l r j A J11 M11 • ' • 1 c PRiiviurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini nr\t\ i. Abb. postale i gruppo Lena oUU lir Leto XXXVI. Št. 3 (10.523) TRST, petek, 4. januarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob® v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija® pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KRIZA NA SREDNJEM VZHODU PRETRESLA MEDNARODNI MONETARNI SISTEM Cena zlata je včeraj zopet poskočila Presežen rekord 600 dolarjev za unčo Najvišja vrednost v Hongkongu: 658 dolarjev - Tudi v Ziirichu prekinili operacije z zlatom - Razjasnitev stanja v Iranu predpogoj za stabilizacijo LONDON — Vrednost zlata še vedno vrtoglavo narašča. Včeraj zjutraj, ob odprtju borz, so zabeležili nove rekordne kotacije. V Londonu je bila vrednost zlata 605 do 615 dolarjev za unčo, v Zurichu, kjer je bila borza zaprta od petka preteklega tedna, pa celo 610 do 620 dolarjev za unčo, to je 98 dolarjev več kot v petek. Rekord Pa je bil še daleč. Cena zlata je včeraj ves dan naraščala. V Hongkongu so zaprli tržišče, ko je bila vrednost zlata 620 dolarjev, potem ko je v teku dneva dosegla najvišja vrednost 658 dolarjev. Operaterji so se na vse pretege trudili, da bi omejili lov na zlato s tem, da so določili velik razmah med ceno prodaj in nakupov, vendar ni pomagalo. Morali so začasno prekiniti vse operacije z zlatom. Kljub temu da je Prišel iz ZDA in iz Evrope ukaz, naj zlato prodajajo, so se na hong-konški borzi predstavljali samo kupci. Žlahtne kovine ni hotel nihče Prodajati, šele počasi je začela po prekinitvi operacij vrednost padati in je pristala, ob zaprtju borze, na 620 dolarjev za unčo. Podobne ukrepe so morali sprejeti drugi drugje. V Parizu so prekinili s kotiranjem zlata že pred dvema dnevoma, včeraj pa so to naredili tudi v Zurichu, kjer je bil naval na zlato prav tako močan. V Londonu pa se je borza zaprla nifiiiiiiiiiiiiiiiiin,iiiiiiiiiiiiiiniHi,iiHiiiiiiiiiiiinmi,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiii,111,1111111»,niumiit Vrednost ameriškega dolarja padla v Italiji pod 800 lir v RIM — Potres na' mednarodnem valutnem tržišču je prizadel tudi italijansko tržišče. Včeraj so na milanski borzi zabeležili vrednost 799,55 lire za dolar in podobna je bila vrednost tudi na ostalih borzah. Kljub temu pa lira ni odnesla zdrave kože ob naraščanju vrednosti zlata niti v primerjavi z drugimi evropskimi valutami. Vrednost nemške marke se je včeraj dvignila od 467,30 lire na 468,88 lire, dvignila se je tudi vrednost švicarskega franka in funta šter-linga. Nespremenjena je ostala vrednost francoskega franka. Kar pa zadeva vrednost zlata, je to tudi v Italiji preseglo vse rekorde in doseglo ceno 16.450 lir za gram, kar je skoraj 2.000 lir več kot v sredo. Na sliki valutno tržišče milanske borze. (Telefoto AP) z vrednostjo 632 dolarjev za unčo i udaril, da bi bilo za ustalitev vred zlata, potem ko je vrednost v teku dneva dosegla celo 636 dolarjev. Razlogov za tako nenaden porast vrednosti zlata je več. Vsi /pripisujejo bistven pomen še zlasti krizi na Srednjem vzhodu, v Iranu in v Afganistanu, ter celi vrsti drugih dejavnikov, ki so bili tokrat skoraj vsi istočasni: to so politični dejavniki, kot je na primer odpoklic ameriškega veleposlanika v Moskvi r škode, na Siciliji je škoda nekoliko manjša, a že sedaj postaja vedno bolj jasno, da je I-talijo prizadela prava naravna katastrofa, ki bo povzročila več sto milijard lir škode, (voc) Vremenska ujma pesti Bosno BANJA LUKA — Sneg, ki že dva dni neprenehoma pada v Bosanski krajini, je na številnih magistralnih cestah otežil promet, tako da avtobusi, ki vozijo na progah od Banja luke do Jajca, Drvarja, Tes-liča, Doboja in Livna, zamujajo tudi po nekaj ur. Cesta od Travnika do Skender - Vakufa je neprehodna. Vse vasi tega območja so zaradi velikih snežnih zametov odrezane od občinskega središča. Edina možna pot do Skender - Vakufa je še prek Banja luke, vendar pa tudi v zelo težkih pogojih, štab za civilno zaščito v tej planinski občini je razglasil izredno stanje prve stopnje. Ekipe za čiščenje cest iz Banja luke so nenehno na delu na magistralnih cestah. Na območju Vojvodine je promet nemogoč samo še na dveh cestah od Plandišta do Konaka Hladno vreme, nizke temperature in poledica so povzročili probleme tudi prebivalcem in v prometu na območju južne Dalmacije. Dubrovniško letališče je zaradi poledenele steze zaprto, s polotoka Pelješac pa zaradi snega in hude podelice že od srede v Dubrovnik ni pripeljal noben avtobus. OBNOVITEV POLITIČNE DEJAVNOSTI PRIHODNJI TEDEN SPET POGAJANJA ZA PREMOSTITEV KRIZE NA DEŽELI V torek se spet sestane deželna skupščina, ki bo razpravljala o zdravstveni reformi • Obisk parlamentarne komisije v potresenih krajih ter kongres KD Upravno politična dejavnost je po kratkem medprazničnem premoru spet stekla. Pozornost širše javnosti je v zadnjem razdobju usmerjena zlasti na deželo, kjer se politične sile spoprijemajo s krizo. Odnosi med strankami tako imenovane večine demokratične solidarnosti, ki jo je narekovalo nujnostno stanje po potresu hudo zdelane dežele in ki je podpirala enobarvni odbor, so se v zadnjih mesecih vidno skrhali. Vsa pogajanja so se izjalovila in neposredno pred koncem leta je prišla še napoved, da bo enobarvni odbor odstopil takoj po odobritvi proračuna. S to napovedjo se je dejansko odprla kriza, ki sta jo potek razprave o proračunu v deželni skupščini in sam izid glasovanja le še potrdili. Sedaj ostaja le še vprašanje, kdaj bo deželni odbor, ki ga sestavljajo krščanski demokrati, formalno odstopil. Vprašanje je tudi, kako bodo potekala nadaljnja pogajanja med tajništvi strank, ki so dejansko pretrgala politiko solidarnosti, čeprav so se tako med razpravo v deželni skupščini, kakor v izjavah političnih predstavnikov izrekla za nadaljevanje te politike, ker to še vedno terja položaj naše dežele. V zvezi z nastalim položajem na deželi je deželno vodstvo KPI ponovno izreklo svoja stališča, ki jih je v bistvu izrazilo že v fazi pogajanj ter med razpravo v deželnem svetu. Komunisti zahtevajo predvsem večjo jasnost s strani krščanske demokracije, obenem pa zahtevajo, naj se ne izgublja preveč časa z reševanjem deželne krize. Številna odprta vprašanja, meni deželno vodstvo KPI, ne dovoljujejo, da bi izgubljali tedne, ali mesece, kot bi se dalo razumeti iz določenih tiskovnih poročil, češ — počakati je treba, da bo vsedržavni kongres KD jasneje pokazal, v kakšno smer je treba kreniti. Naš predlog je zelo jasen, pravijo komunisti: odprta vprašanja naše dežele (obnova potresnih področij, u-pravljanje osimskih sporazumov, sanacija industrijskih obratov v krizi, utrditev deželne enotnosti) zahtevajo nadaljevanje politike deželne solidarnosti ter izoblikovanje jasnega programa s prav tako jasnimi roki izvajanja teh programov. Istočasno pa zavračajo togo zadržanje KD, ki še vedno odklanja neposredno sodelovanje KPI pri upravljanju dežele. •milllllimifllimillllllUIIIHMIIIIHIIIMIIinitlllllllllllllHIIIIIMItlllllltlllHIIIIIItllllUllllllllllltlllllHItMllllllt DRAGO ŽERJAL 60-LETNIK Drago Žerjal, prizadevni prosvetni delavec in glasbenik, vodja pevskega zbora France Prešeren v Bo-Ijuncu, slavi danes kar dve pomembni obletnici: 60-letnico življenja in 35-letnico zborovske dejavnosti. Na pot, ki jo je doslej prehodil tn na delo, ki ga je opravil in ga še vedno opravlja s pravim mladeniškim zaletom, je naš današnji slavljenec lahko upravičeno ponosen, ker pa mu je tako kot glasba prirojena tudi skromnost, se s tem ne baha. Tudi v pogovoru daje vtis, da ni povsem zadovoljen s tem, kar je naredil, da ni to kaj izrednega in da bo zato moral še mnogo napraviti. Drago Žerjal je začel svojo pevsko - glasbeno dejavnost med vojno. Kot vojak italijanske kraljevske vojske je skupaj s prijatelji prepeval slovenske pesmi. Zaradi tega so ga iz redne edinice poslali v posebni bataljon, kjer pa je prav tako kot prej gojil slovensko pesem. Pevovodsko dejavnost je začel kot partizan v Levstikovi brigadi v Suhi krajini. Opravil je pevovodski tečaj, ki ga je vodil znani glasbenik in skladatelj Marjan Kozina. Po končanem tečaju je po nalogu štaba omenjene brigade po njenih bataljonih učil zlasti mlade borce peti partizanske pesmi, sodeloval pa je tudi v zboru VU. korpusa, ki je v osvobojeni Ljubljani maja 1945 prvi nastopil na ljubljanskem radiu. Tega dogodka se še danes z veseljem spominja. Pred kratkim sva se srečala in se pogovarjala o tem in onem. 0-bujala sva spomine na vojne dogodke pa tudi na najino skupno delo v prvem povojnem obdobju v Bo-Ijuncu. Nudila se mi je priložnost, da ga vprašam, kdaj se je prav za prav začel zanimati za glasbo in pesem. In povedal mi je to le: — Muzika mi je bila pri srcu že v otroških letih. Tedaj sem živel v Borštu, kjer sem se tudi rodil. Ob nedeljah so prihajali v vas',fantje s Katinare, J2 Boljunca in drugih krajev našega Brega ter skupaj z Borštani v gostilni navdušeno prepevali slovenske pesmi. To se je dogajalo v dobi fašizma, ko je bila slovenska pesem strogo prepovedana. In spominjam se tudi, da je bil vselej pred gostilno eden od fantov na straži. V primeru, da bi v vas pridrveli črnosrajčniki, bi pevce pravočasno obvestil in jih obvaroval pred nevšečnostmi. Takrat sem bil, pravim, še otrok in z velikim zanimanjem sem sledil petju, ki se mi je nadvse dopadlo. In pogovor je šel dalje. Drago je povedal tudi naslednje: — Prvo glasbeno vzgojo sem dobil na učiteljišču n Trstu, kjer nas je učil prof. Cervenca. Seveda tam nismo mogli ne smeli peti slovenske pesmi, toda določeno teoretično o-snovo sem pa le dobil In to mi je zelo prav prišlo tudi na partizanskem pevovodskem tečaju leta 1944. Pevski zbor France Prešeren v Boljuncu sem prevzel leta 1946. Prej je ta zbor vodil domačin Josip Bol-čič. Ker pa je bil tedaj preobremenjen z raznimi funkcijami, se je moral zboru odpovedati. Kot vodja tega zbora sem prvič nastopil na neki veselici, ki jo je priredilo prosvetno društvo Slavec v Ric-manjih. Sogovornika sem povprašal, ali se spominja, kje vse je nastopil zbor, ki ga vodi in če bi vsaj približno mogel povedati koliko nastopov je doslej imel. Rekel je: — Na to vprašanje bi bilo silno težko ali celo nemogoče odgovoriti, saj j« bilo nešteto nastopov na naj- različnejših prireditvah ali slavnostih. In mnogokrat smo peli tudi ob žalostnih dogodkih, na pogrebih. Namesto o statistiki bi raje rekel besedo hvaležnosti številnim pevkam in pevcem, ki so skozi dolga leta požrtvovalno sodelovali v našem zboru, pa tudi besedo hvaležnosti glasbenim mojstrom, kakršen je bil Fran Venturini in drugi glasbeni predlogi, ki so mi z nasveti in ne le z nasveti mnogo pomagali, Toda ob tej priložnosti, tako je nadaljeval Drago Žerjal, bi rad izrazil še eno željo, to je željo, da bi zgledu, ki so ga dali starejši pevci in pevke in zgledu, ki ga dajejo tudi današnji pevci in pevke, sledilo čim več mladine, da bi prihajali točno in pravočasno na vaje. Le tako bo pevski zbor Prešeren, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo, nadaljeval svoje poslan stvo. Dragu Žerjalu želimo, da bi še naprej delal tako zavzeto kot doslej. To je tudi želja Slovenske prosvetne zveze, ki mu ob obeh jubilejih iskreno čestiftf. Minko Kapelj Danes praznuje 60 let naš pevovodja DRAGO ŽERJAL Ob tem življenjskem jubileju mu iz srca čestitamo in želimo, da bi še naprej uspešno izpolnjeval pred mnogimi leti začeto poslanstvo Pevci, tamburaši, odborniki in vsi člani PD France Prešeren iz Boljunca Glede