Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16"—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 50. kos. V LJUBLJANI dne '24. junija 1939. Letnik X. VSEBINA 2S6. Uredba o ustanovitvi deviznega odbora pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije. 287. Uredba o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo. 288. Navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1940./41. 289. Spremembe in dopolnitve pravilnika o dopolnilnih tečajih za sestre pomočnice. 290. Sprememba člena 7. pravil o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih šolah. 291. Sprememba imena krajev v dravski banovini. 292. Postopek z rabljenimi stvarmi, poslanimi iz inozemstva siromašnim osebam. 293. Spremembe v 6taležu državnih uslužbencev v območju dravske banovine. 294. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 286. Na podstavi § 113. finančnega zakona za 1.1939./40. in na predlog ministra za finance predpisuje ministrski svet sledečo uredbo o ustanovitvi deviznega odbora pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije.* Clen 1. Minister za finance se pooblašča, da sme s svojo odločbo ustanoviti poseben devizni odbor pri Narodni banki in da predpiše področje njegovega dela. Clen 2. Minister za finance se pooblašča, da na predlog deviznega odbora pri Narodni banki lahko izda pravilnik o urejevanju prometa z devizami in valutami. Clen 3. Ta uredba stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinalK. V Beogradu dne 17. junija 1939.; M. s. št. 673. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragišn Cvetkovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) (Ta uredba je bila prvič objuvljena v »Službenih novinuh« št. 137 z dne 21. junija 1939. In je s tem dnem stopila v veljavo.) * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. junija 1939.. št. 138/XLVIl/342, 287. Na podstavi § 113. finančnega zakona za 1.1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance in ministra za trgovino in industrijo tole uredbo o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo.* Clen 1. Za hotele, restavracije, penzije in gostilne, ki se odpro v treh letih od dne, ko stopi ta uredba v veljavo in ki spolnjujejo vse pogoje iz § 3. zakona o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo z dne 13. julija 1930. (»Službene novine« št. 162/LXI z dne 19. julija 1930.),** se bodo dovoljevale ugodnosti, navedene v tem paragrafu, kakor tudi ugodnosti iz točk 3. in 4. § 2. in § 4. istega zakona. Ce bi bili ti obrati zavezani plačevanju minimalnega družbenega davka po členu 86. zakona o neposrednih davkih, se jim ta davek ne odmeri. V vsem ostalem veljajo določbe omenjenega zakona o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo. Clen 2. Natančnejše določbe za izvrševanje te uredbe predpišeta minister za finance in minister za trgovino in industrijo. Clm 3 Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v ; Službenih novinah«. V Beogradu dne 30. maja 1939.; M. S. št. 547. . Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) * »Službene novipe kraljevine Jugoslavije« z dne 8. junija 1939., št. 126/XL11/305. ** »Službeni list« št. 120/21 iz 1.1930. 288. Ministrstvo za finance kraljevine Jugoslavije oddelek za državno računovodstvo. tV Beogradu dne 7. junija 1939.: št. 59.909/11. Navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1940./41 * Radi enotnosti pri sestavi občinskih proračunov predpisujem na podstavi § 104. zakona o občinah z dne ‘24. marca 1933., § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935. ter januar, februar in marec 1936. in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935. in k proračunu drž. razhodkov in dohodkov za leto 1934./35. in § 108. finančnega zakona za leto 1936./37. navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1940./41. I. Poglavitna načela. Občinski proračun je po § 95. zakona o občinah v glavnem načrt občinskega gospodarstva za leto dni naprej. Kot tak mora obsegati za to dobo vse prejemke in vse izdatke, ki se dajo predvideti. Najsi je proračun v bistvu neko predvidevanje, je vendar njegova najvažnejša lastnost ta, da je realen, t. j. da mora biti razlika med p reli mini ran im in izvršenim proračunom kar moči majhna. Kolikor manjša je razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom, toliko je proračun realnejši — boljši; kolikor večja je razlika,, toliko je proračun ne-realnejši in toliko slabši. Ce je ta razlika večja od 10°/o, velja, da proračun ni dobro sestavljen, da ni točen. Drugo poglavitno svojstvo proračuna je to, da mora biti uravnovešen, oziroma da morajo biti razhodki kriti z dohodki, kakor to izrečno določa § 96. zakona o občinah. Brez tega načela izgubi proračun vsakršno vred-ilost. V tem pogledu si je treba prizadevati, da ustrezajo dohodki in razhodki v proračunu, kolikor je najbolj mogoče, pravemu stanju stvari. Proračunsko ravnotežje se mora izvesti predvsem s tem, da se znižajo razhodki. Poleg teh splošnih svojstev veljajo tudi še naslednja načela dobrega proračuna: enotnost, popolnost in preglednost. Tudi v občinskem proračunu je treba izvesti načelo proračunske enotnosti. To je finančno-tehnični sistem, ki mu je namen enakomerna zadostitev vsem občinskim potrebam. Vsi občinski dohodki, izvzemši dohodke skladov, so nedeljiva celota. Kot taki spadajo v eno občno, skupno občinsko blagajno, iz katere se morajo poravnavati vse občinske potrebe, ki so tudi nedeljiva celota. Vsem vrstam občinskih potreb je treba zadostiti enako, t. j. vsaki po njenem značaju in nujnosti. Za važnejše potrebe se izda več, za manjše manj. V zvezi s tem načelom je treba stalno upoštevati tudi tako zvano načelo proračunske popolnosti. To pomeni, da terja pravilno budžetiranje, da so postavljene v proračun vse vrste občinskih dohodkov in razhodkov, in to v popolnem — kosmatem (bruto) znesku, brez nikakršnega odbitka. To se nanaša zlasti na dohodke. Občinski dohodki * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. junija 1939., št. 128/XL1V/315. se torej ne smejo deliti na važne in na postranske in se zato ali prav zaradi tega, ker so postranski ali majhni, ne postavljati v proračun. Tak način gospodarjenja bi nasprotoval temu načelu budžetiranja. Ne zadostuje pa samo postaviti vse dohodke in razhodke v proračun, ampak jih je treba postavljati po nekem sistemu, ki je najpraktičnejši in ki je obsežen v teh navodilih. Proračun mora torej biti v svoji celoti pregleden. Obrazec, izdelan v teh navodilih, omogoča lahek in hiter pregled občinskega proračuna. Kar je poleg preglednosti najvažnejše, je to, da mora biti proračun obenem tudi praktičen; kajti proračun učinkuje že s samim svojim izvrševanjem zelo na knjigovodstvo, ki naj zapisuje vsako njegovo, tudi najmanjšo izvršitev. Zato je bil dosedanji način budžetiranja po »proračunskih poglavjih* v večini naših občin nepraktičen, ker se je pojavljala ista partija, n. pr. potni stroški, kurjava, razsvetljava, pokojnine itd., tolikokrat, kolikor proračunskih poglavij je doticni proračun imel. Nedvomno pa vpliva tak sistem slabo na pravilno in gospodarsko vknjiževanje in izvrševanje proračuna. V državnem proračunu so proračunska poglavja dopustna, ker je proračun velik, zlasti pa tudi zato, ker ima država skoraj za vsako proračunsko poglavje posebno računovodstvo. Občine, za katere bi bil tak način gospodarjenja drag, si tega ne morejo dovoljevati in zato se budžetiranje po posebnih proračunskih poglavjih prepoveduje. II. Računsko in proračunsko leto. Občinsko proračunsko leto je tista doba, za katero so odobreni proračunski razhodki in dohodki. Računsko leto je tista doba, v kateri se morajo zaključiti računi o razhodkih in dohodkih proračunskega leta. Po § 95. zakona o občinah se proračunsko in računsko leto začneta in končata hkrati s proračunskim in računskim letom po državnem proračunu. Po predpisu § 86. finančnega zakona za leto 1933./34. traja državno proračunsko leto od 1. aprila do 31. marca; potemtakem velja ta določba tudi glede trajanja občinskega proračunskega leta. Trajanje državnega računskega leta je predpisano v § 8., pod 1., finančnega zakona za leto 1938 /39., ki se glasi: »Po izteku proračunskega leta se krediti ne morejo otvarjati niti razhodki angažirati. Iz kreditov, otvorjenih do konca proračunskega leta, se smejo izdajati naredbe in izplačilni nalogi do konca tretjega, izplačila pa opravljati do konca četrtega meseca naslednjega proračunskega leta, toda samo po pravilnih likvidnih dokumentih. Po tem roku se iz proračunskih ali naknadnih in izrednih kreditov ne smejo opravljati izplačila. To velja tudi za računsko leto 1937./38. Ta določba se nanaša tudi na banovinske proračune.« Po tej določbi traja državno računsko leto do 31. julija ali štiri mesece dalj ko proračunsko leto. Ker je občinsko računsko leto v svojem trajanju po § 95. zakona o občinah izenačeno z državnim računskim letom, traja potemtakem tudi občinsko računsko leto štiri mesece dalj ko proračunsko, t. j. do 31. julija. Glede pojma računskega leta samega vobče veljajo torej, ker ga zakon o občinah ne omenja izrečno, isti predpisi, kakor za računsko leto po državnem proračunu oziroma navedeni predpis člena 8. finančnega zakona za leto 1938./39. Poglavitno načelo, po katerem se je torej treba ravnati, je to, da se po preteku proračunskega leta ne morejo več angažirati razhodki. Angažiranje razhodkov (izdatkov) po občinskem proračunu vrši pristojni občinski organ z vsako svojo odločbo, ki ima za posledico izdatke za občino, oziroma z vsako svojo odločbo, ki ustvarja za občino obveznost. Odločba tega organa glede občinskega proračuna se mora torej izdati seveda tudi takrat, kadar je ustvarjena obveznost z zakonom, uredbo ali sodno sodbo. Angažiranje pomeni torej odločbo pristojnega občinskega organa, naj se razhodek, določen v občinskem proračunu, izvrši. To ne pomeni obenem že likvidacije in izplačila ustvarjene obveznosti. To svojo pravico angažiranja more izvrševati pristojni občinski organ po občinskem proračunu samo do izteka tega proračuna, t. j. d o 31. m a r c a. Ce se kakšen razhodek po odobrenem proračunu, ki je redno angažiran, ne izplača pred 81. marcem, se lahko izplača v breme proračuna, v katerem je angažiran, do 81. julija, a to samo takrat, kadar je izdana naredba za dejansko izplačilo pred 1. julijem, t. j. do 30. junija. Po 1. juliju se torej tudi po redno angažiranih razhodkih ne more več izdati dejanska naredba za izplačilo v breme proračuna, v katerem se je angažiranje opravilo. Treba je torej pri trajanju računskega leta kakega proračuna dobro razlikovati tri ločena dejanja. Prvo, angažiranje r a z h o d k a , ki se lahko opravi do 31. marca, in to je podano, ko se ustvari za občino obveznost ; drugo, dejanska naredba za izplačilo angažiranega razhodka, ki se lahko izda do 30. junija; in tretje, dejansko izplačilo, ki se lahko opravi najkasneje do 31. julija, če je seveda angažiranje v redu in naredba za izplačilo izdana do 30. junija. Po 31. juliju se ne more izvršiti nobeno izplačilo več v breme