . . . . . . . . . . . . + . . 1 7 I Vincetoxicum hirundinaria E1 . . . . . . . . . . . . . + . 1 7 I PSPrunetalia spinosaeCrataegus monogyna E2a . . . . . . . . . . . + + . . 2 13 I Crataegus monogyna E1 . . . . . . . + . . . . . + . 2 13 I Rosa canina agg. E2a . . . . . . . . . . . . + . . 1 7 I 198 igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in soseDnjiH območij v zaHoDni in severozaHoDni sloveniji – iv Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Rosa canina agg. E1 . . . . . . . . + . . . . . . 1 7 I Rosa gallica E2a . . . . . . . . . . . + . . . 1 7 I Rosa gallica E1 . . . . . . . . . . + . . . . 1 7 I Rhamnus catharticus E2a . . . . . . . . . . . . + . . 1 7 I Rhamnus saxatilis E2a . . . . . . . . . . . . + . . 1 7 I Prunus mahaleb E2a . . . . . . . . . . . . . + . 1 7 I QPQuercetalia pubescentisPotentilla alba E1 . + 1 . + . . + . + . 1 . + . 7 46 III Aristolochia lutea E1 . . . . . . + . . . + 1 1 . . 4 26 II Betonica officinalis E1 + . . . . + . . . . + . . 1 4 27 II Convallaria majalis E1 2 1 . . . . . . . . . . . 1 . 3 20 II Quercus pubescens E1 . . . . . . . . r 1 . . . . + 3 20 II Quercus cerris E2a . . . . . . . . . . . + . . . 1 7 I Quercus cerris E1 . . . . . + . . . + . . . . . 2 13 I Fraxinus ornus E2a . . . . . . . . . . . . . + . 1 7 I Fraxinus ornus E1 . . . . . . . . . + . . . . + 2 13 I Chamaecytisus hirsutus E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 7 I Frangula rupestris E1 . . . . . . . . . . . . . + . 1 7 I Melittis melissophyllum E1 . . . . . . . . . . . . . + . 1 7 I FFagetalia sylvaticaeKnautia drymeia E1 . . . . . + + + 1 . + + 1 . . 7 46 III Tilia cordata E2a . . . . . . . . . . . + + . . 2 13 I Tilia cordata E1 . . . . . + . . . . . . . . . 1 7 I Heracleum sphondylium E1 . . . . . . + . . . . . . . . 1 7 I Acer pseudoplatanus E1 . . . . . . . . . . . . + . . 1 7 I Fraxinus excelsior E1 . . . . . . . . . . . . + . . 1 7 I Anemone trifolia E1 . . . . . . . . . . . . . + . 1 7 I Rhamnus fallax E2a . . . . . . . . . . . . . + . 1 7 I QRQuecrcetalia roboris-petraeaeFestuca filiformis E1 + + 1 3 1 + . 1 + . . + . . . 9 60 IV Chamaecytisus supinus E1 + 1 + 1 + . . + . . . + . . 1 8 53 III Serratula tinctoria E1 + 1 1 + + . . . . . . . . 1 . 6 40 III Carex fritschii E1 1 1 1 . . . . . . . . . . . . 3 20 II Populus tremula E1 . . . 2 . . . . + . . . . . + 3 20 II 199 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1234 5 6 7 8 9 1011 12131415 Betula pendula E2a .... . . . . . . . . .+.17I QF Querco-Fagetea Cruciata glabra E1 + . ++ .+. .++. .1. .746III Crocus vernus subsp. vernus E1 . ++ . . . . . . . . . . . .213I Anemone nemorosa E1 .+. . . . . . . . . . . . .17I Ornithogalum pyrenaicum E1 .... . . . .+. . . . . .17I Clematis vitalba E1 .... . . . . . .1. . . .17I Helleborus odorus E1 .... . . . . . . . . .+.17I Platanthera bifolia E1 .... . . . . . . . . . . .17I VP Vaccinio-Piceetea Solidago virgaurea E1 . 1+ . +. . . . . . . . . .320II Picea abies E2a .... . . . . . . . . .+.17I O Druge vrste (Other species) Salix caprea E1 . . .+ . . . .+. . . . . .213I Erigeron annuus E1 . . .+ .+. . . . . . . . .213I Juniperus communis E2a .... . . . . . . . .+. .17I Juniperus communis E1 .... . . . . .+. . . .+213I Cerastium semidecandrum E1 . +. . . . . . . . . . . . .17I Calamagrostis epigejos E1 .... .+. . . . . . . . .17I Calystegia sepium E1 .... . . . . . .+. . . .17I Galium rubioides E1 .... . . . . . .4. . . .17I Crepis sp. E1 .... . . . . . . r . . . .17I Thalictrum aquilegiifolium E1 .... . . . . . . .+. . .17I Listera ovata E1 .... ... ... +...17I Dactylorhiza fuchsii E1 ... . . . . . . . +. . .17I Rubus idaeus E2a .... . . . . . . . .+. .17I Alnus glutinosa E2a .... . . . . . . . . . r .17I M Mahovi (Mosses) Leucobryum glaucum E0 . +. . . . . . . . . . . . .17I Rhytidium rugosum E0 .... . . . +. . . . . . .17I Hacquetia 4/2 • 2005 200