nadaljnjih pogajanj je bilo za včeraj napovedano prvo srečanje predstavnikov deželnih tajništev strank, a so ga nato odložili na prihodnji teden, ker je šla socialistična skupina v Rim na Nennijev pogreb. Za prihodnji teden je napovedanih še nekaj drugih pomembnih srečanj. Prihodnjo soboto in nedeljo bo namreč deželni kongres krščanske demokracije in vsa politična javnost naše dežele z radovednostjo in zanimanjem pričakuje ta dogodek, ki bo nedvomno vplival tudi na nadaljnjo usodo deželne uprave. Deželni odbor po vsej verjetnosti ne bo odstopil pred tem datumom. Vmes bo sestanek odbora samega, ki se je sicer sestal tudi včeraj, a je razpravljal izključno o tekočih upravnih zadevah ne pa o vprašanjih upravne krize. Vmes bo tudi seja skupščine. Napovedali so jo za torek, 8. januarja, ob 9.30. Dnevni red obsega pomembno točko, o kateri se mora dežela tudi izreči pred odstopom odbora. Poleg vprašanja reforme turistične ureditve v naši deželi, bodo na dnevnem redu trije zakonski o-snutki, ki zadevajo ustanovitev in organizacijo osnovnih zdravstvenih enot ter norme za dejansko upravljanje teh novih zdravstvenih organov, ki bodo predstavljali pomemben moment uvajanja zdravstvene reforme. Po reformnem zakonu so deželi dodeljene številne važne pristojnosti in v tem okviru so bili izdelani zakonski osnutki, o katerih so se že izrekli v pristojnih svetovalskih stalnih komisijah. Popolnega soglasja o teh treh zakonskih predlogih še niso dosegli, zato bo po vsej verjetnosti tudi razprava v deželni skupščini dokaj živahna. Ne nazadnje je treba med pomembnejšimi dogodki, ki bodo označevali politično življenje prihodnjega tedna, omeniti obisk parlamentarne komisije za javna dela v potresnih krajih naše dežele. Obisk, ki je bil programiran že za prve dni decembra, a so ga nato prenesli na 9 januar, naj bi pomenil nov korak na mučni in naporni poti obnove potresnih območij. V sredo, 9. januarja, se bo parlamentarna komisija sestala na sedežu deželne uprave s predstavniki odbora in svetovalskih skupin, naslednjega dne pa bo odpotovala v kraje, ki jih je poškodoval potres. Če ostanemo pri politični kroniki, moramo omeniti, da. se v torek, 8. januarja, sestane tudi tržaški občinski svet. Končno bi morala priti v razpravo * resolucija o naraščanju cen, poleg tega pa'naj bi se občinska Skupščina izrekla o zapleteni aferi Stalnega gledališča F-JK ter potrdila zahteve o odstopu ravnatelja Messine. Deželni odbornik za krajevne u-stanove Mizzau se je sešel v Vidmu s predsednikom deželne sekcije združenja občin Italije (ANCI) Metusom. V prihodnjih dneh se bosta znova sestala, da proučita najnujnejše u-krepe za izvajanje zakonodajnih norm o delovanju krajevnih ustanov. NA TRŽAŠKIH SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH ŠOLAH Okoren pričetek pouka Dijaki Trgovskega zavoda zapustili šolo, češ da je ogrevanje prešibko - Na lieeju i orina-len pouk skoraj za vse razrede Po desetih neh zimskih počitnic so se morali dijaki spet sprijazniti «kruto resničnostjo* in se povrniti v šolske klopi Mnogi pa so si zimski oddih kar samovoljno podalj šali in ostali še naprej na snegu, sončnih hribovskih središčih. Pričeti s poukom kar tako sredi tedna, po tolikih dneh veseljačenja, marsikomu ni šlo v račun in je sam pri sebi odločil, da bo prišel v šolo šele prihodnji ponedeljek. Tako se je predvsem na italijanskih šolah v Trstu poznalo, da novoletna mrzlica še ni prenehala razsajati; številni razredi so bili krepko zdesetkani. Na Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois in liceju France Preše ren pa je izbruhnil drugačna epidemija, ki se ji zadnje čase prc i epidemija mraza. Po desetih dneh (ko niso bili ogre vani) so se šolski prostori precej ohladili, še poseDno, ker je te dni še precej ostro vreme. V jutranjih urah je bilo na omenjenih šoiaij nekoliko hladneje, ker so se morali prostori pač zagreti. Toda dijakom »trgovcem* zmrzovanje ni bilo nič kaj po volji in po drugi šolski uri so se odločili, da gredo domov... Ravnatelj Trgovskega zavoda Maks Šah nam je povedal naslednje: »Po mojem mnenju so začeli danes zjutraj pozneje kuriti kot ponavadi in je bilo res nekoliko hladneje, toda dijaki so poskrbeli, da je postalo še hladnejše. Odprli so okna v strani ščih in poskrbeli, da je v učne prostore vdiral mrzel zrak. Najprej so začeli godrnjati višji razredi. Po drugi uri pa so se enostavno uprli in niso hoteli več v razred. Pobrali so svoje stvari in samovoljno odšli, ne da bi kdo kaj odločil, ali da bi se s kom kaj zmenili. Zdaj pa (opoldne) so seveda prostori vse toplejši, ker je efekt kurjave vse močnejši — potrebno bi bilo samo malo potrpljenja in vztrajnosti.* Z liceja France Prešeren pa so odšli samo nekateri razredi in to po predhodnem dovoljenju ravnate ljice Laure Abramijeve. Nekaj di jakov je po zgledu »trgovcev, zbe žalo, a proti tem bodo uvedli disci- plinske ukrepe. Ostali razredi pa so imeli normaler pouk do konca učnih ur. Spet avto v plamenih Ekipa tržaških gasilcev je morala pod vodstvom kap. Cibica posredovati v Ul. Orsera, kjer so plameni zajeli avto op?l ascona, ki je last Giuseppa Cocianija iz Ul. Lus-sinpiccolo 8. Cocianijev avtomobil je poganjal plin. Včeraj zjutraj je lastnik kot običajno sedel vanj in pognal, toda ni še prevozil 20 metrov, ko so avtomobil zajeli plameni. Presenečeni Cociani je skušal o-genj pogasiti in je pri tem dobil l8žje opekline po rokah. Z avtom Rdečega križa so ga prepeljali v glavno 'bolnišnico kjer pa so ga le obvezali in poslali domov. Gasilci so ocenili škodo na kak- ZAPLETEN POLOŽAJ V ITALIJANSKEM DEŽELNEM GLEDALIŠČU Messina kljub sospenziji včeraj na delovnem mestu Komunike sindikatov CGIL m UH. - V kratkem seja upravnega sveta - Polemična izjava Cominottijeve Včeraj smo poročali, da je izvršni svet italijanskega deželnega stalnega gledališča za štiri mesece suspendiral ravnatelja Nuccia Mes-sino. Le-ta je ostro reagiral in zatrdil, da ostane kljub vsemu na svojem mestu. Tako je tudi storil. Vsaj včeraj, ko se je redno pojavil za svojo delovno mizo in nemalo presenetil umetniškega vodjo, scenografa Sergia D’Osma, ki bi moral po sklepu izvršnega sveta prevzeti Messinove dolžnosti. Dogodek je seveda še bolj vzburil duhove tako znotraj gledališke ustanove kot izven nje — v političnih krogih, ki so zastopani v njenem upravnem svetu. Ta bi se moral po nepotrjenih vesteh v najkrajšem sestati, da preveri nastali položaj. Medtem sta sindikata CGIL in UIL, ki imata lastne predstavnike v upravnem svetu, izdala komunike, v katerem zanikata, da bi njuni stališči glede spora sovpadali z glediščem suspendiranega ravnatelja. Koncept sindikalnih odnosov znotrai in zunaj ustanove, kakršnega ima Messina, je rečeno v komunikeju, značilno kaže, da imamo opraviti s takšnimi pogledi na kulturo in na vlogo gledališča, ki k sreči pripadajo preteklosti. Sindikata opozarjata sredstva javnega obveščanja, naj ne pojdejo na limanice spretnemu besedičenju suspendiranega ravnatelja, obenem pa vabita kulturne in politične sile. obiskovalce gledališča in gledališke delavce, naj se zavzamejo za nov polet te ustanove in za to, da bo še naprej vredna vsesplošnega zaupanja. Predsednica Hansi Cominotti je kritizirala Messino, češ da je preplavil uredništva italijanskih časopisov z izjavami in dodala, da bo morebitne nepravilnosti v upravljanju gledališča itak lahko preverilo sodišče na podlagi decembrske Ce-covinijeve prijave. Sergio D’Osmo se je v intervjujih diplomatsko odrezal, Messina pa je očital določenim krogom, da hočejo njegovo »civilno smrt*. Zdenko in Branka je ob Novem letu osrečilo rojstvo prvorojenke IVANE Srečnima staršema čestita, mali Ivani pa želi obilo sreče, zdravja in zadovoljstva v življenju Mladinski krožek Prosek - Kontovel Tržaški socialisti počastili spomin Pietra Henrija Medtem ko so bile v Rimu v teku pogrebne svečanosti, so se tržaški socialisti zbrali včeraj popoldne na sedežu stranke v Ul. Mazzini, da bi se poklonili spominu pokojnega predsednika PSI sen. Pietra Nennija. Žalne seje so se poleg članov pokrajinskega vodstva udeležili tudi številni člani stranke. Na sedežu PSI na Trgu Goldoni pa se je tudi včeraj nadaljevalo vpisovanje v knjigo žalosti. Na ta način so počastili spomin pokojnega socialističnega voditelja številni Tržačani, med njimi predvsem veliko predstavnikov političnega in javnega življenja. Med drugimi se je v knjigo žalosti vpisal tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti Drago Štoka. GOSTOVANJE V GLEDALIŠČU ROSSETTI «Kakor se vam zdi» ali življenje brez bregov Pirandellovo igro je uprizorila gledališka skupina Compagnia del-la Loggetta iz Brescie - Na predstavi je bilo malo obiskovalcev Deželni prispevki za obnov« živinorejskih obratov po potresu Deželni odbor je nakazal 2 milijardi 183 milijonov lir prispevkov za obnovo, popravilo in razširitev živinorejskih naprav, ki jih je uničil ali poškodoval potres iz leta 1976. Vsak posamezen prispevek bo znašal največ 90 od sto izdatka za omenjena dela, ne bo pa presegel 50 odstotkov prvotne vrednosti poškodovanih ali uničenih naprav. Koristniki bodo prejeli polovico prispevka na začetku, drugo polovico pa po dokončanem delu. ■iiiiiiliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiimnmiiniiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiil OD 1. JANUARJA LETOS IMA VSAKDO PRAVICO DO BREZPLAČNE ZDRAVNIŠKE OSKRBE Kakšne ugodnosti daje zavarovancem nova vsedržavna zdravstvena služba Do ustanovitve krajevnih zdravstvenih enot bo še naprej na uslugo formalno razpuščeni INAM Vpis ter izbira zaupnega zdravnika v uradih SAUB proti izkazu družinskega lista V torek, 1. januarja, je stekla toliko pričakovana zdravstvena reforma. To seveda ne pomeni, da je bila stoodstotno uresničena, saj bo treba na njeno polno uveljavitev čakati še vrsto let, pač pa je bil storjen pomemben korak naprej: z novim letom ima sleherni državljan pravico do splošne, pediatrične in specialistične zdravniške oskrbe, prav tako še do bolnišniške in zdravilske. Vse to ne glede na okoliščino, če je ali pa ni užival bolezenskega zavarovanja pri tem ali o-nem javnem ali zasebnem zavodu. Odslej bo vsakdo vpisan v vse-držgjinc!, zdrgvstveno službo, ozfrcj-ma v krajevne zdravstvene enote (unita sanitarie locali), ki bodo njen sestavni del in ki še niso bile ustanovljene. Do tedaj se bosta vpis in izbira zaupnega zdravnika odvijala v osnovnih poenotenih upravnih strukturah SAUB (servizi ammini-strativi unificati di base) s sedežem v uradih razpuščenih bolniških blagajn. V našem primeru v uradih zavoda INAM, ki je ' il 31. decembra le formalno razpuščen, saj bo v pričakovanju ustanovitve krajevnih zdravstvenih enot sam skrbel za zdravstveno oskrbo kakor doslej. Z vprašanjem krajevnih zdravstvenih enot se sedaj ukvarja deželni svet, ki mora te dni določiti, koliko naj jih pravzaprav bo: deželni odbor jih je predlagal sedem (po eno v tržaški, goriški in por-denenski in štiri v videmski pokrajini) komunisti dvanajst (po dve na Tržaškem in Goriškem, tri v por-denonski in pet v videmski pokrajini), socialisti pa šest (po eno v tržaški, goriški in prrdenonski in tri v videmski pokrajini). Uradi SAUB na Tržaškem: Ul. Nordio 15 (Trst), Ul. Farneto 3 (Trst, Devin-Nabrežina, Repentabor in Zgonik), Ul. Puccini 50 (Trst in Dolina) in Ul. Battisti 6 (Milje). O vlogi in pomenu zdravstvene reforme smo obširneje poročali v soboto, 29. decembra, danes poglejmo, kakšne pravice uživajo koristnik' poenotene službe. BOLEZENSKO ZAVAROVANJE. Njegovih