minulega proračuna. Po sklepu računskega leta se vidi iz zaključnega računa uspeh budžetiranja. Če izkazuje zaključni račun presežek dohodkov nad izplačanimi razhodki, se mora uporabiti ta presežek dohodka po § 93. zakona o-občinah predvsem za izplačilo obveznosti iz prejšnjih let, če je kaj takih obveznosti. III. Roki za izdelavo proračunskega predloga za leto 1940./41. in njega odobritev. Po §§ 83. in 96. zakona o občinah sestavi občinski proračun občinska uprava, in to najkasneje tri mesece pred začetkom proračunskega leta, t. j. do 31. decembra vsakega leta. Preden se predloži izdelani predlog proračuna občinskemu odboru v sklepanje, se mora razgrniti po § 96. zakona o občinah pet dni na občni vpogled občinstvu. Vsak član občine kakor tudi vsakdo, ki plačuje od kakršnega koli dohodka v občini državni neposredni davek, ne glede na to, ali je v dotični občini davčna uprava ali ne, ima pravico, podati v določenem roku k predlogu proračuna svoje pismene pripombe, ki jih mora odbor obravnavati, ko sklepa o predlogu proračuna. Občinski odbor mora storiti sklep o predlogu proračuna po § 97. zakona o občinah in ga poslati z morebitnimi spremembami vred sreskemu načelstvu do 1. februarja. Tiste proračune, na katere postavi sreski načelnik pripombe ln jih vrne občinskemu odboru, je treba Vrniti sreskemu načelniku najdalj do 20. februarja, da jih more predložili banu najdalj do 1. marca po poslednjem odstavku S 97. zakona o občinah; ostale proračune predloži sreski načelnik banu najdalj do 15. februarja. Ce presega stopnja občinske doklade 200%, pošlje kraljevska banska uprava proračun ministrstvu zu finance z niorebitnimi pripombami sreskega načelnika in pripombami občinskih članov, postavljenimi po prvem odstavku ^ 96. zakona o občinah. IV. Tehnična sestava občinskega proračuna. Vsi občinski dohodki in razhodki, najsi so po kakršni koli osnovi in kakršne koli vrste, se morajo postaviti v proračun. Tu je torej upoštevati tudi vsa občinska podjetja pri tistih občinah, ki imajo kaj gospodarskih podjetij, občinske sklade in ustanove, ki jih občina iz svojih proračunskih sredstev podpira. Po določbi § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935. ter januar, februar in marec 1936. in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935. in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1934./35. spadajo gospodarska podjetja v občni proračun, t. j. v proračun administracije. Taka sestava proračuna nikakor ne vpliva na bistvo in značaj gospodarskih podjetij in naprav. Tem ostanejo torej še dalje vse pravice in obveznosti gospodarskih podjetij in naprav, kakor to predpisujejo določbe, po katerih kot take obstoje. Tej zakonski spremembi je namen, da izenači gospodarska podjetja in naprave s centralo tako, da so tehnično s t6 nedeljiva celota. Skratka, nakazovalna pravica in vsa druga proračunska dejanja, opirajoča se na zakon, s to spremembo nikakor niso spremenjeni. Proračunske partije se označajo, posebej za razhodke in posebej za dohodke, z nepretrganimi zaporednimi številkami od začetka do konca proračuna. Tak seštevek daje skupni seštevek proračunskih razhodkov in dohodkov. Razhodke občinskih gospodarskih podjetij in naprav je navajati v poslednji partiji tiste stroke, v katero spadajo, pod a, b, c, č itd. Prav tako je navajati dohodke gospodarskih podjetij in naprav v poslednji partiji tiste stroke, v katero spadajo, in to pod a, b, c, č itd. Dotacije in prebitki dohodkov odpadajo sami po sebi zato, ker se morajo tako razhodki kakor dohodki izkazati v kosmatih zneskih, in se posebej niti ne izkazujejo. Vse to velja pa samo, če ima občina gospodarska podjetja. Ce obstoje posebni deli, ki jih omenja § 120. zakona, se morajo proračuni takih posebnih delov priključiti občnemu občinskemu proračunu kot njegov posebni dodatek; tudi zanje veljajo isti proračunski predpisi. Kar se tiče tehnične sestave proračunskega predloga dohodkov, se mora sestaviti predlog po obrazcu, ki se navaja v tem navodilu, in se je pri tem strogo držati partij v tem obrazcu. Skrajni čas je že, da se neha praksa, ki se je udomačila pri občinski administraciji, da se namreč pojavljajo dohodki iste vrste, zlasti pa takse, v več partijah, a bi prav morale biti združene na enem mestu, v eni partiji. To se vleče potem tudi skozi zaključne račune, po njih pa se zavleče tudi v letna poročila o ostvarjenih dohodkih, ki se pošiljajo ministrstvu za finance, da izdela preglede samoupravnih financ zu narodno predstavništvo. Pogrešno sestavljanje proračunskega predloga in teh poročil onemogoča pravilno primerjanje ostvarjenih dohodkov z usvojeno cenitvijo dohodkov in spravlja v zmoto tako ministrstvo za finance kot vrhovno finančno nadzorno oblastvo kakor tudi širšo javnost. V partiji Doklade' se morajo izkazovati redne in posebne doklade, n. pr. gasilska doklada, če se pobira, in to vsaka doklada posebej, v pozicijah. Dohodki od gostaščine (najemninskega vinarja), se morajo vpisati, če so določeni po proračunskem. predlogu, v partijo 2, V proračun postavljeni dohodki od trošarin, uvoz-nine, tlakarine, mostnine, cestnipe in mesarine se morajo razčlenjevati na tri pozicije oziroma podpozicije, in to na: 1. alkoholne pijače, 2. ostala živila in 3. vse druge trošarinske predmete. Dohodki od taks, ki se določajo v proračunu administracije, se morajo združiti v eno partijo, v kateri se navajajo vse vrste občinskih taks, in to: po zakonu o taksah (navesti je treba posebej: administrativne takse, tržne takse, takse od živinskih potnih listov, takse na pse itd.), tehtnina, točarinske takse, takse na lovske karte, na ribolovske karte, dimnikarske takse, takse za razglašanje (»od bobna«), takse na tramvajske in avtobusne karte zasebnih družb, pokopališke takse, takse na prenos nepremičnin, na prenos premičnih stvari, na prirastek vrednosti nepremičnin (prirastkarina), na nezazidana stavbišča itd. Dohodki od vseh teh taks se ne smejo izkazovati v nobeni drugi proračunski partiji, marveč samo v eni partiji pod naslovom »Takse«, iz-vzemši tiste, ki se pobirajo kot povratna dajatev od podjetij, kakršne so vodovodne takse, klavnične takse za klanje v občinski klavnici, kanalske pristojbine itd., kakor tudi takse, ki se pobirajo po proračunih skladov (ustanov). Naslednjo partijo tvorijo dohodki od imovine, kakršni so najemnina za občinske stavbe, zakupnina posestev, lovišč, ribolova, pašnina, obresti od vrednostnih papirjev (obveznic rente vojne škode, delnic Agrarne banke itd.) in po vložnih knjižicah pri denarnih zavodih itd. Nato sledijo partije: »Dohodki naprav«, »Dohodki gospodarskih podjetij«, »Subvencije in podpore«, če jih je kaj, »Razni in nepričakovani dohodki« in »Dolgovani dohodki«, ki se izkazujejo po vrstah, v posebnih pozicijah. Vsak občinski proračun se deli na A. Razhodke in B. Dohodke. , Razhodki. Po § 95. zakona o občinah se postavijo v proračun pregledno vsi razhodki po vrstah: osebni (prejemki občinskih uslužbencev, prispevki v pokojninski sklad, nagrade častnim organom itd.) in stvarni (materialni — potrebščine uradov, davek od občinskih nepremičnin in podjetij, odplačevanje dolgov in obresti, vzdrževanje občinskih zgradb, cest, ulic, mostov, stroški za razsvetljavo, oskrba z vodo, zdravstveni ukrepi, policijske potrebe in šolske, če obremenjajo po veljavnih zakonih občino itd.). Razhodki se delijo po značaju potreb, ki jih povzročajo, na redne in izredne. Redni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo stalno, bodisi vsako leto bodisi obdobno. Delč se po § 95. na osebne in stvarne (materialne). Osebni razhodki so tisti redni razhodki, ki izvirajo iz občinskih uredb, s katerimi so uravnana službena razmerja občinskih uslužbencev. Stvarni (materialni) razhodki so tisti redni razhodki, ki omogočajo skupaj z osebnimi razhodki, toda v mejah stvarnih potreb, redno in stalno poslovanje občine kot urada zavoda, naprave, podjetja itd. Izredni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo občasno. Vsi osebni razhodki občine se izkažejo v proračunu zbrani, ne glede na strokovno vrsto, v katero spadajo, vendar pa tako, da se dajo jasno razvideti zneski osebnih razhodkov posameznih strok (glej obrazec). Kar zadeva materialne razjiodke, se je ravnati mimo ostalega povsem po pravilniku o trošenju pisarniškega in drugega materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-telegrafsko-telefonske stroške št. 55.900/11 z dne 18. maja 1932. Ta pravilnik je razglašen v »Službenih novinah« št. 117/LIII/336 z dne 25. maja 1932.* Vsi razhodki po občinskem proračunu, tako osebni kakor materialni, katere povzročajo posli občin iz § 76. zakona o občinah, morajo biti deljeni na proračunske partije, in to po zaporednih številkah. Partije se morajo deliti na pozicije, tč pa na podpozicije, in se navajajo po redu in strokah tako v osebnih kakor v materialnih razhodkih. Vse materialne razhodke je znižati pod znesek po proračunu za leto 1939./40. Po tem obrazcu morajo postaviti občine v svoj predlog proračuna po svojih potrebah vse svoje razhodke in dohodke, kolikor jih dotična občina ima, in to po vrstnem redu, označenem v obrazcu. V. Virmiranje in naknadni kredit. Po predpisu § 100. zakona o občinah je občinska uprava dolžna finansirati po proračunu tako, kakor je odobren, t. j. krediti, odobreni za določene potrebe, se smejo uporabljati samo za te potrebe. Prekoračitve posameznih postavk in prenosi iz ene postavke v drugo niso dopustni brez odobritve pristojnih oblastev, ki so določena za to po § 100. v zvezi s § 98. tega zakona. Tu je treba uvaževati, da so po zakonu dovoljene samo tiste neobhodne prekoračitve in dovoljeni samo prenosi iz ene postavke v drugo, t. j. iz ene pozicije v drugo pozicijo, ki se nanaša na istovrstne izdatke. Prekoračitve posameznih partij in prenosi iz ene partije v drugo niso dopustni. Glede takih po zakopu priznanih prekoračitev je treba vselej zaprositi pristojna oblastva predhodno in pravočasno za potrebno odobritev pred storjenim izdatkom. Prekoračitve, izvršene brez predhodne odobritve po pristojnih organih, se ne bodo priznale, ampak obre-menč računodajnika in nakazovalca. Vsako zahtevo o prekoračitvi morata spremljati zadostna obrazložitev in mnenje nadzorstvenega oblastva, če naj zahtevo odobri banska uprava, a mnenje banske uprave, če je za to potrebna odobritev ministrstva za finance. Pripominja se, da se iz partije »Nepričakovani razhodki« ne smejo opravljati osebni izdatki. Virmirati se sme po proračunu samo med proračunskim letom. Tako opravljeni izdatki, najsi so naknadni ali pa izredni krediti, se morajo izkazati v zaključnem računu v posebnih stolpcih. Ob prekoračitvi se mora izkazati v zaključnem računu celotni znesek partije. V zaključnem računu se mora.,» izkazati tudi tisti proračuni, ki se sklenejo na podstavi § 99. zakona; tudi za tč veljajo vsi ti predpisi v teh navodilih. VI. Prilogo k predlogu občinskega proračuna. Vsakemu občinskemu proračunu, ki ga je predložiti v treh primerkih, se morajo priložiti naslednje priloge: a) Pravilnik za izvrševanje proračuna za 1.1940./41., sestavljen po odstavku 3. § 108. finančnega zakona leto 1936./37., v treh primerkih. b) Zapisnik in sklep občinskega odbora o predlogu proračuna ob točni označbi skupne vsote dohodkov, rafc* * »Službeni list« St. 440/47 iz 1.1932. Predlog proračuna razhodkov in dohodkov občine ....