ugodnosti bo deležen vsakdo z obveznostjo p'ačevanja ustreznih prispevkov na osnovi d hndkov-ne prijave (višino prispevkov mora minister za zdravstvo šele določiti s posebnim zakonskim odlokom). Kdor nima lastnih dohodkov, bo prejel ustrezno pomoč iz deželnega sklada: s tem mislimo na tiste, ki so bili na seznamih siromakov, na univerzitetne študente, ki so dopolnili 23. leto ter jih preživljajo starši in na diplomirance, ki iščejo zaposlitev. IZBIRA ZDRAVNIKA. To mora biti seveda zdravnik, ki ga veže na zdravstveno službo posebna pogodba. Izberemo ga, kot rečeno, v uradu SAUB, kamor moramo z osebno izkaznico ali sorodnim dokumentom in družinskim listom. Takšen zdravnik zavarovance ne sme sprejeti na zasebnem pregledu, ki je pač proti plačilu. In ravno v tem je bistvo vsega vprašanja, da namreč zavarovanci pregledov ne bodo plačevali. IZBIRA PEDIATRA. Skupaj s splošnim zdravnikom lahko dotični izbere tudi zdravnika "za' otroške bolezni, vendar samo,za otroke do 12. leta starosti. PREGLED V AMBULATORIJU. Po potrebi se posameznik lahko z zaupnim zdravnikom domeni tudi za pregled v njegovem ambulatoriju. Če je zdravnik odsoten, se bolnik sme obrniti na katerega koli dru- Natečaj za otroške vrtnarice odložen do 7. februarja Služba za otroške vrtce na ministrstvu za javno šolstvo je s telexom štev. 13981 odredila, da bo pismena preizkušnja v okviru rednega natečaja za mesto otroške vrtnarice v staležu v državnih vrtcih šele 7. februarja. Seznam poslopij z ustreznimi naslovi, v katerih se bo odvijala pismena preizkušnja, kot tudi seznam abecednih črk po skupinah natečajnic, bo razo-bešen v prostorih šolskega skrbništva in didaktičnih ravnateljstev 30. januarja. Pregled z oceno spisov bo zaključen najpozneje 3. maja. gega, čigar ime je na seznamu krajevne zdravstvene enote, za sedaj na seznamu SAUB. PREGLED P'A DOMU. Možen je, ko bolnik ne more osebno k svojemu zdravniku. Če bolnik zaprosi zanj do 10. ure, mora zdravnik k njemu v teku istega dne, če pa zanj zaprosi po 10. uri, ga mora zdravnik obiskati najpozneje do 12. ure naslednjega dne. Zdravnik je dolžan opraviti pregled na pacientovem domu tudi ob sobotah, ven dar le, če je bil za to naprošen najkasneje do 10. ure. PONOČI IN OB PRAZNIKIH ima ziupni zdravnik namestnika: ta je na razpolago od 20. ure vsakega delovnika do osmih naslednjega šna dva milijona lir. ZARADI NEPOZNAVANJA NOVIH PREDPISOV 0 PUNSKEM OLJU Veliko hude krvi med frantoskimi vozniki na bloku pri Fernetičih V sporu je bil lažje ranjen poročnik Gaetano Giorgino Na mejnem prehodu pri Femeti-1 kontrolirali kamione in ugotavljali, čih je prišlo včeraj do hudega spora koliko goriva imajo v rezervoarjih. ' Do prvih negodovanj in protestov med francoskimi šoferji kamionov in italijanskimi finančnimi stražniki. V sporu jo je skupil poročnik Gaetano Giorgino, ker ga je v oko brcnil 36-letni Hugues Blaty. Po zadnjih zakonskih predpisih imajo kamioni, ki zapustijo Italijo, lahko v rezervoarju samo 50 litrov plinskega olja. To velja za dizlove motorje. Za vsak liter več bi moral voznik doplačati posebno takso. Včeraj so finančni stražniki ves dan je prišlo že zjutraj. Cariniki so blokirali deset kamionov, ki so imeli več goriva kot dopušča zakon. To je povzročilo hudo kri med šoferji različnih narodnosti. Toda pravi spor je povzročilo kakšnih dvanajst francoskih šoferjev, ki so izjavili, da jih ob vstopu v Italijo oblasti niso seznanile z novimi zakonskimi ukrepi in se niso hoteli podrediti ukazom carinikov, še več — z na- silno akcijo so hoteli prekoračiti mejo, toda prednje se je postavil poročnik Gaetano Giorgino. Vozniki so tedaj pobesneli, skočili iz kabin in začelo se je prerivanje, ki je prineslo Giorginu udarec v oko. Po zadnjih vesteh naj bi policija aretirala pet šoferjev, toda preiskava je še v teku, kajti k Fernetičem je prihitel dežurni pravdnik, ki je takoj začel izpraševati prisotne. Govori se, di je med prerekanjem in prerivanjem eden od carinikov sprožil več strelov v zrak. dne, oziroma od 14. ure v soboto (ali predprazničnega dne) do 8. ure v ponedeljek (ali dan po prazniku). SPECIALISTIČNA ZDRAVNIŠKA OSKRBA. Za obisk pri specialistu mora pacienta nujno pooblastiti zaupni, splošni zdravnik. To ne velja edino za ginekologa, zobozdravnika in okulista, h katerim se prizadeti lahko zateče neposredno, torej, ne da bi se poprej javil pri generičnem zdravniku. Enako velja seveda za pediatra. NUJNI PRIMERI^ če se nekomu pripeti nesreča'ali' se mu bolezensko stanje jpaenkrat hudo poslabša, mora zdravnik nemudoma k njemu na dom, oziroma morajo dotičnega brž in brez vsakega formalnega postopka prepeljati v bolnišnico. O bolnišniški in zdravilski oskrbi, kakor tudi o pravici do zdravljenja v tujini, bomo spregovorili jutri. (dg) Sinoči je v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina «Com-pagnia della Loggetta Centro Tea-trale Bresciano» z delom Luigija Pirandella tCosi e, se vi pare* (Kakor se vam zdi). Delo je režiral Massimo Castri, scene in kostume je izdelal Maurizio Balo, glasbena spremljava je delo Giancarla Facchi-nettija. Dramski tekst Luigija Pirandella «Cosi e, se vi pare* je izredno natančen in dognan (j Volta (Mil.ie) 17.00 «Eccitazioni car-nali». Prepovedan mladini pod 18. letom. Aldebaran 16.40—22.00 «Tu accendi la mia vita*. NA POBUDO SPD IGO GRUDEN Jutri v Nabrežini koncert romunskega tria «Pro Arte» SPD Igo Gruden je letos začelo svojo kulturno sezono s kvalitetnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika Josipa Murna - Aleksandrova. Želelo je, da bi sezona 79-80 bila ne samo čim bolj kvalitetna, temveč tudi pestra in bogata. Kot prvo prireditev v novem letu 1980 prireja nabrežinsko društvo v soboto, 5. januarja, koncert romunskega tria Pro Arte, ki je pred kratkim nastopil s sicer nekoliko drugačnim sporedom v tržaški baziliki sv. Silvestra v' sklopu sporedov, ki jih prireja organizacija «Ap-puntamenti Musicaln. Trio sestavljajo trije mladi umetniki iz Bukarešte — Anda Petroviči (violina), Josef Calef (čelo) in Luminita Ghen-cea (klavir). Vsi trije glasbeniki so doštudirali na konservatoriju «Ci-prian Porumbescm v Bukarešti. Anda Petroviči je najmlajša članica tria, saj ji je komaj 26 let, vendar je kljub svojim mladim letom dosegla izredne uspehe, saj je zma- doma, kakor v tujini. Nastopila je v Evropi, Ameriki in Aziji — svojo koncertno dejavnost je pričela leta 1969 in si je od tedaj pridobila med domačo in tujo glasbeno kritiko izreden ugled. - ■ Čelist Jose} Calef je že med časom svojega študija začel svojo u-melniško dejavnost v triu in kvartetu. S svojim širokim repertoarjem je večkrat sodeloval na romunskem radiu in televiziji. Poleg koncertne dejavnosti naj še omenimo, da poučuje danes na glasbeni šoli «Geor-ges Enescu» v Bukarešti. Tudi pianistka Luminita Ghencea je začela kot umetnica nastopati že med časom svojega študija z ansambli komorne glasbe in kot solist. Sodelovala je tudi z raznimi filharmonijami. Leta 1975 je na turneji v Franciji nastopila s petnajstimi recitali komorne glasbe. Trio Pro Arte se je ustanovil 1968 in se istega leta tudi prvič pred- K?-* SSJfSSL&i * » j redila bukareška filharmonija «Ge-orges Enescun, Mlad komorni an-I sambel je nastopil v najpomembnej-| ših romunskih glasbenih centrih in | si pridobil velik ugled tako med pu-I bliko, kakor pri sami glasbeni kri-I tiki. V svoj bogat repertoar vključuje skladbe klasičnih, romantičnih in sodobnih avtorjev. S klarineti- .-J , SLOVENSKO - STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN igra v dveh delih V nedeljo, 6. januarja, ob 18. uri v kinodvorani v Bazovici. SPD «IGO GRUDEN* vabi na koncert romunskega tria PRO ARTE iz Bukarešte ki bo v društvenih prostorih jutri, 5. t.m , ob 20.30. Vljudno vabljeni PD PRIMOREC priredi danes, 4. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah FILMSKI VEČER z Aljošo Žerjalom Ogledali si boste posnetek o poimenovanju šole po Pinku Tomažiču. Sodelovali bodo osnovnošolski otroci Vabljeni TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča '-enjene odmejaice, da bo danes in jutri zaprta s zaradi inventure. KOORDINACIJSKI ODBOR PROSVETNIH DRUŠTEV IZ BREGA priredi KONCERT Iria PRO ARTE iz Romunije v nedeljo, 6. januarja 1980, ob 17.30 v gledališču ((France Prešeren* v Boljuncu. VABLJENI! Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna............................. 38 000 lir Polletna.............................. 25.000 » Mesečna............................... 5.000 » Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir ae lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672 Uprava: Gorica, Ul. XXIV. ma|a 1 Tel. 833-82 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banke: tek. račun štev. 1192 Včeraj-danes Danes, PETEK, 4. januarja ANGELA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 — Dolžina dneva 8.48 — Luna vzide ob 18.55 in zatone ob 8.54 Jutri, SOBOTA, 5. januarja SIMEON Vreme včeraj: na j višja temperatura 5,1 stopinje, najnižja 1,2, ob 18. uri 3,8 stopinje, zračni tlak 1017,4 mb narašča, veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 17-odstotna, nebo jasno, morje malo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Terena Stazedo-nig, Stefano Deponte, Giulia Sergas, Gaetano Mincnna, Francesco Ber-n>, Caterina Rossin, Luca Maran-zina, Sabina Bemnrdis. UMRLI SO: 89-letni Antonio Nori. 95-letni Paolo Pisani, 73-letni Mario Pezhar, 74-letna Santa Ban vd. Oandini, 76-letna Iolanda Morbidelli Por. Mohorčič, 82-letna Maria Seri-gnar vd. Pertich, 84-letna Carmela Suri a n vd. Rovatti, 87-letna Mar-gherite De Pol vd. Maniacco, 82-letna Maria Comar vd. Marcolin, 84-letni Giulio Tomasini, 79-letnl En-rico Conducente, 75-letni Antonio Boduli, 85-letna Stefania Spizzame-glio vd. Colli, 63-letni Mario Cavi na, 79-letna Angela Gardinal por Petralia, 72-letni Cosimo Correr, 92 letna Giustina Zuban vd. Purini 68-letna Mercede Fortuna por. Pa dovan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 14, Korzo Italja 14. NOČNA SLUŽBA mEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 14, Korzo Italia 14. LEKARNE V OKOLICI Bnljunec: tel 228 124; Bazovica, tel 226 165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596, Nabrežina tel 200 121; Sesljan: tel 209 197, Zavije tel. 213 137; Milje: tel 271124. stom Stefanom Karodgjem tvorijo ti trije izredni glasbeniki komorni kvartet *Thessaurus musicum», poleg tega nastopajo še kot duo violina in klavir ter čelo in klavir, in pa kot solisti. Trio je nastopil v Franciji, Vzhodni in Zahodni Nemčiji, na Švedskem, v Češkoslovaški, Jugoslaviji, Belgiji, Severni Ameriki, na Kitajskem in v Severni Koreji. V Nabrežini se bodo mladi glasbeniki predstavili s tremi skladbami: J. Haydn - Trio št. 24 v E-duru, J. Stahuljak - Sonata za violino in klavir D. Šostakovič - Trio opus 67 v E-molu. Tatjana Rojc Razstave Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture in L’Asterisco predstavljata v pokrajinski umetnostni galeriji (Trg V. Veneto 4) 6 likovnih umetnikov: Kravosa, Pengova, Zajca, Chersi-clo, Duga in Schiozzija. Razstava je odprta do 6. januarja vsak dan od 17. do 20. ure. Ob nedeljah od 10. do 12. ure. V rostorih Narodne in študijske knjižnice je razstava «Misel in. delo Edvarda Kardelja*. Razstava bo odprta do 19. januarja. V galeriji Sant’Elena razstavlja do 10. januarja Salvb.', V galeriji ("TVlfjhio je odprta razstava štirih'1 velikih tržaških slikarskih mojstrovi iz preteklosti': Adolfa Leviera, Piera Lučana, Dyalme Stultusa in Giovannija Zangranda. Razstava bo odprta do 12. januarja. V stalni prodajni galeriji «Bor» Nabrežina — Postaja 69, razstavlja svoje akvarele dr Robert HlaVaty. Razstava se zaključi 6. januarja. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM fiat 177 L 1978. leta - 8.000 km, trojna vrata, tel. 227284. PRODAM lancio fulvio rally 1,3S letnik 1970 - karoserija karambo-lirana (sprednji del), motor s komaj opravljenim servisom, športna ko’esa, odjično ohranjena notranjost. Telefonirati na tel. št. 410-372. GOSTILNA «A1 palombaro* nudi vsak dan razen ob sredah žabe, fondue, bourgognone, tatarski biftek divjačino in druge specialitete. Za rezervacije tel. 54-571 PRODAM fotokamero POLAROID za 63.00C lir. Imam tudi lepe u-metniške fotografije, katere si lahko ogledate na stanovanju. Ce ne usodne novoletni popust! Bogomil Lilija, Bidovčeva 13/A, Koper. NUMIZMATIKI pozor: kupim 20 din letnik kraljevine Jugoste vije (Aleksander) in 2 din tetnik 1875 1 neževine Srbije (Milan O-brenovič). Janko Ozbič, Ljubljanska 24, 662°0 Postojna. GOSPA sama išče osebo za družbo in majhno pomoč pri hišnem delu Nudi so’v) Ur- ' in plačilo nj do govoru. Mnogo prosteffa časa. Te lefonirati tel. št. 816327. PRODAM italijanski bakreni in ni kljasti drobiž. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Dro biž- ROBERT Pipan Mavhinje — osmica se nadaljuje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. f, .....• mm- ' BANCA Dl ČBEDITO D| .TRtESTE TR-žAšit/V KREDlTNA BANKA' • - , F,, p- A. •• ' '' TRBT - uLlfJA E F|LVMy, - "j? Bi-rtaO,. SREDNJI TfccAJ BANKOVCEV 3. 1. 1980 PO STANJU ZADNJIH DNI POTOLAŽENI TRGOVCI Menjava dinarja včeraj ugodnejša: na bankah so za en dinar dajali 34 lir V Gorici ni bila za turiste iz sosedne države menjava tako neugodna kot v sosednem Trstu ■ Zelo ugodna cena jugoslovanskega bencina za italijanske avtomobiliste - Prepoved izvažanja nafte v tankih vozil z dizlovim motorjem Novo leto je prineslo tudi nekatere spremembe v tukajšnjem maloobmejnem prometu. Zaradi nenadnega padca vrednosti jugoslovanskega dinarja v dneh pred božičnimi in novoletni prazniki so se goriški trgovci pošteno ustrašili. Ta bojazen je bila zelo upravičena, saj se ne bi izplačalo kupcem iz Jugoslavije prihajati v Gorico ali Trst in kupovati drago blago ter menjavati dinar po bagatelno nizki ceni. V Gorici ni sicer v prejšnjih desetih dneh menjava nikdar dosegla tiste nizke ravni, ki so jo zabeležili v sosednem Trstu, ' jer so dajali 31 ali celo samo 30 lir za en dinar. Pri nas je bila menjava v bankah vedno na ravni 32 - 33 in v marsikateri trgovini so trgovci sami menjavali dinar po višji kvotaciji, da bi si ohranili na ta način kliente. Jugoslovanski kupci so v Gorici ne sami dobrodošU ampak tudi potrebni saj se danes veUka večina trgovske ekonomije v Gorici naslanja prav na jugoslovanske kupce. Božična in novoletna kriza menjave dinarja je najbrž minila. Na goriških bankah so včeraj menjali dinar po 34, v marsikateri trgovini pa je bila menjava še ugodnejša. Sicer je treba tudi povedati, da so bili v teh dneh v Jugoslaviji novoletni prazniki in da je bilo tudi zaradi tega malo kupcev v Gorici in s tem v zvezi tudi manj razpoložljivih dinarjev. Vrednost menjave je namreč velikokrat odvisna tudi od količine denarja, ki ga hočemo menjati. Sicer pa se je tudi uradno vrednost dinarja napram liri spremenila v korist italijanskega denarja. To je razvidno iz menjave lir pri jugoslovanskih bencinskih črpalkah. Če kupimo liter jugoslovanskega super bencina z boni za tujce, ki nu-diju tujemu kupcu dvajsetodstotni popust, lahko ugotovimo, da je treba sedaj, že nekaj dni, plačati za liter 465,5 lir, kar je za nekaj točk manj kot pred časom. Že prej, ko je bila cena litra bencina v Italiji 600 lir se je izplačalo kupiti za 480 lir bencin v Jugoslaviji. Še bolj se to izplača sedaj, ko stane Uter super bencina v Italiji 655 lir. če kupimo bencin v Jugoslaviji ga plača-, mo kar 190 lir manj kot v Italiji. To pa je kar čeden prihranek. Z novimi varčevalnimi ukrepi goriv v Italiji pa je prišla na dan tudi odredba AUpPepovedi izvoza naf-te ir države. To velja zu tovorhja ke in osebne avtomobile z vgraje--nim diezel motorjem. V tanku tovornjaka je lahko, po teh predpisih, največ 50 litrov v trenutku ko zapusti državno ozemlje, v tanku osebnega avtomobila pa največ 10 litrov nafte. Gre v tem primeru samo za vozila z diezlovim motorjem ne pa za navadna vozila z bencinskim moterjerp. Italijanska državna uprava meni, da je treba šte-diti z gorivom in če gre tovornjak po cestah drugih držav naj uporablja tam kupljeno nafto. Tudi kazni so primerno visoke. Ob izhodu iz države mora šofer javiti finančnim stražnikom količino nafte, ki jo ima v tanku. Če bo imel v tanku več od predpisani*1 50 ali 10 litrov bo plačal 1.000 lir posebne pristojbine za vsak odvečni Uter; to seveda če pove koliko nafte ima v tanku. Če pa bo količino zakril bo plačal globo med 250.000 in 500.000 lirami. Drevi seja občinskega sveta Goriški občinski svet se bo drevi ob 18.30 sestal na svoji prvi seji v novem letu. Najvažnejša točka na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o pritožbah proti reviziji regulacijskega načrta. Zdi se, da bodo danes svetovalci razpravljali o zadnjih pritožbah posameznih občanov, zatem pa naj bi prišle na dnevni red tudi pritožbe raznih dnevni red tudi pritožbe raznih združenj in ustanov, ki so bolj splošnega značaja. Morda se bo nocojšnja seja zavlekla pozno v noč in bodo razpravo o pritožbah, ki so jo pričeli pred več kot mesecem dni za-ključiU. Župan pa je na dnevni red nocojšnje seje dal tudi nekaj drugih točk. Gre v glavnem za ratifikacijo odborovih sklepov. Gre za nekatera nujna javna dela, za vprašanja o-sebja, za finančno poslovanje občinske uprave. Svetovalci bodo preučili tudi nekatere prošnje za podpore nekaterim ustanovam. Protestna brzojavka tržiških kovinarjev Nedavni vladni ukrepi o povišanju zavarovalnih premij za avtomobile, o podražitvi goriva in drugi «var-čevalni* ukrepi, so povzročiU val ogorčenih protestov, zlasti med prebivalstvom z nizkimi osebnimi dohodki. Številnim protestom se je te dni pridružil tudi tovarniški svet tržiške ladjedelnice, ki je ministrskemu predsedniku Cossigi poslal protestno brzojavko, v kateri ugotavlja, da bodo najnovejši ukrepi že spet prizadeli ogromno množico državljanov z nizkimi osebnimi dohodki. Delavci ugotavljajo, da bi morala država, namesto da se poslužuje takih ukrepov, zaostriti boj proti davčnim utajam. DANES V DOBERDOBU, JUTRI V ŠTANDREŽU IN S0V0DNJAH SSG GOSTUJE PO ŠOLAH S «SNEŽNO KRALJICO» Miranda Caharija In Stojan Colja v Snežni kraljici ....Hlinim,.................m..nun.................iminm..........m POLICIJA IZ TRSTA IN FINANČNI STRAŽNIKI IZ TRŽIČA Odkrili avtomobil s 25 kg indijske konoplje Dva mladeniča in starejši moški aretirani - Akcijo koordiniral tržiški pretor dr. Perna Prekupčevalci z mamiU ne mirujejo niti za trenutek. Potem ko je tržaška davčna poUcija odkrila na mejnem prehodu pri Fernetičih, preteklega 29. decembra, 50 kg hašiša, so včeraj spet zaplenili veliko količino iste snovi v središču Tržiča. Protimamilsko akcijo so izvedli ekipa letečega oddelka tržaške kvesture. Crimlnalpol ter komisariat iz Tržiča in deželni center finančnih stražnikov prav tako iz Tržiča. Akcijo je koordiniral tržiški pretor dr. Perna. Včeraj, zjutraj so v središču Tržiča policaji hoteli ustaviti alfetto z evidenčno tablico iz Coma. Policaji so vozniku ukazali, naj se ustavi, ta pa je še bolj pritisnil na plin in se skušal izmuzniti; aKon-TroU. , F1 Po dbigtem in nevarnem zasledovanju. so policaji le uspeli ustaviti alfetto, ki jim je tako morala slediti na komisariat. V avtu sta se vozila 20-letni Domenico Anto nio Argentano iz Cesene in 21-letni Michele Mavilionio iz Matere, s stolnim bivališčem v bUžini Coma. Beg avtomobila je bil preiskovalcem dokaj sumljiv, zato so ga nemudoma skrbno pregledali. V naslonjalu zadnjega sedeža so našli 25 kg indijske konoplje, iz katere izdelujejo hašiš. Preiskovalna akcija je nemudoma stekla naprej in v nekem lokalu v Ronkah so finančni stražniki aretirali FeUce-ja DelLEva, starega 50 let in bivajočega v Genovi. Na njegov račun in na račun Argentana je po- Ucija odkrila vrsto prekrškov, Ar-gentanu pa visi nad glavo tudi zaporni nalog, ki ga je izdalo državno pravdništvo v Comu. Zaenkrat kaže. da kakšne povezave med hašišem od Femetičev in hašišem v Tržiču ni. Ni pa izključeno, da bo podrobna preiskava razkrinkala široko mrežo razpečevalcev in prekupčevalcev, kot se je to zgodilo minulo jesen z lažnimi nosečnicami iz Turčije. Od danes ponovno medkrajevne telefonske zveze,, iz javnih govorilnic oinniojft j Že včeraj so 'tehniki podjetja SIP zaključiU z dokaj zahtevnim delom, v zvezi z novimi telefonskimi tarifami. PregledaU so in prilagodiU novim predpisom vse javne telefone v goriškem telefonskem omrežju. Iz javnih govorilnic je tako že od danes dalje ponovno mogoče vzpostaviti neposredno medkrajevno telefonsko zvezo. Seveda so tehniki podjetja SIP primerno «prilagodiU» tudi avtomate za razdeljevanje žetonov, ki so od danes dalje občutljivi le za kovance od 100 Ur. Nesreča goriškega šoferja na avtocest! pri Latisani Dve osebi sto bili ranjeni, od teh ena zelo resno, v prometni nesreči, VČERAJ PRED GORIŠKIM OKRAJNIM SODIŠČEM Kazenska obravnava zaradi vtihotapljenega naboja v zaporu Naboj kalibra 22 našli v tulcu za sukanec - Obtoženca, Giuseppa Roveno, oprostili zaradi pomanjkanja dokazov • Vožnja v vinjenem stanju je še zmeraj kaznivo dejanje Ameriški dolar 795.— Funt šterling 1770.— Irski funt šterling 1650.— švicarski frank 502.— Francoski frank 196.— Belgijski frank 26.— Nemška mnrka 464,— Avstrijski šiling 64.— Kanadski dolar 670.- Holandski florint 419.— Danska krona 145.— Švedska kron' 185,- Norveška krona 160.— Drahma 17,- Mali dinar 33,75 Veliki dinar 34.- MENJALNICA vseh tujih vu/ut Po kratkem novoletnem premoru so te dni obnoviU dejavnost tudi na sodiščih. Včeraj je bilo na goriški preturi več kazenskih obravnav. Najbolj zanimiva je bila vsekakor tisto proti 39-letnemu Giuseppeju Ro-veni, ki je sicer doma iz okolice Neaplja, stolno bivaUšče pa ima v Gorici. Obtožen je bil posesti naboja za strelno orožje. Stvar ne bi bila kdove kako zanimiva, če tega ne bi odkrili v .goriškem zaporu, kjer je možakar prestajal kazen za nek drugi prekršek. Zgodilo se je 6. septembra lani. Roveni se je, kakor je bilo sUšati na včerajšnji obravnavi, strgal ; gumb, zato si je od zapornika Bo-! jana Budana, jugoslovanskega državljana, ki je bil zaposlen v kuhinji, sposodil šivanko in klopec sukanca. Zapletlo se je kmalu zatem, ko naj bi' Roveno izposojeno blago vrnili Ker je bil na prestajanju posebne kazni, ni imel vstopa v nekatere - predele zapora in tudi v menzo ne, kjer jje delal Budan. Zato je klopec in šivanko .odnesel tja paznik Umberto Russo, ki je odkril, da je v tulcu v papir zataknjen predmet. Izkazalo se je, da gre za naboj kaUbra 22. Stekla je preiskava, pregledaU so celice in druge prostore v zaporu, našU pa ničesar. Preiskovalci pa niso mogU u-gotoviti niti kdo je pravzaprav vtihotapil omenjeni naboj in komu je bil namenjen. Budan je dejal, da mu je klopec in iglo izročil zapornik Renzo Miniri, ki pa je iz zapora odšel že 30. junija. Kljub temu pa so Roveno prijavili sodišču. Kdo in s kakšnim namenom je skril naboj, ni razkrila niti včerajšnja obravnava, med katero so poleg obtoženca, zasUšaU še poveljnika paznikov v goriškem zaporu in paznika Russa. Postopek se je zaključil z oprostitvijo obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Ob robu velja vsekakor zabeležiti, da je Bojan Budan 16. septembra lani pobegnil iz goriškega zapora ter za seboj zabrisal vsakršno sled. Menda je. fant že precej izvežban v tokih podvigih, saj je pred tem že pobegnil iz celjskega zapora. Pred istim sodiščem se je včeraj zagovarjal tudi 31-letni Silvano Bru-mat iz Gorice. AscoUjeva Ulica 16. Imel je pač smolo, da je 11. septembra lani povzročil lažjo prometno nesrečo v Ascolijevi ulici, orožniški obhodnici pa se je njegovo vedenje zdelo sumljivo ter ga je zato prijavila sodišču zaradi pijanosti in vožnje v vinjenem stanju. — Nekaj kozarcev sem res popil — je izjavil obtoženec, ne bi pa mogU trditi, da je bil pijan. Sodišče je prav te okoUščine u-poštevalo ter zaradi vožnje v vinjenem stenju ga obsodilo na 5 dni areste, plačilo denarne kazni v višini 20 tisoč lir ter na plačilo sodnih stroškov. Priznalo mu je tudi splošne olajševalne okoUščine. Glede drugega prekrška, pijanosti, pa je sodišče izreklo oprostilno razsodbo zaradi pomanjkanja dokazov. Sitnosti zaradi alkohola je imel tudi 39-letni Benito Zoggia iz Gorice, UUca Del Santo 52. 27. decembra lani je razgrajal in nadlegoval goste v nekem javnem lokalu v Gorici. Od tam so ga pospremiU v zapor, kjer bo moral presedeti še precej dni. Sodišče ga je namreč obsodilo na 2 meseca aresta in plačilo sodnih stroškov. Prav tako včeraj se je moral za-govarati pred sodiščem 23-letni Roberto. Spina, UUca Lunga 11, sicer pa star znanec poUcije in sodišča. 3. novembra lani so ga prijeli zaradi kršenja določil posebnega nadzorstva ter ga vtaknih v zapor. Sodišče mu je prisodilo 3 mesece areste, poleg tega bo moral odsedeti še šest mesecev. Gre za pogojno kazen, na katero je bil obsojen na zadnjem procesu. Poleg tega bo moral plačati še sodne stroške. • Valerio Beltrame je bil ponovno izvoljen za tajnika področnega sindikalnega sveta sindikata upokojencev CGIL. Končno nekaj pravega zimskega vremena! Januar se je pričel v znamenju lepega, čeprav razmeroma hladnega vremena. «Končno nekaj prave zime, toke kot se spodobi*, ugotavljajo te dni starejši ljudje, ki pravijo, da se bo tako. vreme najbrž obdržalo kar tja do sredine meseca. Včeraj zjutraj so na Goriškem na-meriU kar precej nizke temperature. V mestu se je živosrebmi stolpec spustil na 3 do 4 stopinj pod ničlo, okrog 7 stopinj pa so namerili na bolj izpostavljenih krajih v okolici ter ob Soči, Nekoliko hujši mraz je kajpak presenetil tiste avtomobiliste, ki so računali, da smo z zimo že opraviU in ki za svoje železne konjičke nimajo garaže. Ker je pričakovati, da se bo hladno vreme nadaljevalo, ne bo odveč tudi opozorilo, da je treba pred mrazom zaščititi vodovodne števce iri druge občutljive naprave. Seveda velja za tiste, ki tega še niso štorih ob koncu jeseni. ki se je pripetila v sredo, nekaj pred 23. uro na avtocesti med Lati-sano in San Giorgiom di Nogaro. V bolnišnici v Latisani si zdravniki prizadevajo ohraniti pri življenju 31-letnega Bruna Panfilo iz Padove, medtem ko so prepeljali v bolnišnico v Palmanovi 52-letnega Brona Dondo iz Gorice, Ul: Brigata Pavia 97, ki bo predvidoma okreval v 30 dneh. Prišlo je do trčenja dveh tovornjakov, ki sta vozila v isti smeri. Dondo je sedel za volanom lažjega tovornjaka goriške registracije, za njim pa je vozil tovornjak s prikoUco padovske registracije, ki ga je upravljal Bruno Panfilo. Vzroki nesreče še niso pojasnjeni. >'<•00 »o to is u Neddjko Pfčtinac v gateriji «11 Torchio» V goriški galeriji til Torchio» je za božične praznike postavil razstavo svojih del Nedeljko Pečanac. Čeprav je v mestu že večkrat razstavljal s samostojnimi razstavami in bil pogosto soudeležen pri skupinskih, je to pot njegova razstava nekaj posebnega in v sebi sklenjenega tako po tematiki kakor po tehniki, ki jo uporablja. V svojem sedanjem u-stvarjalnem momentu nam namreč predlaga v svojski čmo-beli seri-grafiji nekakšne privide pokrajinskih motivov. Pečanca poznamo kot umetnika polnega notranjega vrenja. Tokrat pa imamo ob vstopu v galerijo občutek, da je avtor svojo vročo domišljijo postavil pod strogo kontrolo in da je prejšnja erupliv-nost polegla. Moment nagonske intuicije se je torej umaknil pred racionalnim. Nov pristop naj bi pomenil sedaj iskanje umirjenosti. Toda ko pobliže pogledaš posamezne grafike, opaziš, da je izhodišče njegovega snovanja še vedno isto. Kakor v prejšnjih ustvarjalnih fazah, tako gre tudi v našem primeru za vrenje življenja iz nekakšnega jedra. Jedro življenja predstavlja to pot sonce, ki gospoduje kot zaključ na točka perspektive in iz katerega izžarevata svetloba in energija. Avtor pa se ne more podrejati pravilom perspektive, pač pa, kot vedno, neugnano urejuje oblike in simbole, vmes pa posega z vzvalovanimi črnimi gmotami, s čimer doseže izredno zanimiv dinamičen in po svoje vznemirljiv učinek. Zamisel črno-bele serigrafije se po svoje sklicuje na črno-belo fotografijo, v obeh primerih namreč osredotočamo podatek na bistveno optično resničnost: in prav to je Pečanac mojstrsko izkoristil, ,s tem da je dobesedno cnaštikah motiv, se pravi ga čudovito poenostavil. Edino v tem pogledu ■ se njegova neugnanost nekoliko pomiri in prijetno razvedri. Ostala tsmemna* dela na tej razstavi (dve skulpturi iz dveh različnih faz in par barvanih serigrafij) zgovorno potrjujejo značaj tega u-metnika, ki ne more mimo tega, da bi ne eksperimentiral svojega izraza v najrazličnejših tehnikah, tako da nas ob vsaki razstavi preseneča. m. r. Otroška predstdva Snežna kraljica, s katero je Slovensko stalno gledališče. že lansko fiezono gostovalo po raznih šolah in vrtcih na Tržaškem, je bila povsod deležna izrednega uspeha. Naša igralca Miranda Caharija in Stojan Colja sta namreč predstavo gradila s pomočjo otrok, ki so sami igrali veter, sneg in druge naravne pojave; otroci so torej aktivno sodelovali pri predstavi in bili tako ves čas neposredno vključeni v pripoved. V pravljici Snežna kraljica je go- vor o dveh otrocih in njunih najglobljih .človeških čustvih, o njunem odraščanju in trdi poti, ki ju konč-itd privede do skupne sreče. V vsem dogajanju pa je'veliko prostora za otrokovo fantazijo in vsestransko njegovo ustvarjalnost. i> S to predstavo bosta Miranda Caharija in Stojan Colja obiskala še vse tiste šole, po katerih v lanski sezoni nista gostovala. Danes bosta nastopila V šoli v Doberdobu, jutri v Štandrežu in Sovodnjah, naslednji teden pa v Gorici in v nekaterih šolah na Tržaškem. Delo je zrežiral Mario Uršič, sceno je isdelai Demetrij Cej; ’ia prevod- Andersenove pravljice pa je poskrbel Miroslav Košuta. ■ >. !(> to> _________ Jutri novoletno srečanje goriških upokojencev V dvorani na Verdijevem Konu 13 v Gorici bo jutri popoldne novoletno srečanje, ki ga za svoje člane in prijatelje prireja društvo slovenskih uookojencev na Goriškem. Gre za priložnost, kjer bomo v prijetni in veseh družbi pozabili na vsakodnevne težave in tegobe ter si za-želeU obilo sreče v tem letu, tako piše v vabilu, ki so nam ga te dni dostavili. Da ne pozabite: pričetek ob 15. uri. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 13. januarja, avtobusni izlet za smučarje v Cima Sappada (če ceste ne bodo prevozne, bo izlet na Nevejsko sedlo). Vpisovanje na sedežu do srede 9. januarja ali do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu. Razna obvestila Združenje VZP1-ANPI za Gor ško priredi v soboto, 2. februarj 1980, ob 20. uri tradicionalno t( variško srečanje v Park hotelu Novi Gorici. Prijave sprejemajo vs sekcije do 27. januarja 1980. Božičnica krvodajalcev V nedeljo, 30. decembra, so v dvorani Stella Matutina v Gorici prire-diU božičnico za otroke krvodajalcev. Po risanki so otrokom v starosti od dveh do šestih let razdelili darila. Skupno so obdarili 30 otrok. Prireditev so končali z nastopom folkloristov Santo Gorizia. Zveza krvodajalcev se zahvaljuje vsem, ki so pomagali, da je obdaritev otrok tako lepo uspela. ■: Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Kino Gorica VERDI 10.30—22.00 «Manhattam Woody Allen. Črno beli film. CORSO 17.00-19.15-21.30 «GU ari stogatti*. Barvna risanka. VITTORIA 17.00-22.00 «La part piiTappstitosa del maschio*. Pre povedan mladini pod 18. letom. Iršič EXCELSIOR 16.30—22.15 «Fuga d) Alcatraz*. PRINCIPE 17.30—22.00 «Avalanchi express». ISora Gorica in okolica SOČA 18.00-22.00 cVeliki revolve raški obračun*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-4-22.00 «Kentucky* Ameriški film. DESKLE 19.30 «Fedora*. Amerišk film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provviden-ti, Travnik 34, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI NOVA ZBIRKA LJjDSTVA SVETA i Izšli sta že prvi dve knjigi zbirke, ki jo je založila ljubljanska založba Mladinska knjiga Pri Mladinski knjigi sta izšli prvi dve knjigi nove zbirke Ljudstva sveta, katere originalno izdajo je pripravila leta 1973 založba Europa Verlag, slovensko izdajo pa je ob sodelovanju vrste domačih prevajalcev in nekaterih strokovnjakov, ki so dopolnili tekst za naše bralce, pripravila založba Mladinska knjiga, ki je zaenkrat dala na knjižni trg dve od predvidenih petih knjig velikega leksikalnega formata. Gre za povsem novo delo na domačem knjižnem trgu, ki bo zapolnilo veliko vrzel. Če upoštevamo, da smo imeli Slovenci doslej edino domače delo. ki je predstavljalo ljudstva drugih kultur pod naslovom Ljudstva brez kovin (prof. dr. Božo Škerlj) pomeni nova knjižna zbirka, ki bo v tolikih zajetnih knjigah predstavila slovenskemu človeku ljudstva vsega sveta, nedvomno veliko pridobitev. Posebno še če upoštevamo, da izdaja tako po tematiki kot po ambiciozno izpeljani zasnovi izstopa od poprečnih izdaj. Tematika zbirke je resnično vsem najbližja, saj nam predstavlja človeka v najrazličnejših življenjskih in družbenih razmerah. Danes, ko so razdalje med kontinenti močno skrčene, postaja zgodovina oddaljenih ljudstev vse bolj naša zgodovina in je poznavanje tujih kultur življenjska potreba nas vseh. Spoznavanje človeka pa je prvi korak k boljšemu razumevanju. To je prvo poslanstvo te zbirke. Drugo poslanstvo zbirke je v tem, da te knjige iz-zvene kot svarilo. Svarilo, da se ob spoznavanju in razumevanju tujih kultur zavemo lastnih vred- not in lastnega načina življenja. Seveda pa niti v tako obsežnem delu kot je novo delo ni mogoče zajeti kulturne podobe človeštva v vsej raznolikosti, zato so se avtorji odločili za izbor najrazličnejših vzorcev kultur in v okviru teh za tiste pojave, ki določene kulture najbolj označujejo. Morda bi avtorjem lahko očitali, da posamezne kulture pojmujejo statično, vendar pa je kljub vsemu v teh knjigah posvečene več pozornosti zgodovinskemu razvoju kot v vseh podobnih dosedanjih delih. Več pornanjkljivosti pa je mogoče zaslediti tam, kjer se etnološki vidik druži s sociološkim in politološkim. Zato so slovenski u-redniki dodali nekatere domače predgovore posameznim poglavjem., nekateri tuji uvodi pa so bili v celoti zamenjani s slovenskimi. Za sporočilom glavnega urednika zbirke, profesorja socialne antropologije na Ozjordski univerzi Edwarda Evansa Prilcharda, sledi nekaj uvodnih poglavij, ki razlagajo zakaj proučujemo tuja ljudstva, kako ohraniti človeštvo, o tem ali različna ljudstva različno mislijo in o proučevanju neevropskih kultur pri Slovencih. Za tem uvodnim delom pa je v prvi knjigi govor o ljudstvih Indonezije, Filipinov, Avstralije in Melanezije in ljudstvih Tihomorskih