„.................................... , sreza , za leto 1940./41. Šte- vilka Predlog za leto 1940./41. Odo- Razlika 1 £ 5 u i , £1 s v c > 0 u » «3 O «*-caNT e u o N RAZHODKI IN DOHODKI Znesek pozicij Znesek partij breno za leto 1939./40. predlaga za leto 1940./41. a. c a -2 ^ 2. e « 2 tj > 0 0 _ v .a 0 g-o s ž —51 =.§ Q 2^ C — a-CA uw- Pri- pomba e. a. dinarjev A. RAZHODKI. Redni razhodki. 1 i A. Osebni razhodki. Prejemki občinskih uslužbencev: Občno upravno oblastvo Predsednik 3 članov uprave Beležnik (tajnik, sekretar itd.) . . . . Podbeležnik Blagajnik 2 pisarja (po 9.600) Arhivar . . 2 služitelja (po 6.000) 4 čuvan (po 7 200) 10 stražnikov (po 7.200) ' 18,i >00-— 14.400'— 1> 000'— 28.800'— 312.000 / 2 Osebna in imovinska varnost Predstojnik policije 15 redariev (po 12.000) ....... 180.000' — 204.000 3 Ljudska prosveta Direktor občinske gimnazije 4 profesorji (po 24.000) 2 učitelja (po 18.000) Suplent Služitelj 30.000'— 86.000'-14.400’— 6.000'— 182.400 < 4 Gradbena stroka 2 cestna nadzornika (po 12 000) , . . . 5 cestarjev (po 7.200) 24.000'— 60.000 6 Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo Šef kmetijske postaje Učitelj kmetijske šole Veterinar 4 čuvaji gozdov — parka (po 12.000) . . 2 logarja (po 9.600) 24.000' — 18.(XX)'— 24.000 — 48.000 — 19.200'- 133.200 6 Ljudsko zdravje • Zdravnik Babica 30.oS 2 “S c o." o u* "n RAZHODKI IX DOHODKI Znesek pozicij Znesek partij breno za leto 1939./40. predlaga za leto 1940./41. — c 2 ■o ■> "oc • « 3 'Z 0 gC C «© >:; T3 S j2 »1- u-T C y 5 0 3 -s' 5 n 55 *0 o « o § u n 3 'Csh Cl-CAKJ > Pri- pomba c- p. dinarjev 3 1 2 3 Preneseno , » > Stanarina: Občno upravno oblastvo 30.000 40.000 1,298.000 70.000 1,350.000 80 000 — 52.000 -j- 10.000 4 Napredovanja in periodni poviški; Kreditov za to vrsto razhodkov ni vnesti v proračun; marveč morajo banovinski sveti poskrbeti, da spravijo takoj uredbe o občinskih uslužbencih v sklad s § 263. zakona o uradnikih. 5 1 Nagrade pogodbenim uradnikom in dnevničarjem; Občno upravno oblastvo Pogodbeni uradnik • , > , , ■ • . 24.000'— Dnevničar , . . . 12.000-— 36.000 2 Ljudsko zdravje Pogodbeni zdravnik .»<«,.». 24.000'— Dnevničar — bolničar 12.000'— Itd. 36.000 72.000 81.000 - 9.000 6 Posebne nagrade in doklade: Navesti jih je po vrstah in pozicijah, če jih je kaj, in po kateri zakonski osnovi in kakšne so nagrade in doklade. '• Osebni razhodki skupaj . . . 1,440.000 1,511.000 — 71.000 B. Materialni razhodki. 7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Občno upravno oblastvo: Pisarniški material . Kurjava pisarn . • Razsvetljava pisarn , . . . Službene novine Poštne, telegrafske in telefonske takse Vzdrževanje pokopališča Naborni stroški Vzdrževanje in nabava občinskih tehtnic Čiščenje pisarn 20.000 6.000 14.000 5.000 500 6.000 2.000 10.000 2.000 1.500 67.000 70.000 — 3.000 8 1 2 3 4 5 6 7 8 Osebna in imovinska varnost: Najemnine za orožniške postaje in njih vzdrževanje Porotniške dnevnice Razsvetljava ulic Prispevek v sklad za zidanje zgradb za sreska načelstva . . , . . Vzdrževanje gasilskih čet > > Pokončevanje steklih in divjih živali 18.000 2.000 12.500 10.500 40.000 5.000 4.000 92.000 99.000 — 7.000 9 1 2 3 Ljudska prosveta: Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj Šole) — po proračunu te šole Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole 90.000 80.000 170.000 180.000 — 10.000 10 Finančna stroka: Anuitete Državni hipotekarni banki Tu je izkazati odplačila in obresti— anuitete— po občinskih posojilih in drugih obveznostih v smislu § 94. zakona o občinah. Razen tega se mora v besedilu te partije navesti in izkazati: kdaj je dolg nastal; kolikšen jo bil prvotni dolg; koiiko je doslej odplačanega; koliko še ostaja in v katerem času je treba dolg popolnoma poplačati. 80.000 80.000 Za Rrepoa , » . 409.000 429.000 - 20.000 j Šte- vilka a c. RAZHODKl IN DOHODKI Predlog za leto 1940./41. Znesek pozicij Znesek partij Odobreno za leto 1939./40. Razlika se predlaga za leto 1940./41. o -cli^ a c c ca« u c • Z 'Ofl • < £ o c 2 S ° S c OJ Q- u a'. ■o o. S1 ■J c ! dinarjev Pri- pomba 11 12 13 1 2 3 4 3 6 7 8 9 10 1 2 3 4 6 0 7 8 9 10 3 4 3 0 7 8 9 10 11 1 2 3 4 5 Preneseno . . . Po predpisih § 94. zakona o občinah se smejo najemati posojila samo za izredne potrebe in praviloma za trajne namene, k! se ne dajo ostvariti iz rednih letnih dohodkov po občinskem proračunu Posojila se torej ne smejo nikdar in nikoli sklepati za pokritje primanjkljaja po proračunu in za tiste razhodke, ki so v proračunu določeni. Pred sklenitvijo posojila mora najti občina potrebno pokritje in določiti vnaprej načrt, po katerem naj se opravlja anuitetna služba ali odplačevanje Ko se eventualno prosi odobritev posojila, mora predložiti obč. uprava razen sklepa, v katerem mora biti navedeno, ali bo v.plivalo posojilo na povišanje obč. davščin, ali se je doseglo popolno soglasje med pogoji denarnega zavoda in obč. odbora, pristojnemu oblastvu tudi še tole: razpo red posojila, pritrditev denarnega zavoda, načrt, kako je sklenjeno posojilo odplačevati, pregled prej sklenjenih in še ne poplačanih posojil, ustvarjene dohndke v tek. letu do dne, ko se prosi posojilo, pregled nezaloženih obč. dolgov, če jih je kaj, in končno, če gre za podjetje, od katerega se pričakuje znaten dohodek v najkrajšem času, donos-nostni račun Brez teh prilog se zahteve za odobritev posojil po pristojnih oblastvih ne bodo jemale v obravnavo Gradbena stroka: Vzdrževanje in poprava občinskih cest................ Vzdrževanje in poprava občinskih mostov . . . . Vzdrževanje in poprava občinskih zgradb .... Vzdrževanje občinskih parkov .............. Vzdrževanje in nabava telefonskih jamborov in drugih objektov in naprav.................................. Poprava ulic......................................... . Poprava trgov in tržnic................................. Poprava in uvedba vodovoda.............................. Čiščenje rek. potokov, vodnjakov itd.................... Itd. . .................... ..................... Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo: Vzdrževanje kmetijskih šol in tečajev................... Kmetijske in živinorejske razstave, ekskurzije in tečaji Pospeševanje kmetijstva................................. Pospeševanje živinoreje................................. Pospeševanje sadjarstva................................. Pospeševanje vinogradništva............................. Pogozdovanje goličav . ......................... Zatiranje živalskih, sadnih in trtnih bolezni .... Pokončevanje divjih živali in drugih škodljivcev . . Itd..................................................... Ljudsko zdravje: Vzdrževanje občinskih bolnic in ambulanc .... Nabava zdravil in obvezilnega materiala................. Dojtolnilev zdravniških instrumentov.................... Rolnični stroški (v drugih bolnicah).................... Zatiranje raznih kužnih bolezni......................... Stroški propagande za ljudsko higieno................... Asanacija vasi . ....................... Vzdrževanje studencev, vodnjakov in drugih vodovodov Stroški za pošiljanje v Pasteurjev zavod................ Podpora Rdečemu križu................................... Itd.................................. • i i » i • i Socialno skrbstvo: Vzdrževanje hiralnic.................... Podpora invalidom............................... , , , Podpora siromakom in nezaposlenim ...... Podpora človekoljubnim društvom in napravam . > Itd. ..... ....................... 30 000 15.000 20.000 10.000 1(1000 10.000 5.000 10.000 6.000 20.000 20.000 20.000 10.000 3.000 5.000 5.000 5.000 '2.000 40.000 10.(X)0 8.000 7.000 10.000 10.000 15.000 6.000 10.000 10.000 30.000 10.000 10.000 10.000 409.000 429.000 — 20.000 116.000 92.000 125.000 60.000 Za prenos 802.000 120.000 95.000 135.000 60.000 839.000 — 4.000 - 3.000 - 10.000 - 37.000 Šte- vilka Predlog za leto 1940./41. Odobreno za leto 1939./40. Razlika se predlaga za leto 1940./.41 —.s • A “1 A e S £3 u_ - > 0u-“ >N ^ O j- a > c g.« ® t | 'o RAZHODKI IX DOHODKI Znesek pozicij j Znesek partij — c 2 "0 > • u o ° « .S-S-Sr jd c .-c'?” Es « — u ■»* O v r, II -gl* s? « a ° & u^ Q — C — 0. 'OfiKJ > Pri- pomba s. D. dinarjev 15 1 2 3 4 5 6 Preneseno . . . Trgovina, industrija, obrt in turizem: Vzdrževanje obrtnih, trgovinskih, gospodinjskih in vajenskih šol in tečajev . Podpora trgovinskim, obrtnim, gospodinjskim in vajenskim šolam in tečajem Najemnine za šolska poslopja Nabava šolskih potrebščin Pospeševanje turizma 40.000 10 000 12.000 8.1X10 2.000 802.001' 90.000 839.000 95.000 — 37.000 — 5.000 16 1 2 3 4 5 6 7 8 Občinsko gospodarstvo: Vzdrževanje in obdelovanje občinskih zemljišč . . » Vzdrževanje občinskih gozdov Vzdrževanje in ukoriščanje kamnolomov Vzdrževanje lovišča Vzdrževanje ribolova Davek na občinska posestva Takse 40X00 10.000 6.000 5xro 4.000 3.500 2.1X>0 70.000 75.00N' ;> 0 Ih © »M ® IZ? 'o N RAZHODKI IX DOHODKI Znesek pozicij Znesek partij Dejansko p ljeno In an no (prejeto 1939. '40. dc predložitve ga predloga čuna min. v odobrite' Pri- pomba a a dinarjev 2 Preneseno . . . Gostaščina (najemninski vinar) 1,644.000 65.000 1,658.000 65.000 — 14.000 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 Dohodki od taks: Po zakonu o taksah (v eubpozicijah je navesti vrste taks) Tehtarina Zavzemanje hodnikov Pokopališke takse Lovske karte Na ribolovske karte ' . . . • Dimnikarska taksa Za razglašanje (>od bobna«) Taksa na prenos nepremičnin Točarinske takse Itd 60.000 30.000 95.003 20.000 7.000 3.000 5.000 2.000 8.000 15.000 245.000 350.000 — 105.000 4 Dohodki od trošarine: (uvoznine, tlakarine itd.) Trošarina na: a) alkoholne pijače ”... 100.000 b) ostala živila 20.000 c) vse druge trošarinske predmete . . . 80.000 200.000 2 Uvoznina na: a) alkoholne pijače 40.000 b) ostala živila 20.000 c) vse druge užitninske predmete .... 30.000 90.000 290.000 330.000 — 40.C00 3 Itd — 5 1 2 3 4 6 6 Dohodek od imovine: Od zemljišč Od lovišča Od ribolova Od najemnin za občinske zgradbe in druga posestva Od zakupa pravic in posestev 180.000 20.000 5.000 15.000 10.000 230X00 250.000 — 20.000 6 7 8 Dohodki od občinskih naprav: Dohodki od občinskih gospodarskih podjetij: Subvencije in podpore: 9 Razni nepričakovani dohodki: Dohodek od prodane občinske imovine itd., ki jih je izkazati po vrstah v posebnih pozicijah. 10 Dolgovani dohodki: Od neizterjane občinske doklade iz prejšnjih let . . 70.0(X) 80.000 - 10.000 Dohodki skupaj . . . 2,544.000 2,668.000 - 124.000 REKAPITULACIJA: A. Razhodki skupaj dinarjev , . , B. Dohodki skupaj dinarjev % 2.544.000 2.544.000 2,668.000 2.668.000 — 124.000 - 124.000 hodkov in odmerjene občinske doklade s točno stopnjo; dalje sklep o pobiranju vseh taks, v dveh primerkih. c) En primerek odobrenega proračuna iz minulega leta z odobrilno klavzulo pristojnega oblastva. č) Poedinični pregled občinskih dolgov in terjatev za prejšnja leta. d) Pregled ostvarjenih dohodkov in opravljenih raz-hodkov za tekoče leto, napravljen po vrstah in mesecih. e) Imenski seznam vseh občinskih uslužbencev s pregledom skupnih letnih prejemkov za tekoče leto. f) Uredba o občinskih uslužbencih. g) Poslednji odobreni zaključni račun. h) Ekspoze — pojasnilo proračuna. Nadrobnejša raz-ložitev vseh razhodkov za vsako partijo posebej. i) Izkazi — potrdila davčnih oblastev o predpisu neposrednega davka. j) Aneksi — priloge k občinskemu proračunu, kakor: sklad odkupnine za osebno delo (kuluk); sklad za javna dela; sklad za izredno ukoriščanje cest in drugi skladi, če jih je kaj pri posameznih občinah. Zneski teh skladov se ne zaračunavajo ne med razhodki ne med dohodki občinskih proračunov. VII. Sklep. Po drugem odstavku § 97. zakona o občinah morajo biti vsi predlogi proračuna za leto 1940./41. poslani v odobritev najkasneje do konca meseca februarja 1940. Predloge občinskih proračunov, o katerih mora izdati odločbo ministrstvo za finance, pošljejo kraljevske banske uprave v odobritev samo, če se s pregledom proračuna in vseh prilog ugotovi, da so se občine povsem ravnale po teh navodilih. Drugače se morajo nepravilno sestavljeni predlogi proračuna, ki niso v skladu s predpisi teh navodil, vrniti dotičnim občinam, da jih spravijo v sklad ustrezno tem navodilom. Tudi ob tej priložnosti opozarjam na strogo varčevanje v njega osnovnem pomenu pri določanju potrebnih kreditov za vse dele občinske uprave. Občne finančne razmere nalagajo neogibno, da se ta prizadevanja pri izdelavi občinskih proračunov dosledno izvedejo. To pa zato, ker se dajo s skupno akcijo na vseh področjih javnih, državnih in občinskih financ najprej doseči pozitivni uspehi in ker se ostvari na ta način težnja kraljevske vlade, da se fiskalne obremenitve samoupravnih teles, predvsem občin, znižajo do skrajne meje možnosti. Tudi med tem proračunskim letom se je pokazalo, kakor že med predhodnim, da se občinski proračuni zelo slabo izvršujejo, vse to pa, ker je dohodkov manj, kot jih je bilo usvojenih. To dejstvo mora biti odločilno pri sestavi občinskih proračunov za leto 1940./41. Potemtakem je vsako potrebo najskrbneje oceniti in ničesar, kar ne bi bilo neogibno, ni postaviti v proračun. Osebni in materialni razhodki morajo vsekakor biti manjši od razhodkov, odobrenili po sedanjem budžetu. Posebno pozornost je obračati na osebne ruzhodke. Treba je skrbeti, da se vse nepotrebne in odvisne osebe izločijo iz občinske službe. Oddelke in odseke, ki nimajo značaja neogibne potrebe, je ukiniti, sorodne pa spojiti in na ta način tudi osebne razhodke zmanjšati. To zmanjšanje je doseči poglavitno s tem, da se zniža število osebja pod sedanje število. Znižanje osebja je opraviti poglavitno pri nekvalificiranih uslužbencih in pri osebju na delu v občinski službi. Zaradi važnosti in velikega pomena tega znižanja tako zn proračunsko ravnotežje kakor tudi za koristi občinske administracije je neogibno, da se ukrene že sedaj vse, česar je treba, tja ne bi nastale pri izvedbi tega znižanja težave, ko bo stopil novi občinski proračun za leto 1940./41. v veljavo. Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobritev občinskih proračunov za leto 1940./41., morajo paziti, da ne bo odstopkov od teh navodil. Drugače so odgovorni po zakonu o uradnikih. Ta navodila naj se natisnejo v . Službenih novinaht, gg. bani pa naj se zaprosijo, da opozore v svojem območju občinske uprave, da se morajo strogo po teh navodilih ravnati. Proračunski oddelek ministrstva za finance naj skrbi za natančno izvrševanje teh navodil in naj daje potrebna tolmačenja, če se pokaže za to potreba. Minister za finance V. M. Duričič s. r. 289. Na podstavi § 29. uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi predpisujem tele spremembe in dopolnitve* pravilnika n dopolnilnih tečajih za sestre pomočnice.** Clen 1. Clen 1. se spreminja in se dopolnjuje takole: Za »Beogradu« se namesto in< postavlja vejica in se dodaje: ' Ljubljani in Skoplju«. Clen 2. Clen 2. se spreminja in se dopolnjuje takole: »Dopolnilni tečaj se začne z začetkom letnega ali zimskega semestra in traja ves semester. Kandidatinje morajo zahajati redno k vsem predmetom ne glede na to, v katerem letu se predavajo. Ce se kateri predmet ne predava v tem polletju, morajo delati kandidatinje praktična dela iz njih, pripravljajo se pa iz učenskih učbenikov. Šola jim po potrebi lahko tudi določi posebne ure.« Clen 3. Členu 3. se dodaje poslednji odstavek: »To število ur more ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje po predlogu uprave šole tudi znižati.« Clen 4. Clen 8. se spreminja in se glasi: »Kandidatinje, ki želijo obiskovati dopolnilni tečaj po tem pravilniku, se morajo prijaviti direktorju pristojnega higienskega zavoda s prošnjo najkasneje dva meseca pred začetkom polletja. Ce bivajo kandidatinjo v kraju šole za sestre pomočnice, jim dovoli direktor obiskovanje ur na šoli, dokler tečaj traja, a jim po učnih urah priravna delovni čas pri napravah, pri katerih so. Kandidatinjam izven sedeža šole se dovoli po določbi § 80. zakona o civilnih uradnikih in točke 8. § 197. finančnega zakona za 1.1939./40., da se pošljejo na za- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8. Junija 1939., št. 12fl/XLI 1/307. ♦* »Službeni list« št. 327/54 iz 1.1938, časno delo v higienski zavod na sedežu šole, in se jim odredi nadomeščanja iz zavoda, če je to potrebno.; V Beogradu dne 5. maja 1939.; S. št. 13.839. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Milo je Rajakovič s. r. 299. Sprememba člena 7. pravil o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih šolah.* Na predlog glavne uprave Jugoslovanskega profesorskega društva z dne 12. maja 1939., št. 754, takole odločam: Clen 7. pravil o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih šolah z dne 21. aprila 1938., IV. št. 5606,** se spreminja in se glasi: »Za privatne in dopolnilne izpite plača vsak kandidat poleg predpisanih državnih taks direktorju, učiteljem in tajniku honorar po tejle razpredelnici: direktorju 50 dinarjev, članom po 80 dinarjev iz predmetov, iz katerih se ne opravlja pismeni izpit, po 100 dinarjev pa iz predmetov s pismenim izpitom; predsedniku komisije in stalnemu članu po 80 dinarjev, šolskemu tajniku 20 dinarjev.« V Beogradu dne 25. maja 1939.; IV. št. 6198. Minister za prosveto S. Čirič s. r. 291. Sprememba imena krajev v dravski banovini.f Ministrstvo za notranje posle je z odločbo III. št. 14.841 z dne 12. junija 1939. na podstavi čl. 1. zakona o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami od 18. februarja 1930. odločilo, da se spremene iinena krajev Sosedska, Trgovič in Senežice v občini Velika Nedelja, srez ptujski, dravska banovina, in sicer: ime kraja Sosedska v Velika Nedelja, ime kraja Trgovič .v Trgovišče in ime kraja Senežice v Senešei. Iz pisarne upravnega oddelka ministrstva za notranje posle v Beogradu dne 12. junija 1939., III. št. 14.841. --- 292. Postopek z rabljenimi stvarmi, poslanimi iz inozemstva siromašnim osebam.+f Na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje in na podstavi člena 23. v predlogu zakona o * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. junija 1939., št. 128/XLIV/317. ** »Službeni list št. 219/37 iz 1.1938. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. junija 1989., št. 130/XLVI/340. +f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne ,2. juuija 1939., št. 121. občni carinski tanil v zvezi s členom 78. navodil št. 7500/1V—1930. je predpisal minister za finance pod št. 11.368/1 V z dne 25. maja 1939. tole: 1. Poštne pošiljke z rabljenimi stvarmi (oblačila, perilo, obutev itd.), ki prihajajo iz prekmorskih dežel, se prepuščajo carine prosto, ne da bi bilo treba predložiti potrdilo o siromaštvu in dokaz, da so poslane kot darilo, če ugotovijo carinski uslužbenci pri pregledu, da vsebujejo rabljene stvari. Ce pa carinarnica zasumi, da je prejemnik dobrega imovinskega stanja, ali če dobi kdo zaporedoma več takih pošiljk, zahtevajo predložitev potrdila o siromaštvu in pošiljalčevo pismo, iz katerega se razberi, da se pošiljajo te stvari kot darilo. V takih primerih je prejemnik dolžen vložiti poleg teh listin tudi prošnjo carinarnici radi odločitve. 2. Za enake pošiljke, ki prihajajo iz evropskih dežel, je prejemnik dolžen predložiti carinarnici prošnjo s potrdilom občinske uprave o siromaštvu in pošiljalčevo pismo, da se pošiljajo te stvari kot darilo. O takih prošnjah odloči carinarnica šele, ko oddajo angažirani carinski uradniki pismeno poročilo, da so s pregledom ugotovili, da obsega pošiljka stare stvari (oblačila, perilo, obutev itd.). 3. Za siromašne osebe se štejejo tisti, ki ne plačujejo več ko 400 dinarjev neposrednega davka na leto, brez dopolnilne in samoupravne doklade, kakor tudi tisti, katerih dohodek od nesamostalnega dela ne presega zneska 1800 dinarjev na mesec, če so samci, ali 2200 dinarjev na mesec, če so oženjeni. 4. Ce je v pošiljkah z rabljenimi stvarmi tudi kaj novih stvari, se poberejo na nove stvari vse uvozne carinske davščine. Ce prihaja pošiljka iz pogodbenih držav, se obračunajo carinske davščine po minimalni tarifi. 5. Ce prihajajo pošiljke z rabljenimi stvarmi iz ne-kliriuških držav, a obsegajo tudi nove stvari, za katere je potrebna predhodna uvozna dovolitev Narodne banke, se ta ne zahteva, če pošiljka ne vsebuje novih stvari več ko 5 kg. To velja samo, kadar prihajajo pošiljke za siromašne osebe. Ce pa prihajajo take pošiljke na trgovinske tvrdke ali imovitejše osebe, so prejemniki dolžni priskrbeti od Narodne banke predhodno uvozno dovolitev, če gre za kontrolirano blago iz neklirinških držav. Za pošiljke rabljenih stvari, ki vsebujejo novih stvari kontroliranega blaga nad 5 kg, je zahtevati vselej predložitev uvozne dovolitve Narodne banke. 6. Ta postopnik stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«; tedaj prenehajo veljati predpisi razpisa C. št. 6710 z dne 13. februarja 1924. Pošiljke z rabljenimi stvarmi, ki so bile prijavljene carinarnicam z občno prijavo do dne razglasitve tega postopnika, pa še niso ocarinjene, se ocarinijo po tem postopniku. Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, v Beo« gradu dne 39. maja 1939.; št. 11.368/IV. Banove uredbe. 293. Spremembe v staležu državnih uslužbencev v območju dravske banovine. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 1. junija 1939., I. št. 5416/2, je bila postavljena dr. Debevec Rozina, zdravnica iz Ljubljane, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinskem institutu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. junija 1939., I. št. 5287/1, je bil postavljen Hrušovar Leopold, zvaničnik III. položajne skupine z 2. periodnim poviškom pri obči državni bolnici v Ljubljani, za zvaničnika II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. št. 5706/1, je bila Mervar Marija, državna dnevničarka-zvaničnica pri sreskem načelstvu v Novem mestu, postavljena za zvaniČ-nico III. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 12. maja 1939., I. št. 5025/1, je bila M i 1 a č Roza, zvaničnica II. skupine pri tej banski upravi, postavljena za zvaničnico I. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., 1. št. 5710/1, je bila Prijatelj Angela, državna dnevničarka - zvaničnica pri sreskem načelstvu v Kočevju, postavljena za zvaničnico III. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. št. 5711/1, je bila Šel A Ima, državna-dnevničarka-zvaničnica pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi, postavljena za zvaničnico III. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. št. 5712/1, je bila Urbančič Antonija, državna dnevničarka-zvaničnica pri sreskem načelstvu v Logatcu, postavljena za zvaničnico III. skupine s plačo prvega periodnega poviška na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. št. 5713/1, je bil Viršček Andrej, državni dnevničar-zvaničnik pri sreskem načelstvu v Novem mestu, postavljen za zvaničnika III. skupine na dosedanjem službenem mestu. * Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. št. 5695/1, je bil Bizjak Alojzij, državni dnevničar-služitelj pri sreskem načelstvu Maribor-levi breg, postavljen za drž. slu-žitelja II. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. št. 5707/1, je bil Omerzo Martin, državni dnevničar služitelj pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg, postavljen za drž. slu-žitelja II. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. št. 5708/1, je bil Pokorn V i n k o, dnevničar-služitelj državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, postavljen za služitelja II. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske bano-%’ine z dne 19. maja 1939., I. št. 5709/1, je bil Požar Jožef, državni dnevničar-služitelj pri sreskem načelstvu v Radovljici, postavljen za državnega služitelja II. skupine na dosedanjem službenem mestu. 294. Razne objave iz „SIužbenih novin“. Številka 97 z dne 1. maja 1939. (Nadaljevanje.) Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. aprila 1939. so bile premeščene na prošnjo: Zupančič Karolina, učiteljica VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Križah, okraj kranjski, na ljudsko šolo v Primskovem; Koš ut n i k Oresta, učiteljica VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Št. Janžu pri Dravogradu, na ljudsko šolo v Spodnji Sveti Kungoti; Lobe Avgusta, učiteljica VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Lipoglavi, okraj ljubljanski, na ljudsko šolo v Polomu, okraj kočevski. Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 21. aprila 1939. je bila sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podala Zupanc Angela, manipulant IX. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Šoštanj. Številka 98 z dne 2. maja 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. aprila 1939., št. 11325/1, sta napredovala pri tobačni tovarni v Ljubljani Beltram Hugo, monopolski višji kontrolor VI. položajne skupine, za monopolskega višjega inšpektorja V. položajne skupine in Zalar Franc, monopolski kontrolor VIL položajne skupine, za monopolskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. aprila 1939. so bili premeščeni na prošnjo: G r a S a n o -vič Marija, učiteljica VIL položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Trnju, okraj lendavski, na ljudsko šolo v Naklem; Faganel L e o p o 1 d i n a , učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole v Studencb, okraj krški, na ljudsko šolo v Ljubljani; Ta v žel j Josip, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Framu, na ljudsko šolo v Ljubljani; Pipan Justina, učiteljica VIL položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Senovem, na ljudsko šolo v Šmartnem, okraj ljubljanski; Svete Stanko, učitelj VIL položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole na Golem, okraj ljubljanski, na ljudsko šolo v Zalogu; Koman Maks, učitelj VI. položajne skupine z 2. periodnim poviškom ljudske šole v Stranjah, na ljudsko šolo v Domžalah. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska ia zalaga tiskarna Merkur d, d, v Ljubljani^ njen predstavnik; Otuiar Milialek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 50. kosu X. letnika z dne 24. junija 1989. Razglasi kraljevske banske uprave I. št. 6481/1. ^ 1725 Razpis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujeta pri okrajnem cestnem odboru v Celju dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in sicer: 1. inesto za progo na banov, cesti št. 11/188 Latkova vas—Marija Reka— Trbovlje—Zagorje—Izlake od km 6'00 do km 12795 in 2. mesto za progo na banov, cesti št. 11/198 Letuš-Gomilsko od km 0'00 do km 4'500 in na banov, cesti št. 11/199 Sv. Rupert—Parižlje—Braslovče od km 3720 do km 5'154. Prosilci za ti mesti morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10‘— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol-kcvanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list. zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odslužitvi kadrskega reka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 15. julija 1939. pri okrajnem cestnem odboru v Celju. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 10. junija 1939. * I. št. 6479/1. # 1726 Razpis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Kamniku službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za progo na banov, cesti št. tl/132 od km 10 00 do km 12'00 in na banov, cesti št. 11/133 od km 7'00 do km 10'00. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. . Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10'— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol-kovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odslužitvi kadrskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 15. julija 1939. nri okraj-nem rostnnu odboru v Kiuimiku. Kralj, banska uprava dravske banovine. ■ V Ljubljani dne 10. junija 1939. V. No. 120/202. 1708 3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri v budž. letu 1939./40. III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. julija 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami pri tehničnem oddelku in pri murski sekciji v Gornji Radgoni. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 866.523'95. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 20. junija 1939. Hi V. No. 3041/5. 1938 3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za tlakovanje ceste od železniške postaje Gor. Radgona do carinarnice oz. drž. mostu preko Mure I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. julija 1939. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 14 kralj, banske uprave v Ljubljani, Blei-vveisova cesta. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene uradnega proračuna, ki znaša din 900.000'—. Predpisana kavcija znaša din 90.000'— za naše državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/11., soba št. 218. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 20. junija 1939. II. Št. 17499/1. 1884-3-2 Razglas. Žunter Ivan iz Radmirja št. 30 in Ftirst Stanko iz Solčave št. 36 nameravata zgraditi v Raduhi nad Ljubnim nu reki Savinji vodno napravo s skupnim jezom za pogon dveh žag na vreteno. Jez iz kašt bo oprt na desnem bregu v pare. št. 536/3 k. o. Krnica, na levem bregu pa v pare. št. 292/3 k. o. Raduha. Na jezu je predvidena odprtina za plavljenje hlodov. Zunterjeva žaga je projektirana na pare. št. 292/3 k. o. Raduha, Fiirstova pa na pare. št. 292/4 k. o. Raduha. Pri padcu 2'20 m in pri Omesečni vodi Q — 2'64 m3/sek bi vsaka žaga izrabljala bruto silo 3875 ks. Na to odreja ta kraljevska banska uprava na podstavi odredb § 17. zakotna o izkoriščanju vodnih sil (.'Službeni list« št. 333/53 iz 1. 1931.), v smislu odredb §§ 37., 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 16. in 17. avgusta 1939. s sestankom ko:, isije dne 16, avgusta 1939. ob 10.30 uri pri projektiranem jezu. Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju in pri občini Luče od dne 1. razglasa v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« do vključno dne 14. VIII. 1939. K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi sicer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po veljavnih zakonskih predpisih kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II. v Ljubljani, do 10. avgusta 1939. ali vodji razprave do pričetka razprave. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 13. junija 1939. -j- VI. št. 15.682/1. 1950 Sprememba v imeniku Zdravniške zbornice za dravsko banovino. Dr. Derganc Kazimir in dr. Germ Ruža, zdravnika v Ljubljani, sta bila vpisana v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 20. junija 1939. Razglasi sodišč in sodnih oblastev II Og 21/39-3. 1719 Sklep. S tusodnim sklepom z dne 24. IV. 1939. izdano razsodilo na razveljavitev 20 delnic GPL št. 18.621—18.640 (1 kom-kuml.) z nom. din 500'— za komad, glasečih se na ime: Grad Franc, pos., gost. in trgovec z vinom, Zgor. Kašelj št. 19, se amortizacijski postopek teh delnic ustavlja, ker je predlagatelj izgubljene zgoraj navedene delnice zopet našel. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 30. maja 1939. II Og 30/39-2. 1718 Amortizacija. Na prošnjo Herlah Katarine, žene žel. sprevodnika, v Celju, Cesta na grad ši. 45, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik poziv-lje, da uveljavi v šestih mesecih, počen-ši od dneva objave v »Službenem listu«, svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da se vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hran. knjižica Ljudske posojilnice v Celju štev. 11.277/3888, glaseča se na ime: Gorjanc Uršula s stanjem dinarjev 367975. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 1. junija 1939. II Og 34/39—2. 1717 Amortizacija. Na prošnjo Kudra Petra, čevljarja v Grižah št. 32, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v šestih mesecih, počenši od dneva objave v »Službenem listu«, svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: 1. Hran. knjižica Kmečke hranilnice in posojilnice v Sv. Pavlu pri Preboldu št. 601, glaseča se na ime: Janša Franc z gotovino din 2925'21, 2. hran. knjižica Kmečke hranilnice in posojilnice v Sv. Pavlu pri Preboldu št. 665, glaseča se na ime: Janša Franc z vlogo din 220'—. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 8. junija 1939. Os 4/39—1. 1935 Razglasitev preklica. S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 23. maja 1939. opr. št. IR 72/39—2, je bila Vertovšek Ana, sedaj v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju, prej stanujoča v Kozjem št. 19, zaradi duševne bolezni popolnoma preklicana. Za oskrbnico je bila postavljena Kladnik Vilma, učiteljica v Sevnici. Okrajno sodišče v Kozjem, odd. I., dne 18. junija 1939. •j. I 14/39-22. 