otokov. Druga knjiga je posvečena ljudstvom Mehike in medmorske A-merike, ljudstvom Andskih dežel in prebivalcem Amazonije ter Orinoka. Obširno besedilo dopolnjujejo slike, barvne podobe, med njimi mnoge celostranske, ki pri nas ■liiiHiuiiiiimMmiiuuiiiHtmmHMmuimaMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiutiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiinmiunii DOGODKI V SLIKAH V restavraciji «Sonja» pri Dom ju so se prejšnji torek na družabnem večeru zbrali pevci domačega zbora «F, Venturini# in tako zaključili leto 1979 Tudi zbor «V. Vodnik* je imel za konec leta družabni večer v vaški gostilni «Pri studencu* V nedeljo je mešani zbor «Marij Kogoj* imel v svetoivanski cerkvi koncert božičnih pesmi prav gotovo predstavljajo določeno novost, saj jih pri nas sploh ne poznamo. Gre torej za resnično vsebinsko zanimivo, razgibano in pestro gradivo, ki ga seveda ne moremo brati kot roman, ki pa ga prebiramo, vzamemo knjigo ponovno v roke in z njim bogatimo svoje znanje. Sl. Ru. Oriana Fallaci ■v jezna na Spance Znana italijanska novinarka 0-riana Fallaci je sklenila umakniti iz španskih knjigarn svojo knjigo «Neki človek», ki je pred kratkim izšla v Španiji. Novinarka«Se je namreč sprla s španskimi založniki, ker so na ovitku romana objavili besedilo, ki napačno predstavlja vsebino in pomen dela». Ko se je mudila v Madridu, je Oriana Fallaci očitala založniku svoje knjige, da ni preprečil nekemu tedniku, da bi objavil več odlomkov iz knjige. Državljani NDR so preveč debeli S pretirano telesno težo, ki postaja že bolezen našega časa, se menda vse resneje ubadajo tudi v Nemški demokratični republiki, kjer naj bi imelo kar 40 odstotkov žensk in okoli dvajset odstotkov moških precej odvečnih kilogramov. Za glavni vzrok debelosti navajajo pretirano uživanje maščob in sladkorja. Teh dobrot naj bi prebivalci NDR zaužili v povprečju kar štirinajst in pol kilograma letno preveč. Ker je telesna teža vsakega petega prebivalca te države daleč čez normalno mejo. k debelosti pa se nagiba kar vsak tretji državljan, je na osnovi teh podatkov nekdo izra čunal, da se po ulicah Nemške demokratične republike sprehaja kar 85 tisoč ton odvečnega sala. Zaščita pred sevanjem Ministri dežel EGS so namenili 85 milijonov dolarjev za petletni raziskovalni program o zaščiti pred radiacijami. Izboljšala naj bi se zaščita pred škodljivimi posledicami sevanja pri medicinskih pregledih in pri zdravljenju. Pregledali naj bi tudi biološke in ekološke posledice jedrskih poskusov VABILO M REKREACIJO V v 0 DVEH SMUCISCIH PRI ŠKOFJI LOKI Na Starem vrhu in na Soriški planini je dovolj s.isga ■ Urejena parkirišča za več sto avtomobilov Smučarski center STARI VRH deluje v okviru DO ŠPORT IN REKREACIJA Škofja Loka. Na Starem vrhu obratujejo štiri žičnice: dvosedežnica in tri vlečnice. Skupna dolžina žičnic je 2.996 m, višinska razlika 943 m in zmogljivost 3400 oseb na uro. Smučišče na Starem vrhu je namenjeno zahtevnim, pa tudi manj zahtevnim smučarjem, saj sta dve vlečnici locirani na blažjih terenih. Smučišče ,ie dobro opremljeno in zavarovano, postavljeni so posebni znaki, ki označujejo lažje in težje proge. Za urejanje smučišča sta na voljo dva teptalna stroja. Avtomobilistom sta na voljo dve parkirišči večje pri spodnji postaji sedežnice za 350 avtomobilov in manjše na Grebljici za 100 avtomobilov, namenjeno predvsem smučarjem iz Poljanske doline niiiiiiiuiiiiiiiiriHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiuiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii STRAH PRED AMERIKANKA CIM Francozi se zelo trudijo, da bi se izognili tako imenovanemu ameriškemu načinu življenja, ki se je nezadržno razpasel v industrijsko razvitih zahodnoevropskih državah. Ta trud je do danes v glavnem uspeval, ob tem naj pomislimo samo na zakon, ki so ga sprejeli pred štirimi leti in po katerem je v Parizu prepovedano graditi stekleno - betonske nebotičnike, zaustavljeno pa je tudi spreobračanje tradicionalnih pariških kavam v «ameriške» biijfete. Boj proti predanosti ameriškemu načinu mišljenja in življenja je postal prava obsesija znanstvenikov, književnikov, humoristov, sociologov in filozofov, tako da se v Parizu skoraj vsak teden pojavi delo ali pa se organizira manifestacija proti opuščanju lastnega, francoskega načina življenja in mišljenja. O nevarnosti amerikanizacije Francije je govor tudi v knjigi, ki se je pojavila nedavno na pariškem trgu pod naslovom «Odprto pismo mrzlemu oslu». Avtor je eden od najbolj ekstravagantnih osebnosti sodobnega francoskega literarno političnega življenja Jean - Edem Hallier. Gre za talentiranega pisatelja, ki je poznan kot neumoren nasprotnik raznih konvencionalnih navad francoske družbe. Svoj čas si je izmislil književno nagrado «Anti - Goncourta, ki jo je podeljeval v kavarni nasproti glavnega pariškega zapora «Sante». Nedavno pa je najavil svojo kandidaturo na volitvah za novega predsednika republike, ki bodo leta 1981. Pred mesecem dni so ga obsodili na denarno kazen, ker je na televiziji zmerjal voditelje informativnih in političnih programov z neponovljivimi izrazi. «Odprto pismo hladnemu oslu* je v Franciji pamflet leta. Edem Hallier meni, da je na svetu v teku «proces pooslevanja», ki pušča za seboj tvonj pokvarjene ribe». Vsi protagonisti družbene nadgrad- nje; ljudje;-ki vodijo^rancoske ustanove, so pamne- •imtiiiiiiitiitiiiiiiiiiimiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiMtiiiiimiiiittimiiiiiiimiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiinimmiiiiiiiiiuniiiiiMiiiiiiiiuiiii] nju Halliera v resnici mrzli osli, ki puščajo za seboj «neponovljiv vonj moralne bede, duh emarginacije» itd. Seveda je Hallier v svojem pisanju nerealen, ponekod grotesken, za izvor vsega zla sodobnega sveta pa smatra, da je zelo ozek gospodarski pristop k razvoju in vsem družbenim odnosom. Da pa je amerikanizacija Francije res v teku, dokazujejo mnenja ostalih književnikov in tudi znanstvenih krogov, kjer opozarjajo na tole nevarnost. Tako na primer meni tudi univerzitetni profesor Jacgues Attali, ki pravi, da bodočnost Francije ne obeta mnogo. Attali meni, da ima država na razpolago samo dve poti: ena naj bi bila ta, da bi popolnoma spremenila sedanje odnose in iskala individualne rešitve v smeri socializma, .ki naj bi bil zgrajen na temeljih industrijsko razvite družbe. Dru-'‘ga pot pa je brez perspektiv, saj bo ves zahodni svet postal nekakšna filiala ZDA, od koder bo uvažal kulturne modele Washingtona. Kaže, da Attali v svojem sklepanju ni osamljen, ampak da mu sledi večina mlajših ekonomistov, ki niso najbolj blizu vladnim krogom. Tudi eden najbolj znanih francoskih satirikov Rafael Pividal ima svojevrstno vizijo francoske bodočnosti. Govor je seveda o satirični viziji. Med drugim pravi, da bodo francoski družbi leta 2000 delali največ skrbi starci, zato jih bodo po 7?. letu štarosti kar obsodili na smrt. Mladi Francozi bodo vse bolj suhi in bodo imeli absolutno prednost pri vstopu na avtobuse in na podzemsko železnico, saj so se šolali v ZDA. Redko se je dogajalo, da bi bile vizije književnikov, ekonomistov in satirikov o določenih vprašanjih iste. Zgoraj omenjena trojica pa se strinja v tem, da je amerikanizacija načina življenja in mišljenja nevarnost, ki vneti francoski družbi. Hlinili V lry % M 4% (dostop iz Poljan preko Javorij). Gostinske storitve nudijo: Koča na Starem vrhu (v letu 1980 jo bodo podrli in zgradili novo), dva bifeja v vasi Zapreval in bife pri Spodnji postaji sedežnice. Žičnice obratujejo do novega leta: med tednom od 12,C0 ure do 16,30, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8,C9 ure do 16,30, ob petkih in sobotah je do 19,00 ure možna tudi nočna smuka. Po novem letu: vsak dan od 8,00 ure do 16.30, ob petkih in sobotah do 19,00 ure. Tudi smučišče Soriška planina posluje v ckviru DO ŠPORT IN REKREACIJA, Škofja Loka. Trenutno obratuje na Soriški planini samo ena vlečnica z zmogljivostjo 300 cseb na uro, konec januarja 1980 pa bo stekla nova vlečnica z zmogljivostjo 900 cseb na uro. Do zimske sezone 1980/81 pa bodo tudi dosedanjo vlečnico zamenjali z novo. ki bo imela zmogljivost prav tako 900 oseb na uro. Dostop na Soriško planino je možen iz selške in bohinjske smeri; cesta iz selške smeri je asfaltirana skoraj do Litostrojske koče. manjka samo še 1 km. Na vrhu je urejeno parkirišče, na katerem lahko parkira okrog 600 avtomobilov. Vlečnica na Soriški planini obratuje cb delavnikih od 12.00 ure do 16,30, za najavljene skupine tudi dopoldne; ob sobotah, nedeljah in praznikih ter v času zimskih š^skih počitnic pa od 8,00 do 16,30. Tudi štorklje zgrešijo sezono Prebivalci baskovskega mesta San Sebastian so te dni presenečeno gledali štorkljo, • ki je pletla gnezdo na zvoniku. Očitno je zašla. Izgubila je orientacijo in začela krpati gnezdo, ki ga je načelo nedavno deževje. V zgodnjih jutranjih urah je krožila nad mestom. Zaman je iskala vrstnice, ni se zavedala, da je zgrešila sezono. Prispevajte sa DIJAŠKO MATKO TH iiiiiiiiuimi Patronat KZ - INAC svetuje Sanacija socialnih oziroma minimalnih pokojnin Vprašanje: «Sem eden od tistih upokojencev, ki sem pred letom dni oziroma marca lanskega leta vložil na 1NPS prošnjo za amni-stijo, ker sem neupravičeno prejemal minimalno trgovsko pokojnino. Ker je moj položaj nekoliko kompliciran, saj prejemam tudi neko samostojno inozemsko pokojnino, mi ni 1NPS še znižal minimalne pokojnine in sem redno basiral minimalno pokojnino vse do konca 1979 vključno s trinajstim obrokom. Sedaj me zanima, če bo INPS zahteval od mene povračilo zneskov, ki sem jih po marcu 1979 vnovčil in, če je pritrdilen odgovor, od katerega datuma dalje?* V. F. Odgovor: «S tem, da ste vložili na INPS prošnjo za apliciranje amnistije ste opravili svojo dolžnost in ste si v vsakem primeru krili hrbet. To pa ne samo za zneske, ki ste jih vnovčili pred tistim datumom, temveč tudi naknadno vse dokler vam ne bo INPS znižal pokojnine na efektivni znesek. Takšna je namreč zadnja interpretacija upravnega sveta INPS, ki je na številna vprašanja nedvoumno odgovoril, da vsi tisti upokojenci, ki so po marcu 1979 iz kateregakoli razloga še prejemali minimalno ali socialno pokojnino, ki pa jim dejansko ni več pritikala, ne bodo dolžni vračati razlike. To velja tudi za vas. ki ste že desetkrat vnovčili minimalno pokojnino, katere bi vam INPS ne smel plačevati.* B. S. KMETOM, OBRTNIKOM IN TRGOVCEM BO ODSLEJ INPS PLAČEVAL ENAKE MINIMALNE POKOJNINE KOT PODREJENIM DELAVCEM V soboto. 29. decembra, je ministrski svet vendarle sprejel toliko pričakovani zakonski odlok, ki zadeva reorganizacijo oziroma združitev pokojninskih sistemov, poenotenje zakonodaje, preosnovo zavarovalnega zavoda INPS in finančno preobrazbo posameznih skladov. Vsi ti ukrepi predstavljajo pomemben korak naprej na poti sodobnejše in bolj homogene u-reditve socialnega zavarovanja vseh delavcev k postopnim odpravljanjem vseh razlik in diskriminacij, ki so toliko časa težile nekatere delavske kategorije. Predvidena je tudi upokojitev s petinšestdesetim letom za vse kategorije, vendar z možnostjo, da moški predčasno stopijo v pokoj s šestdesetim in ženske s petinpetdesetim letom štarosti. Vse te novosti bomo imeli še priložnost analizirati in potegniti tudi potrebne zaključke. Danes pa bi se radi u-stavili pri ukrepu, ki od blizu zadeva vse naše upokojence, katere prav gotovo zanima, kolikšen pokojninski znesek bodo odslej prejemali. V prvi vrsti moramo naglasiti pomembno novost, katere se bodo veselili predvsem samostojni delavci, se pravi kmetje, obrtniki in trgovci. Potem ko je leta 1977 začel veljati zakon, da so minimalne pokojnine samostojnih delavcev nižje od pokojnin podrejenih delavcev (lani je ta razlika znašala 20.000 lir mesečno), je vlada v tem svojem zadnjem odloku odpravila to krivično in diskriminatorsko normo in ponovno izenačila minimalne pokojninske zneske vseh zavarovancev. To pa pomeni, da bodo tako bivši podrejeni delavci kot bivši kmetje, obrtniki in trgovci prejemali 142.300 na mesec. Važno pridobitev predstavlja tudi sklep, da bodo pokojnine povišali vsakih šest mesecev na osnovi poprečnega zvišanja življenjskih stroškov. Tudi socialne pokojnine so povišali za 20.000 lir in sedaj znašajo 102.350 lir. Tistim pokojninam pa, ki presegajo minimalni znesek bodo aplicirali dvojni povišek: fiksni povišek 47.750 lir in pa odstotni povišek 2,9. Na koncu tega našega kratkega pregleda, naj omenimo še nekatere ukrepe, ki od blizu zadevajo delovanje INPS: u-vedli bodo hitrejši postopek pri reševanju posameznih pratik in večjo decentralizacijo, ukinili bedo drugo stopnjo prizivov za pridobitev pokojnine, zavarovanci pa bodo morali obvezno vložiti prošnjo šest mesecev pred dejanskim datumom upokojitve, tako da jim bo INPS lahko pravočasno definiral pratiko in izplačal pokojnino brez tiste znatne zamude, ki jo žal beležimo danes. Upajmo, da vse te novosti ne bodo ostale na papirju in da jih bodo tudi čimprej uvedli v prakso. B. S. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Skede - kino 13. C0 «Agenda casa» 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14. C0 Tečaj o ekonomiji 17.00 Remi - risani film Moje novo življenje 17.25 Uffa! 18.00 Skede - Fizika 18.30 DNEVNIK 1 - Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 19.00 Madžarske risanke 19.20 Haepy days - TV film Učitelj ljubezni 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam tam Aktualnosti DNEVNIKA 1 21.30 «L’aquila a due teste* - film Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Lihi prostor 13.06 DNEVNIK 2 Ob 13. uri 13.30 Kopernik 17X0 Program za mladino «R dirigibile* 17.30 P ter Iljič Čajkovski: «Francesca da Rimini* 18.00 Biološki eksperimenti 18.30 DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Dober večer s . . . Peppinom De Filippom - Vmes risani film iz serije «Atlas Ufo Robot: Supergoldrake* - Vre- 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Kje je as? 20.55 Orient - Express 22.55 «Viaggio nella piccola in-dustria* 22.55 «Teatromusica» - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal Nocoj govorimo o .. , 18.30 «Progetto salute» Peti dan 19.00 DNEVNIK 3 19.30 «T1 borgo» 20.00 Malo gledališče Nocoj govorimo o ... 21.05 «Trio» JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 in 12.30 TV v šoli 15.00 Smučarski skoki 17.00 Poročila 17.05 šola smučanja: Začetnik na smučeh 17.30 Čuvaj parka, serijska oddaja 18.00 Domači ansambli: Blejski kvintet 18.35 Obzornik 18.45 Naši sodobniki: Egon Pretnar 19.05 Traktor, oddaja o prometu 19.26 Zrno na zrno 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Kar bo, pa bo, glasbena oddaja 21.00 Korenine naslednje generacije, TV nadaljevanka 22.30 V znamenju 22.45 Nočni kino: Grdi, umazani, zli — italijanski film Koper 19.15 Odprta meja •19.50 Stičišče 20.00 Dve minuti 20.30 Risanke 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Stroszkova balada, film Režija: Werner Herzog Igrata: Eva Mates in Cie mens Scheitz 22.05 Likovni nokturno Zagreb 13.00 Smučarski skoki 17.15 5 V DNEVNIK 17.45 Otroška oddaja 18.15 Beseda mladih 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Kar bo, pa bo, glasbena od daja 21.00 Korenine naslednje genera cije, TV nad. 22.30 TV DNEVNIK 22.45 Revolucija XX. stoletja, dok. ŠVICA 13.00 Smučarski sk,oki 16.15 Charlie Chaplin 17.25 Program za mladino 18.50 DNEVNIK 19.35 «La sfida», TV film 20.30 DNEVNIK 22.05 Najboljši prostor na svetu, dokumentarna oddaja mo pozabiti; 18.00 Plošče LF; 18.32 Petkov koncert. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30. 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 7.05 Pregled zamejskega tiska; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svi rac svira. kolo igra; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes -objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.C0 Kulturni relief; 16.10 Naši zbori pojo; 16.30 Primorski dnevnik. RADIO 1 TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Iz sveta folklore in ljudskega izročila*; 9.00 Iz naših oddaj; 10.05 Radijski koncert; 11.30 Domače popevke; 12.00 Ponovitev četrtkovega kulturnega prostora; 12.20 Pesmi RADIO TRST A DANES, PETEK, OB 13.20 ZBOROVSKA GLASBA: «CECILIJANKA 79» Na sporedu bo zadnji-del. po- j .a.O^juKL 12.00.' 13.00, 14.00, snetk£l'-!žfitahVi^ 45eakJankaf-'M*.-x jg;ee. stfl.Ofti Poročila: 6.00 -■ 7.30 Nastopili bort^JjTDe.zbjjri.i.ifloesa.Oi Glasbeno prebujanje; 8.40 Glasba, zbor «Srce* iz Dobrle vasi, ki ga 9.00 Radi0 anch’io; 11.30 Opera -vodi Albin Kranjc, moški zbor «Br- quiz; 12;03 - 13.15 Vi in jaz 80; da* iz Krmina, M ga vodi Zdravko 14.03 Radio ,1 jazz; 14.30 Glasno Klanjšček in mešam zbor «Lojze branje; 15.03 Errepiuno; 16.30 Sin-Bratuž* iz Gorice, kj ga vodi Stan- dikalna tribuna; 17.00 Patchvvork; ko Jericijo. Revijo je priredila 43.35 Voci e volti de]la questione Zveza slovenske katoliške prosve- meridionale; 19.20 Radio 1 jazz 80; te 17. in 18. novembra 1979 v Ka- 21.03 Simfonični koncert; 23.00 Pre-toliskem domu v Gorici, den zaspišt draga! brez besed; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena panorama; 14.10 O-troško okence; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Po končani univerzi; 15.30 Popularnih deset; 16.00 S pesmijo po svetu; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni prostor; 18.20 Motivi iz rev:i in musicalov. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.15 Poje Monl Kovačič; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Orkester Rod Goodvvin; 10.32 Pesem dneva; 10.35 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik; glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Z vso glasbo; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasbe, po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Samoupravnik; 15.10 Poje zbor Rosalpina iz Bočna; 15.45 Skupina Augusto Righet-ti; 16.00 Kultura in družba; 16.10 Glasbeni trenutek; 16.15 La Vera Romagna; 16.32 Crash; 16.55 Eks-kurzionist; 17.00 Glasovi in zvoki; 17.32 Me'odije, ki jih ne sme- LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 14.00, 15.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Glasbena pravlji ca; 8.41 Naši umetniki mladim po slušalcem; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Iz glasbene tradi cije jugoslovanskih narodov in na rodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz na šili krajev; 13.20 Zabavna glas ba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 «Pri morje* ...; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Mi nute za EP; 15.30 Minute za turi ste; 15.35 Zabavna glasba; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00: 18.00 Od arije do arije; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute za EP; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko'hoč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana; 20.00 Uganite, pa vam zaigra mo...; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Glasbeni inter-mezzo; 22.30 Besede, in zvoki iz logov domačih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Prostor za reprize. Bob Woodward Carl Bernstein NIKONOV PADEC 69. Prevedel Dušan Dolinar Prebral jih je približno pol in že to ga je spravilo v grozo. Zdaj je bil že prepričan, da Richard Nixon na položaja predsednika Združenih držav ni nepogrešljiv. Tudi če pustimo ob strani amoralnost Nixonovega pogovarjanja, je premišljeval Rhodes, kažejo ti pogovori predsednika, ki ni sam svoj gospod, predsednika, ki ne obvladuje drugih. Rhodes je od nekdaj menil, da je Nixon sposoben človek. Zdelo se mu je, da predsednikova vzvišenost priča o moči. Dolgo je občudoval Nixonovo zmožnost, da sprejema težavne odločitve in potem pri njih tudi vztraja. Zdaj tega ni več občudoval. Nekemu sodelavcu je rekel: «Še nikdar nisem bral česa tako pritlikavega in nebogljenega.« Med tiskovno konferenco, ki je bila pozneje v dopoldanskem času, mu je neki poročevalec povedal, kaj je izjavil senator Scott. «Ne bom ugovarjal Scottovi izjavi,* je odvrnil Rhodes. Ob dveh popoldne je Scott odkorakal skozi vse poslopje na tedenski sestanek z Rhodesom, ki sta ga imela v sobi H-230. Rokovala sta se slovesneje kot običajno. Voditelja manjšine, Barry Goldvvater in še nekaj vplivnih republikancev so se že nekaj mesecev občasno pomenkovali o možnosti, da bi vsi skupaj stopili v Belo hišo in zahtevali, naj predsednik odstopi. Rhodes in Scott sta se strinjala, da utegne vse skupaj pripeljati do točke, ko bosta zavoljo dežele in stranke morala skočiti z ladje. Tudi zavoljo sebe. Toda zmerom sta razglabljala tako, kot da je to šele skrajna možnost. Zdaj se jima je ta možnost nenadoma zazdela zelo resnična. «Hugh, bliža se čas, ko bova nemara morala zaigrati zadnjo karto,« je dejal Rhodes. Scott je prikimal. Marsikateri srednji ali nižji uradnik se je v poslopju za izvršne urade redno ustavljal v pisarni Morta Allina, ki je za predsednika vsak dan sestavljal povzetke novic. Po prostoru, ki je bil namenjen sprejemanju strank, so bili razpostavljeni teleprinterji časopisnih agencij in osebje je rado prebiralo dolge papirnate zvitke, da bi videlo, kaj je novega. Na ta dan sta Scottova in Rho-desova izjava prevladovali tako v agencijskih poročilih kakor v pogovorih v Allinovem uradu. Vodstvo »velike stare stranke« (republikancev) ni še nikoli prej v zgodovini priznalo svoje zmote in to je zbujalo globoko malodušje. Po teleprinterjih pa so prihajali tudi razkačeni odzivi drugih Nixonovih pristašev. Onkraj zahodne izvršne avenije je Haig besno izbruhnil ob novici o Scottovi izjavi. Taka nezvestoba, ta človek je čisto brez lastne hrbtenice! .Scott ni Beli hiši niti črhnil, kaj pripravlja. Haig ga je poklica! po telefonu. »Izdali ste me!« se je zadrl nanj, kot bi vpil nad kakim desetarjem. Scott se je branil, češ da njegova izjava ne omenja nikogar posebej. Drek. Scott prekleto dobro ve, zoper koga je izjava naperjena in koliko škode bo povzročila predsedniku. Bela hiša se trudi, da bi enkrat za vselej razčistila zadeve, zdaj pa tole. Pogovor je bil hitro končan. Vendar Ilaiga ni najbolj skrbel Scott. General je pravkar prejel predsednikovo sporočilo, da ne da nikomur niti enega traku več. Pika. Ne bo se uklonil izsiljevanju Javorškega, ne bo podžigal nenasitnega pravosodnega odbora. Že doslej je šel predaleč. Haigu je bilo vse preveč jasno, kaj pomenijo predsednikove besede. O njih je obvestil St. Claira. St. Clair je telefoniral Javvorskemu. »Predsednik se ne želi sporazumevati o ničemer,« je izjavil. «Njegov sklep je dokončen.