1618 Dražbeni oklic. Dne 3. a v g u s ta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin hiša št. 1, gospodarsko poslopje in zemljiške parcele ter solastninski delež pri vi. št. 114 k. o. Anovec do V» zemljiška knjiga Anovec vi. št. 4. Cenilna vrednost: din 58.980'—. Varščina: din 5.899'—. Vrednost pritekline: din 480'—. Najmanjši ponudek: din 39.320'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah dne 8. maja 1939, I 187/39-9. 1708 Dražbeni oklic. Dne 3. avgusta 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin hiša št. 54 z gospodarskim poslopjem in zemljiške parcele zemljiška knjiga Piršenbreg vi. št. 26. Cenilna vrednost: din 192.836'50. Varščina: din 19.284'—. Vrednost pritekline: din 16.351'—. Najmanjši ponudek: din 128.558'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah dne 17. maja 1939. * I 125/39—13. 1842 Dražbeni oklic. Dne 2. avgusta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin pritlične hiše št. 65 v Teru z gospodarskim poslopjem, žitnico, kozolcem, drvarnico in svinjakom, z žago, travniki, njivami, pašniki in gozdovi ter priteklinami zemljiška knjiga Ter vi. št. 138, 139 in zemljiška knjiga Št. Primož vi. št. 133. Cenilna vrednost: din 338.933'10. Vrednost pritekline: din 8.910'—. Najmanjši ponudek: din 225.956'—. Varščina: din 33.900'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornjem gradu dne 1. junija 1939. $ I 67/39-7. 1841 Dražbeni oklic. Dne 2. avgusta 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin hiše št. 9 v Št. Janžu z gosp. poslopjem, kozolcem, svinjakom, njivami, travniki, pašniki in gozdovi, s solastninsko pravico in priteklinami zemljiška knjiga Št. Janž vi. št. 2, zemljiška knjiga Homec vložek št. 78 ter Poljane vi. št. 62 in polovica vi. št. 78 in 187 k. o. Št. Janž — žaga s skladišči Cenilna vrednost: din 268.083'40. Vrednost pritekline: din 15.000'—. Najmanjši ponudek: din 178.722'25. Varščina: din 26.808'34. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sieer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal s dobri .veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornjem gradu dne 5. junija 1939. * I 43/39-11. 1722 Dražbeni oklic. Dne 28. julija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Štalcerji vi. št. 58, 66, 180, 203 in 218. Cenilna vrednost: din 124.490'40. Vrednost pritekline: din .13.350'—, ki je že zgoraj upoštevana. Najmanjši ponudek: din 82.994'—. . Varščina: din 12.450'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 16. junija 1939. •j. I 870/38-19. 1813 Dražbeni oklic. Dne 2. avgusta 1939. ob osmin bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 179 in 874 k. o. Studenec. Cenilna vrednost: din 89.358'05. Vrednost priteklin: din 1990'—, ki je že zgoraj všteta. Najmanjši ponudek: din 59.572'—. Varščina: din 8935'80. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 3. junija 1939. Vb I 832/39. 1904 Dražbeni oklic. Dne 29. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ljubljana-mesto vi. št. 48 (hiša v Hrenovi ulici št. 12). Cenilna vrednost: din 62.675'—. Najmanjši ponudek: din 31.340'—. Varščina: din 6.300'— (v gotovini ali vredpostnih papirjih). Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb, dne. 14. junija 1939. .Vb I 2050/38. 1903 Dražbeni oklic. Dne 29. julija 1939. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zem ljiška knjiga k. o. Slape vi. št. 372 (tri nadstropna stanovanjska hiša z vrtom) Cenilna vrednost: din 322.885'50. Vrednost pritekline: din 6.000'—. Najmanjši ponudek: din 215.257'—. Varščina: din 32.289'— v gotovini ali vrednostnih papirjih. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb, dne 14. junija 1939. •j; I 270/39-8. 1848 Dražbeni oklic. Dne 3. avgusta 1939. ob desetih bo na kraju samem v Janževškem vrhu, občina Ribnica na Poh., dražba nepremičnin vi. št. 52 k. o. Janževski vrh. Cenilna vrednost: din 24.540'—. Najmanjši ponudek: din 16.360'—. Vadij: din 2.454'—. Vrednost pritekline: din 540'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II., dne 10. junija 1939. * IX I 828/39-6. 1893 Dražbeni oklic. Dne 31. julija 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bohova vi. št. 33. Cenilna vrednost: din 83.654'—. Vrednost priteklin: din 3.125'—, ki je že upoštevana pri cen. vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: din 55.770'—. Vadij: din 8366'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. • Okrajno sodišče v Mariboru dne 25. maja 1939. I 157/39-8. 1721 Dražbeni oklic. Dne 27. julija 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Grabrovec vi. št. 395. Cenilna vrednost: din 2200'—. Najmanjši ponudek: din 1466'75. Varščina: din 220'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, odd. II., dne 8. junija 1939. H? I 154/39-10. 1720 Dražbeni oklic. Dne 27. julija 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Hrast vi. št. 72. Cenilna vrednost: din 95.325'—. Najmanjši ponudek: din 63.550'—. Varščina: din 9.532'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, odd. II., dne 10. junija 1939. I 1586/34. H: 1774 Dražbeni oklic. Dne 3. avgusta 1939. ob osmih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ratkovci vi. štev. 47, 72, 86, 109, *2/»« vi. št. 32 in 21/«s vi. št. 173. Cenilna vrednost: din 95.347'—. Vrednost priteklin: din 8172'—. Najmanjši ponudek: din 63.520'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 6. junija 1939. -j- I 1050/36. 1772 Dražbeni oklic. Dne 3. avgusta 1939. o poli desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin zemljiška knjiga Poznanovci vi. št. 225. Cenilna vrednost: din 11.838'—. Najmanjši ponudek: din 7892'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-oenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 6. junija 1939. I 686/37. * 1773 Dražbeni oklic. Dne 3. avgusta 1939. o poli enajstih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Roguoovci M vi. štev. 144. Cenilna vrednost: din 38.448'—. Vrednost priteklin: din 1200'—. Najmanjši ponudek: din 25.632'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 6. junija 1939. * I 2637/38-15. 1757 Dražbeni oklic. Dne 2. avgusta 1939. ob devetih se bo pri podpisanem sodišču prodala na javni dražbi nepremičnina zemljiška knjiga d. o. Vumpah vi. št. 100. Cenilna vrednost: din 218.655'15. Najmanjši ponudek: din 145.770'—. Varščina: din 21.865'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe; sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 3. junija 1939. I 2915/38-16. * 1871 Dražbeni oklic. Dne 2. avgusta 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Sitež idealna polovica vi. št. 72 in 137. Cenilna vrednost: din 7.463'68. Najmanjši ponudek: din 4.980'—. Varščina: din 746'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 6. junija 1939. I 34/38—12. 1839 Dražbeni oklic. Dne 2. avgusta 1939. dopoldne cb desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vrh vi. št. 472. Cenilna vrednost: din 37.666'10. Najmanjši ponudek: din 25.11075. Varščina: din 3.76675. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radečah dne 14. junija 1939. jj; 1 370/39-8. 1932 Dražbeni oklic. Dne 29. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Boh. Bela vi. št. 354. Cenilna vrednost: din 5056'80. Najmanjši ponudek: din 3371'25. Vadij: din 506'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici dne 17. junija 1939. »j. I 459/39-10. 1934 Dražbeni oklic. Dne 29. julija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Boh. Bistrica vi. št. 112. I. skupina — pare. št. 865 — njiva, cen. vrednost din 139375, najmanjši ponudek din 929'50, vadij din 139'50; II. skupina — pare. št. 1090 — njiva in pare št. 1091 — travnik, cen. vrednost din 9697'25, najmanjši ponudek dinarjev 6465'—, vadij din 969'50. Skupaj: cen. vrednost din 11.091'—, najmanjši ponudek din 7394'50, vadij din 1109'25. Priteklin ni. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, dne 17. junija 1939. I 451/39-7. 1933 Dražbeni oklic. Dne 29. julija 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Hraše vi. št. 440. Cenilna vrednost: din 81.675'—. Najmanjši ponudek: din 41.316'66. Vadij: din 8167'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici dne 17. junija 1939. I 220/39—8. 1713 Dražbeni oklic. Dne 3. avgusta 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Polskava vi. št. 96, Pokoše vi. št. 86 in Ogljenščak vi. št. 89. Cenilna vrednost: din 212.786'50. Najmanjši ponudek: din 141.857'66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 10. junija 1939. I 335/39-14. 1889 Dražbeni oklic. Dne 31. julija 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bezovica vi. št. 15. Cenilna vrednost: din 165.381'20. Vrednost pritekline je že zgoraj upoštevana. Najmanjši ponudek: din 110.260'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 16. junija 1939. •g. I 385/39-17. 1888 Dražbeni oklic. Dne 31. j u 1 i j a 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jernej vi. št. 34. Cenilna vrednost: din 66.532’—. Najmanjši ponudek: din 44.360'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 16. junija 1939. I 131/39—7. ' 1864 Dražbeni oklic. Dne 31. j ulij a 1939. ob devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnin, hiše na Vrhniki, Stara cesta št. 35 z vrtom, zemljiška knjiga Vrhnika vi. št. 894. Cenilna vrednost: din 100.495'—. Najmanjši ponudek: din 66.997'—. Vadij: din 10.050'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 13. junija 1939. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 684. Sedež firme: Beograd. Sedež podružnice: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1939. Besedilo: Splošna zavarovalna družba »Jugoslavija«, ravnateljstvo za dravsko banovino v Ljubljani, srbskohrvatsko: Opšte osigurajuče društvo »Jugoslavija«, direkcija za dravsku banovinu u Ljubljani. Namen družbe je: 1. da zavaruje življenja ljudi za primer smrti in doživetja, 2. da zavaruje življenja ljudi za primer nesposobnosti za delo (invaliditeta) kakor tudi rente, 3. da zavaruje deci ženskega spola doto in deci moškega spola kapital, 4. da izvršuje zavarovanja transportov na kopnem in na vodi, 5. da izvršuje nezgodna in jamstvena zavarovanja, 6. da izvršuje zavarovanja proti toči, 7. da vrši posle zavarovanja in 8. da vrši tudi ostale posle zavarovanja, to pa po predhodnem odobrenju ministra za trgovino in industrijo. Tvrdka je podružnica pri beograjskem trgovinskem sodišču 12. XII. 1913. pro-tokoliranega glavnega zavoda enakega imena. Delniška glavnica znaša 3,000.000 din, ki je popolnoma vplačana ter razdeljena na 6.000 delnic a din 500'—, glasečih sc na prinosca. Družbene objave se objavljajo v : Službenih novinalK, izhajajočih v Beogradu. Družbino firmo podpisujejo predsednik ali član upravnega odbora z generalnim ravnateljem ali njihovi zastop-nlki. Podružnico v Ljubljani podpisujejo in obvezujejo v okviru društvenih pravil v poslih zavarovanja in administriranja: rischer Vladimir, direktor, ing. Treo Mile, Dejak Drago, uradnik in Antosievvicz Edvard, uradnik, vsi uslužbenci pri ravnateljstvu družbe v Ljubljani in sicer kolektivno po dva izmed njih. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939. Fi 76/38 - Rg B III 129/1. * 635. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. maja 1939. Besedilo: Emona-Film, družba z omejeno zavezo. Obralni predmet: 1. Snemanje in pre-delavanje filmov vseh vrst, 2. pridobivanje, razposojanje in razpečavanje tuzemskih in inozemskih filmov, oziroma njih predvajalnik pravic, 3. ustanavljanje, pridobivanje in prevzemanje že obstoječih kinematografov. Družbena pogodba z dne 10. maja 1939. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 200.000 — dinarjev. . . Na to vplačani zneski v gotovini: din 200.000'-. Poslovodje: Kbam Milan, kinopodjet-nik v Ljubljani, Galusovo nabrežje 5, Juršič Karel, knjigovodja v Ljubljani, Bolgarska št. 27. Prokurist: Bercieri Avgust, zas. uradnik v Ljubljani, Levstikova 19. Družbo zastopata in zanjo podpisujeta kolektivno po dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist tako, da pod od kogar koli napisano ali tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavita svojeročna podpisa, prokurist s pristavkom, ki označuje pro-kuro. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939. Fi 30/39 - Rg C V 252/1. * 636. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 15. junija 1939. Besedilo: »Jugo-doska«, družba z omejeno zavezo za trgovino z lesom v Mariboru. Obratni predmet: Lesna trgovina, nakup in prodaja vseh vrst lesnega ma-teriaIa. Družbena pogodba z dne 12. VI. 1939., posl. št. 10.039. Družba ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 50.000 din. Na to vplačani zneski v gotovini: din 50.000'—. Poslovodja: France Miroslav, trgovec v Mariboru, Masarykova 1. Za namestovanje upravičen: poslovodja samostojno. Podpis firme: Besedilo firme podpisuje poslovodja samostojno, pristavljajoč njenemu od kogar koli napisanemu ali natisnjenemu besedilu svoj priimek. Ce se nastavijo prokuristi, zastopajo m podpisujejo ti tvrdko kolektivno vedno no eden z enim poslovodjo. Razglasi družbe se vršijo z vpisanimi dopisi tako, da je med dostavo in dnem zbora vsaj osem dni. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 15. junija 1939. Fi 18/39 - Rg C III 23/2. * 637. Sedež: Žiri. Dan vpisa: 26. maja 1939. Besedilo: Delavnica čevljarske družbe z omejeno zavezo Žiri. Obratni predmet: Nakupovanje vseh surovin in orodja, sploh drugih potrebščin, ki so združene s čevljarsko obrtjo ter vnovčevanje vseh čevljarskih izdelkov in predmetov, predvsem obutve vseh vrst. Družbena pogodba z dne 15. aprila 1939. Družba je ustanovljena za nedoločen čas ter je nastala zaradi pre-osnove »Čevljarsko-gospodarske zadruge Žiri, r. z. z o. z.< v smislu § 118. zakona o gospodarskih zadrugah od 11. IX. 1937. Visokost osnovne glavnice: 204.000'— din. Na to vplačani zneski v gotovini: din 144.000'-. Poslovodje: Pagon Valentin, čevljar na Dobračevi št. 89, Kopač Martin, čevljar na Dobračevi št. 52, Malovrh Anton, čevljar na Dobračevi št. 45, Možina Lovro, čevljarski pomočnik na Dobračevi 13, Žakelj Jože, čevljarski pomočnik v Novi vasi 6. Družbo zastopata in zanjo podpisujeta po dva poslovodji na ta način, da pod napisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavita svoja podpisa. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939. Fi 26/39 - Rg C V 251/1. Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 638. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. maja 1939. Besedilo: Boh & Ko., jugoslovanska ameriška tovarna za brezalkoholno izdelavo kvasa v Ljubljani. Tzbriše se javni družbenik Boh Slavko. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939. Rg A VI 185/7. * 639. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. maja 1939. Besedilo: Centropapir, družba z o. z. Kolektivna prokura se je podelila Dalleore Danici, družbeni uradnici v Zagrebu za centralo v Ljubljani in obe podružnici v Zagrebu in Beogradu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939. Rg C V ‘209/5. 640. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. maja 1939. Besedilo: Jugosijalica, družba z o. z. Izbriše se poslovodja dr. Herrmann Rudolf, vpiše pa se poslovodja Maraš Martin, knjigovodja v Zagrebu, PantOv-čak 63. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939. Rg C V 164/5. * 641. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. maja 1939. Besedilo: Slograd, Slovenska gradbena in industrijska delniška družba. Izbrišeta se člana upravnega sveta Praprotnik Avgust in Bleivveis-Trsteni-ški Milan ter prokurist ing. Pirkmajer Milko, vpišeta pa se člana uprav, sveta: ing. Pirkmajer Milko, pooblaščeni gradbeni inženir, in Naglas Viktor, industrialec, oba v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939. Rg B I 118/27. * 642. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. maja 1939. Besedilo: Zdraviliška družba z o. z. Izbriše se poslovodja Stojkovič Gojko, vpiše pa se poslovodja Šumer Hinko, šolski nadzornik v pok. v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939. Rg C II 183/13. * 643. Sedež: Logatec. Dan vpisa: 26. maja 1939. Besedilo: Maček—Hren. Izbriše se javni družbenik Hren Ignacij, vpiše pa javna družbenica Maček Marija, soproga lesnega trgovca v Dol. Logatcu št. 12. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne ‘25. maja 1939. Rg A IV 219/5. * 644. Sedež: Rakek. Dan vpisa: 26. maja 1939. Besedilo: Jovan L. Ačimovič. Obratni predmet: Carinsko posredništvo. Zaradi smrti se izbriše dosedanji lastnik Jovan Ačimovič, vpiše pa nova lastnica Ačimovič Dragica, roj. Rebula, posestnica na Rakeku 174. Obratni predmet odslej: Špedicija. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939. Rg A V 51/2. * 645. Sedež: Žiri. Dan vpisa: 26. maja 1939. Besedilo: Strojarna in usnjarna v U» reh, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Poljanšek Franc, vpiše pa se poslovodja Vrabec Jože, posestnik v Stari vasi 17. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939. Rg C I 97/40. Izbrisale so se nastopne firme: 646. Sedež glavnega zavoda: Ljubljana. Sedež podružnice: Maribor. Dan izbrisa: 15. junija 1939. Besedilo: Kosta M. Ivanovič, podružnica v Mariboru. Obratni predmet: Carinsko posredovanje v vseh carinskih zadevah. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 15. junija 1939. Rg A II 133/5. Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 9. junija 1939. Besedilo: »Maros«, tvornica za obleko, družba z o. z. v likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. junija 1939. Rg C II 9/21. * 648. Sedež: Orešje 20. Dan izbrisa: 15. junija 1939. Besedilo: Woldemar Friedrich Hintze vdova, lastnik Ernest Hintze, sadjereja, Karolinški dvor pri Ptuju. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 15. junija 1939. Rg A I 172/11. * 649. Uradni izbrisi: Uradno so se izbrisale sledeče tvrdke, ker so prenehale obratovati: a) G. Besednik & drug, Ljubljana, izvrševanje ortopedičnega, kirurgičnega in bandažijskega obrta (Rg A III 56), b) Ivan Kunovar, Bled, trgovina z mešanim blagom (Rg A III 2), c) Avgust Pust, Ljubljana, trgovina z mešanim blagom (Rg A I 111), č) Ivan Virant, Rakek, carinsko posredništvo (Rg A V 52), d) Lebinger & Bergmann, Litija, trgovina z mešanim blagom (Rg A 35). Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. junija 1939. [Vpisi v zadružni register. Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 650. Sedež: Preska. Dan vpisa: 15. maja 1939. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Preski, registrovaua zadruga z neomejeno zavezo. Na občnem zboru dne 16. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Preski, zadruga z neomejenim jamstvom. Upravni odbor sestoji iz petih zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge. Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle: 1. daje svojim zadružnikom posojila; 2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun; 3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili; 4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo; 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša 50 par, ki se vplača ob pristopu. Vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem neomejeno in nerazdelno. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939. Zadr. I 132/67. * 651. Sedež: Slovenj Gradec. Dan vpisa: 2. maja 1939. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Slovenjem Gradcu, re-gistrovana zadruga z omejenim jamstvom. Na občnem zboru dne 26. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Besedilo zadruge je odslej: Kmetijska blagovna zadruga z omejenim jamstvom v Slovenjem Gradcu. Namen zadruge je, pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da: 1. prevzema od njih kmetijske pridelke (zlasti sadje) in izdelke ter jih po Osrednji kmetijski zadrugi v Mariboru vnovčuje v naravnem ali predelanem stanju; 2. nabavlja za svoje zadružnike od Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru potrebščine, ki jih potrebujejo zadružniki v svojem gospodarstvu; 3. podpira svoje zadružnike pri snovanju novih nasadov, Vzornih zemljišč, travišč itd.; 4. gradi in vzdržuje potrebnaf skladišča in poslovalnice ter nabavlja invefi-tar; , ' 5. širi strokovno znanje in zadružno zavest s predavanji, ogledi, raastavami itd. Od včlanov prevzeto blago vnovčuje oziroma predeluje na njihov račun ter ga plačuje šele, ko je prodano in so 5Č odbili stroški. Cas trajanja je nedoločen. Poslovni delež znaša 25'— din, ki se mora plačati takoj pri vstopu v zadrugo. Jamstvo je omejeno, tako da jamči vsak zadružnik z vpisanimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom. Svoje priobčitve objavlja zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Upravni odbor je sestavljen iz 3 do 5 zadružnikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Kotnik Šimen, inž. Vrhnjak Vinko, Verčkovnik Ivan in Brezovnik Miha; vpišejo pa kot člani upravnega odbora Horvat Stefan, župnik v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu, Lobe Franc, posestnik in lončar v Slovenjem Gradcu, Apat Anton, posestnik v Starem trgu, Save Anton, posestnik v Pamečah in Legnar Anton, posestnik v Zg. Podgorju. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 2. maja 1939. Zadr. V 103/5. * 652. Sedež: Slov. Konjice. Dan vpisa: 9. maja 1939. Besedilo: Gospodarska zadruga na Stranicah pri Slov. Konjicah, registro-vana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 2. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila, ki se v izvlečku glase: Besedilo odslej: Kmetijska blagovna zadruga z omejenim jamstvom v Stranicah pri Slov. Konjicah. Predmet poslovanja: Zadruga ima nai .en pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da: 1. prevzema od njih kmetijske pridelke (zlasti sadje) in izdelke ter jih po Osrednji kmetijski zadrugi v Mariboru vnovčuje v naravnem ali predelanem stanju; 2. nabavlja za svoje zadružnike od Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru potrebščine, ki jih potrebujejo zadružniki v svojem gospodarstvu; 3. podpira svoje zadružnike pri snovanju novih nasadov, vzornih, zemljišč, travišč itd.j. 4. gradi in vzdržuje potrebna skladišča in poslovalnice ter nabavlja inven-tar; 5. širi strokovno znanje in zadružno zavest s predavanji, ogledi, razstavami itd. Od članov prevzeto blago vnovčuje oziroma predeluje na njihov račun ter ga plačuje šele, ko je prodano in so se odbili stroški. Trajanje zadruge nedoločen čas. Poslovni delež znaša 25 — din, ki se mora plačati pri vstopu v zadrugo. Jamstvo zadružnikov je omejeno, ter jamči vsak zadružnik z v, isanimi deleži in še s trikratnim znesKom vpisanih deležev. Upravni odbor, ki sestoji iz 3 do 5 zadružnikov, zastopa zadrugo. Podpis zadruge: Besedilo firme podpisujeta skupno po 2 člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge. Svoja oznanila izvršuje zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljan.. Iz upravnega odbora sta izstopila Va-novšek Jožef in Kolar Alojzij; vstopila pa Bornšek Ignac, posestnik na Stranicah, in Horvat Ivan, posestnik na Ljub-nici. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 9. maja 1939. Zadr. V 7/8. * 653. Sedež: Smlednik. Dan vpisa: 15. maja 1939. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Smledniku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Na občnem zboru dne 23. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Smledniku, zadruga z neomejenim jam-stvom. Upravni odbor sestoji iz 9 zadružni-.kov in se voli za dobo 3 let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali en Slan upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge. Zadruga ima namen zbojševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle: 1. daje ‘svojim zadružnikom posojila; 2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vlpiinp knjižice in na tekoči račun; 3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili; 4.?nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadruž- nikov njihove proizvode v komisijsko prodajo; 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša 10'— din in se vplača ob pristopu. Vsak zadružnik jamči z vsem premoženjem neomejeno. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani-. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939. Zadr. I. 134/62. * 654. Sedež: Ženavlje. Dan vpisa: 1. junija 1939. Besedilo: Gospodarska zadruga v Že-navlji, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Zadruga temelji odslej na pravilih, sprejetih na skupščini dne 26. februarja 1939. na temelju § 117 zgz. Besedilo odslej: Nabavna in prodajna zadruga v Ženavljah, zadruga z omejenim jamstvom. Zadruga ima namen: 1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati; 2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju; 3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar. Doba trajanja ni omejena. Poslovni delež znaša din 10'— in ga je vplačati takoj ali v obrokih po določbah upravnega odbora najkasneje v 1 letu. Vsak zadružnik jamči z vpisanim deležem in še z njegovim enkratnim zneskom. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki sestoji iz 3 članov. Člani tega odbora so: 1. Škerget Karol, šol. upravitelj, 2e-navlje (predsednik), 2. Balek Jožef, pos., Neradnovci (podpredsednik), 3. Časar Franc, pos., Zenavlje 63, ki so vsi že protokolirani. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod kakor koli napravljeno besedilo zadružne firme podpišeta po 2 člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora s pooblaščenim uslužbencem zadruge. Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme objavljati še na drug način. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 1. junija 1939. Zadr. II 8/7. 655. Sedež: žreče. Dan vpisa: 28. marca 1939. Besedilo: »Tujski promet« Žreče, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na rednem občnem zboru dne 21. januarja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Besedilo: Zadruga »Tujski promet« Žreče, reg. zadruga z omejenim jamstvom. Zadruga ima namen: a) pospeševati tujski promet s tem, da privablja tujce na letovanje in s tem pomaga svojim članom vnovčevati vse vrste njihovih pridelkov in izdelkov; b) otvarjati temu primerne lokale na svojem sedežu, kakor po vsej pohorski okolici, in sicer: hotele, penzione, sobe za tujce, okrepčevalnice, v katerih je poskrbljeno bodisi za mrzla in topla jedila, za brezalkoholno in alkoholno pijačo po najnižjih cenah; c) pri svojih članih vzbujati zanimanje za tujski promet s predavanji, razstavami in tečaji in jih poučevati, kako naj se do tujcev obnašajo, da s svojim spodobnim obnašanjem vplivajo na tujce; č) postaviti in vzdrževati namenu potrebna poslopja in zadružne gostilne oziroma okrepčevalnice, ki jih lahko daje članom v najem. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša 2 dinarja in se mora plačati takoj ali v obrokih. Vsak član jamči z vpisanimi deleSi in še z desetkratnim zneskom. Svoja obvestila objavlja zadruga v svoji poslovalnici, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Upravni odbor je sestavljen iz 3 zadružnikov, ki tudi zastopajo zadrugo. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora, ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni in registrirani nameščenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Kovač Ivan, posestnik v Radani vasi, Radanovič Anton, duhovnik v Zrečah 5 in Zupec Joško, obč. delovodja v Zrečah, kot novoizvoljeni član upravnega odbora. Izbrišeta se člana upravnega odbora Lamut Bernard in Vahter Štefan. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 28. marca 1939. Zadr IV 120/9. Izbrisali sta se nastopni zadrugi: 656. Sedež: Metlika. Dan izbrisa: 5. maja 1939. Besedilo: Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev r. z. z o. z. v likvidaciji v Metliki. Po končani likvidaciji. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 5. maja 1939. Zadr. III 297/16. 657. Sedež: Tržič. Dan izbrisa: 26. julija 1938. Besedilo: »Planinski doni«, registro-vana zadruga z omejeno zavezo. Zaradi končane likvidacije in kon-kurza. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. aprila 1939. Zadr. IX 220/16. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 91/108-1939. 1716 3-1 Razglas o licitaciji za oddajo vzdrževalnih del in zgradb na progi km 38—110 državne ceste št. 50. Po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani, V. No. 3985/2 z dne 9. maja 1939., razpisuje sresko načelstvo v Celju prvo javno, pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo gradnje opornih zidov v km 44'500 in 45'700, popravilo tlaka pri mostu čez Bolsko v km 57'990 in prepleskanje železnih ograj na progi km 38'600 do 93'850 državne ceste št. 50 na dan 10. julija 1939. ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju, soba št. 16. Proračunska vsota znaša za gradnjo zidov in popravilo tlaka din 55.560'— in za prepleskanje ograj din 23.380'—. Kavcijo, ki znaša za prvo vrsto del din 6000'—, za drugo pa din 3000'—, je vložiti pri davčni upravi v Celju najpozneje na dan licitacije do 10. ure. Proračun, pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v uradnih urah v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju, kjer se dobijo tudi potrebna pojasnila. S kolkom za din 100'— opremljene ponudbe na predpisanem obrazcu je vložiti na dan licitacije najpozneje do 11. ure. Sresko načelstvo v Celju dne 20. junija 1939. * T. No. 859/12-1939. 1814-3 -3 Razglas o drugi javni pismeni licitaciji za vzdrževalna dela in gradnje na državnih cestah št. 17 in 47 na območju tehničnega razdelka v Mariboru. Licitacija se bo vršila dne 28. junija 1939. ob 11. uri v pisarni razdelka. Nadrobni razglas glej v »Službenem listu« kos 42 z dne 27. maja 1939. in na uradnih deskah banske uprave, tehničnega oddelka in pri tehničnih razdelkih. Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek. Št. 2061/E—Ing. J. 1929 Razpis. Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo smrekovega in macesnovega lesa. Ponudbo je poslati v zaprtem ovoju do 1. julija t. I. z napisom: »Ponudba za les«. Ponudnik dobi vsa pojasnila pri ravnateljstvu mestne elektrarne ljubljanske med uradnimi urami. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske dne 19. junija 1939. $ Št. 2060/E-Ing. J. 1930 Razpis. Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo 1900 m kabla 3X70 mm! za napetost 10 kV. Ponudbo je poslati v zaprtem in zapečatenem ovoju do 8. julija t. I. z napisom: »Ponudba za kabel«. Ponudnik dobi vsa pojasnila pri ravnateljstvu mestne elektrarne ljubljanske med uradnimi urami. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske dne 19. junija 1939. Razne objave 1944 Objava. Ministrstvo za kmetijstvo je z odločbo z dne 29. marca 1938., št. 7509-V, odobrilo Kmetski hranilnici in posojilnici v Ratečah-Planici r. z. z n. z., odlog plačil za dobo 6 let, počenši od 29. marca 1938. dalje. Odlog velja za dolgove, nastale do 31. januarja 1938. Obrestna mera za stare hranilne vloge je odrejena na 2°/o letno. Rateče-Planica dne 21. junija 1939. Kmetska hranilnica in posojilnica v Ratečah- Planica reg. zadruga z neomejeno zavezo Objava. Izgubila sem prom. knjižico kolesa evid. št. 1147 in jo proglašam za neveljavno. Arbajter Julijana s. r., Draža vas pri Ločah. Objava. Potni list na ime Hieng Hinko, izdan dne 4. II. 1939. pod št. 248 pri upravi policije v Ljubljani, je bil izgubljen in se s tem razveljavlja. Hieng Hinko s. r., Ljubljana. 1936 Objava. Izgubila se je prometna knjižica za kolo (evid. štev. tablice 2—37277—5), glaseča se na ime: Povše Marija, Orla vas, Braslovče, in jo proglašam za neveljavno. Kline Alojzij s. r., Žalec. * 1937 Objava. Izgubil sem potni list, izdan od sreskega načelstva v Kočevju pod št.5/115Pl in ga proglašam za neveljavnega. Lesar Anton s. r., Breže. * 1724 Objava. Izgubil sem evid. tablico št. 77.492 in jo proglašam za neveljavno. Medved Franc s. r., Moše 20. * 1727 Objava. Podpisana Nilka Potočnik, poročena Fakin, rojena dne 10. V. 1900., sem izgubila in proglašam za neveljavni: zrelostno spričevalo mestnega dekliškega liceja, šolsko leto 1916./17. in spričevalo enoletnega trgovskega tečaja istega zavoda, šolsko leto 1917./18. Nilka Potočnik, poročena Fakin s. r., Ljubljana. * 1939 Objava. Izgubil sem vozniško izkaznico in prometno knjižico za tovorni avtomobil (evid. št. tablice 2-152-39) in prometno knjižico za kolo (evidenčna št. tablice 2-2116-1) na ime: Urbas Ivan, avtoprevoznik, Ljubljana, Mestni trg 13. Proglašam jih za neveljavne. Llrbas Ivan s. r. * 1940 Akcijska družba za kemično industrijo, Ljubljana. Bilanca z dne 30. septembra 1938.: Aktiva: Investicije din 3,969.766'26, efekti din 21.860'—, kavcije din 18.000 —, pisarniška oprema din 1'—, gotovina din 191.077'09, zaloge blaga dinarjev 3,867.898'32, zaloge materiala dinarjev I,475.101'48, debitorji din 5,182.100*35, skupaj din 14,725.864'50. Pasiva: Obračun davka din 162.928'50. obdačena rezerva radi ocene zalog dinarjev 706.099'81, kreditorji dinarjev II,446.736'08, račun dobička in zgube: prenos din 1,212.066'54, dobiček za leto 1937./38. din 1,198.033'57, skupaj dinarjev 14,725.864'50. Upravni svet. Izdaja kraljevska banska uprava dravake banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska la zalaga Tiskarna Markuc v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.