« Jaworski ni vedel, kaj naj reče. Kar naprej se mu je pletlo po glavi, kako St. Clair poudarja, pretirano poudarja, da se je tako odločil predsednik, samo predsednik. Javvorski je pogovor vljudno končal. Dejstvo, da se predsednik ne mara pogajati, je zgovorno. To lahko pomeni safno eno. Trakovi ga dolžijo. Predsednik raje tvega, da objavijo sklep velike porote, kakor da bi izročil trakove. St. Clair je začel ob štirih popoldne obveščati svet nasploh in pravosodni odbor predstavniškega doma posebej, kaj je sklenil predsednik; sklep pa je odel z načelnim ogrinjalom. To je storil na «koktajlu pri Clawsonu». To je bila še ena od novotarij, ki si jih je izmislil predsednikov direktor za stike z javnostjo. Povabljenim reporterjem so delili kozarce z brezalkoholnimi pijačami, ovite v papirnate robčke, ki so jih vsakokrat posebej natiskali za to priložnost, funkcionarji državne uprave pa, so bili v tem neuradnem ozračju poročevalcem na voljo za intervjuje. St. Clair je sedel v naslonjaču. Noge je imel prekrižane, roke je iztegoval čez opornike. Izjavil je, da ne bo nihče dobil nobenega traku več. Predsednik je v prepisih, ki jih je objavil, povedal vso zgodbo o VVatergateu. »Edina utemeljitev za nadaljnje zahteve bi bila lahko želja po spodkopavanju predsedniške funkcije, česa takega pa predsednik ne bo trpel,« je kljubovalno pribil St. Clair. Če bodo drugi vztrajali pri svojem, »potem bo prišlo do spopada, kajti predsednik je trdno prepričan, da je že storil več, kot je potrebno.« Na Capitol Hillu je Barber Conable drhtel od besa. Kaj se je le zgodilo z razsodnim, pomirljivim stališčem, ki ga je St. Clair razlagal med zajtrkom? Tedaj ni nihče niti omenil, da bo sledila gladka zavrnitev. Conable je zdaj sklenil, da bo treba republikansko stranko nekako ločiti od Richarda Nixona. V dvorani predstavniškega doma in na hodnikih Je Conable tisto torkovo popoldne ugotovil, da se večina strinja v mnenju, češ Nixon je breme za stranko. Nekateri poslanci so postajali histerični. Toda Conable je vendarle sklenil počakati še nekaj dni. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. januarja 1980 ‘ * * -4 "Atil aiari- • sm '3& »Ji i I i P** j I j tsrtte INKi — Z zmago nad Šved-1 je Sovjetska zveza osvojila zapamkaua naslo\ mladiu.-vetovnega prvaka v hokeju rafini). Tržačani, ki so. v prvenstvu star- ali z drugačnimi cilji' TOTPStitev na sredini lestvice), pa so z veliko požrtvovalnostjo, skromnostjo, delavnostjo dosegli to, kar tudi »milijonarski beneški klub* doslej ni zmogel. SMUČARSKI SKOKI TURNEJA ŠTIRIH SKAKALNIC Danes v Innsbrucku tretji nastop Avstrijec Neuper glavni favorit - Skakalnica na Bergislu je zelo zahtevna INNSBRUCK — Danes je v Innsbrucku na vrsti tretja preizkušnja mednarodne novoletne Inter-sport turneje za »Trofejo štirih skakalnic* in za točke za prvi svetovni pokal v smučarskih skokih. Tekmovalci iz 19 držav se bodo pomerili na veliki olimpijski skakalnici na Bergislu, kjer so skakalci tudi že trenirali. Značilno za skakalnico je, da je zelo zahtevna in jugoslovanskim tekmovalcem precej nenaklonjena, saj na njej niso že dalj časa zabeležili kake boljše uvrstitve. Včeraj sta bila na treningu najboljša Sovjet Borovitin in Poljak Fijas, ki sta skočila 102 m, na prvem treningu, ki je bil v sredo, pa je najdaljši skok zabeležil Avstrijec Kogler, prav tako s 102 m. Med jugoslovanskimi skakalci je na zadnjem treningu najbolje skakal Benedik (98 m), Norčič pa je * 92,5 m nekoliko razočaral. Po dveh preizkušnjah je lestvica sledeča: 1. Neuper (Av.) 475,7 2. Groyer (Av.) 466,1 3. Saetre (Nor.) 462,1 4. Danneberg (NDR) 458,0 5. Yagi (Jap.) 455,4 6. Ostvvald (NDR) 454,4 7. Vlasov (SZ) 454,1 8. Kokkonen (Fin.) 453,2 9. Kawabata (Jap.) 450,5 10. Glass (NDR) 446,7 13. Norčič (Jug.) 443,6 43. Tepeš (Jug.) 310,1 50. Bajc (Jug.) 295,0 62. Zupan (Jug.) 287,0 81. Benedik (Jug.) 177,6 83. Mlakar (Jug.) 174,0 Lestvica za svetovni pokal (posamezniki): 1. Neuper (Av. 65 2. Groyer (Av.) 41 3. Danneberg (NDR) in- Innauer (Av.) 25 5. Yagi (Jap.) 23 21. Norčič (Jug.) in Kokkonen (Fin.) 7 Ekipno: 1. Avstrija 150 2. NDR 67 SNEŽNE RAZMERE NEVEJSKO SEDLO 100 cm FORNI Dl SOPRA 60 - 150 cm ZAVETIŠČE GILBERTI 200 cm FORNI AVOLTRI RAVASCLETTO SAURIS TRBIŽ VIŠARJE MOKRINJE MATAJUR KRVAVEC VOGEL ZATRNIK ČRNI VRH KRANJSKA GORA 50 - 80 cm 60 - 220 cm 100 cm 70 - 200 cm 200 cm 170 cm 100 cm 79 cm 160 cm 35 cm 40 cm 50 cm •imiliiiiiimiiiiiiMimitiiiiMitiifiiiiitMliiiimntintintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiHiiiiitNiiliiimiiiiHimiiB SMUČARSKI TEK ZA TRNOVSKI MARATON PRVE PRIJAVE Organizatorji pričakujejo tudi letos veliko udeležbo 3. Japonska 4. Finska 5. Norveška 6. Švica 7. Kanada 8. SZ 9. Poljska 10. Jugoslavija 11. ČSSR in Italija 12. ZRN in švedska TENIS IDRIJA — Po objavi razpisa za 6. TRNOVSKI MARATON v »Nedeljskem dnevniku*, ki je tudi letos prevzel pokroviteljstvo nad najbolj množično smučarsko tekaško prireditvijo v Jugoslaviji in potem ko so vsem lanskim udeležencem 5. trnovskega maratona (teh je bilo 2747) poslali razpis z vabilom na prireditev, ki bo 10. februarja v Črnem vrhu nad Idrijo, so se prijavni službi organizacijskega komiteja trnovskega maratona že prijavili prvi udeleženci. Kot prva sta se prijavila Štefan in Dušan Hren iz Ljubljane, štefah se je odločil, da bo .tekel.,,nau 42 km dolgi progi, Dušah; pa.-na malem maratonu (15 krnjioKoj tretji je prijavljen Andrej Nahtigal, dramski igralec in nekdanji smučarski skakalec iz Ljubljane, ki se je Prijavil za maraton na 42 km. Kot prvi prijavljeni smučar iz Primorske pa je Jože Bizjak iz Dobravelj, ki želi sodelovati na velikem maratonu (42 km). Poleg objave razpisov za 6. trnovski maraton tudi v drugih sredstvih obveščanja, si prizadevni organizatorji iz Idrije tudi na druge načine prizadevajo popularizirati to množično prireditev. Med najbolj uspelimi propagatorji prireditve je Prav gotovo polurni film o 5. tr- ’ novskem maratonu, ki so ga posneli člani filmskega kluba »Merkur* iz Idrije. Film si je že ogledalo več kot 10.000 obiskovalcev, Predvajali pa so ga tudi zamejskim Slovencem v Trstu in Celovcu. Organizacijski komite trnovskega maratona zato pričakuje, da se bo do 25. januarja, ko je zadnji rok prijavo, prijavilo res rekordno Število smučarjev tekačev, ki bodo tako v letu 1980, ko praznujemo 35. obletnico zmage nad fašizmom, na najbolj primeren način počastili to obletnico. Silvo Kovač SMUČANJE Z VIŠINE 7010 M Smuk z Aconcague Buenos AIRES — Francoski smučar Thierry Renard se je s smučmi spustil z najvišjega andskega vrha Aconcague, ki je visok '®10 m. Renard se je spustil z vr-j}a kar dvakrat in sicer 21. in 25. decembra ter so ga obakrat filmali. Za spust je po strmini, ki je imela naklon 50 stopinj, potreboval poldrugo uro. Svetovni rekord v višinskih smukih ima Švicar Sylvain Saudan, ki se je v himalajskem pogorju spustil z višine več kot 8.000 m. ATLETIKA " Italijanska atletska zveza je ob koncu letošnje sezone objavila nekaj številk. V preteklem letu je bilo v Italiji 4.926 atletskih tekmovanj, na katerih je nastopilo kar 869.650 atletov jn atletinj. Na tgh.leKmovanjih je bilo skupno 68.369 sodnikov. Trenutno jfe v FIDAL včlanjenih 4.273 društev s skupno 132.582 tekmovalci in tekmovalkami. Trenerjev je v Italiji trenutno 5.437, sodnikov 7.086, raznih atletskih funkcionarjev in odbornikov pa približno 40.000. KOLESARSTVO Nizozemec Pijnen in Avstralec Clark sta osvojila šestdnevno mednarodno dirko v Kolnu. PRED NOVO SEZONO Borg o svojih načrtih STOCKHOLM — Znani švedski teniški igralec Bjorn Borg je izjavil, da je bila lanska sezona doslej najuspešnejša v njegovi teniški karieri. Dejal je tudi, da želi tudi letos ostati v tako dobri formi, čeprav bo to verjetno zelo težko. Svojo aktivnost pa bo nekoliko omejij in bo sodeloval le na štirih ali petih pomembnejših mednarodnih turnirjih. Njegov glavni cilj pa je winbledon-ski turnir, kjer bo skušal svojiti že peto zaporedno zmago. Povedal je tudi, da trenutno še ne misli na umik iz športa. Borg trenira vsak dan po štiri ure in to tudi sedaj, v času novoletnega premora, ki ga preživlja v domačem krogu. NOGOMET Tudi Brazilija na «mundialitui» PUNES DEL ESTE - Tudi Brazilija se bo udeležila nogometnega tekmovanja za «zlati pokal*, to je turnirja, na katerem bodo nastopile države, ki so osvojile svetovno prvenstvo. Ta turnir, imenovan tudi »mundia-lito», bo v Montevideu prihodnje leto. ICO SARKA V A-l in A-2 LIGI Nekaj izključitev RIM — Disciplinska komisija je glede na 17. in 18. kolo v obeh prvih italijanskih košarkarskih ligah izključila za eno kolo Washingtona (Acqua Fabia) in Franzina (Mecap) ter trenerja Guerrierija (Canon) in Bianchinija (Gabetti). Več igralcev je dobilo opomine, več klubov pa denarne globe. HOKEJ NA LEDU sko z 2 sedmič skega na ledu. Na drugo mesto se je uvrstila Finska, ki je premagala ČSSR s 4:2. RIM — Včeraj so uradno predstavili avtomobilski rally »Costa Smeralda*. Start in cilj tega tekmovanja bo | v Pontecervu in bo od 27. do 30. marca. Skupna dolžina proge pa bo 1.107 km. NOGOMET PO ANKETI »GUERIN SPORTIVO* Argentinec Maradona nogometaš leta BOLOGNA — Po anketi italijanskega športnega tednika «Guerin Sportivo* je nogometaš leta 1979 Argentinec Diego Maradona. Maradona je star le 19 let, je pa že pravi nogometni as. V argentinskem prvenstvu se je uveljavil že kot zelo mlad. V treh letih je dosegel že več kot 70 zadetkov. V argentinsko reprezentanco so ga vključili po mundialu leta 1978 in sedaj je eden glavnih stebrov Menottijeve izbrane vrste. Lani je z mladinsko reprezentanco Argentine osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka in v tej sezoni so ga v Argentini izbrali za nogometaša leta. Genoa — Varese 2:1 GENOVA — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je Genoa premagala Varese z 2:1. Zanimivo je, da je v vrstah Ge-noe igral tudi Švicar Sulser, ki je med drugim dosegel tudi en zadetek. TENIS Brez presenečenj LANDOVER — V prvem kolu ženskega «masters» turnirja v Lando-verju ni bilo presenečenj. IZIDI 1. KOLA Austin (ZDA) - Turnbull (Avstral.) 6:1, 6:0 Evert (ZDA) - Frommholtz (Avstral.) 6:1, 6:4 Goolagong (Avstral.) - Maršikova (ČSSR) 6:1, 6:1 Navratilova (ČSSR) - Reid (Avstral.) 6:3, 6:0 V ORGANIZACIJI KOMISIJE ZA PORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ Uspelo zimovanje v Gorjah pri Bledu Otroci so razvili bogato aktivnost: izleti, sprehodi, smučarski tečaj, turnirji, tekmovanje - Prijateljstvo z otroci slovenskih izseljencev iz Berlina Čeprav je bilo v Gorjah lepo, je pa bilo ob povratku snidenje s starši v Sežani še lepše iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu INTERVJU S TRENERJEM TRŽAŠKEGA KOŠARKARSKEGA PRVOLIGAŠA Lombardi:«Težka je še pot do A-l» Velike Lombardijeve zasluge za dosedanji podvig HurUnghama Čudovito tržaško občinstvo ■ Nekaj zelo težkih srečanj doma »Dado* Lombardi niiiiiiiiiiiiiitiiiMiiimiiiiiiiiiitiiiitiiiMMiiiiiiiiiKM 11111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiifriiiiiiitiiiiHiiiiiiiifiiiiiiiiHii ii„|||inii,imiiiiiiiiiiiiniiiiii,im,|,|||||||,|, ODBOJKA V TRETJI ITALIJANSKI LIGI JUTRI START KRAS0VE ŠESTERKE Nekaj novosti v moštvu, ki ga trenira Grilanc - Uvrstitev na sredini lestvice? Hurlingham je prvi na lestvici A-2 italijanske košarkarske lige. Do konca prvenstva manjka še o-sem kol. V sredo so Tržačani poskrbeli še za en velik podvig: v Trstu so po izredno lepi tekmi premagali beneški Canon.. Zanesljivo so tako odpravili tudi beneško moštvo, ki se je za letošnje prvenstvo tako ojačilo, da je kazalo, da bo zanje le gola formalnost prestopiti v najvišjo ligo. Vodstvo beneškega društva je namreč odštelo težke milijone, da bi sestavilo moštvo, ki uvršča kar tri reprezen-'(Carraro,'Ttella^Fiori* in Se- Na odbojkarskih igriščih postaja vse bolj živo. Jutri se bo pričelo tretjeligaško prvenstvo. Slovensko zamejsko moško odbojko bo zastopala zgoniško-repentabrska ekipa j Krasa. Lansko leto.so nastopale v' tej ligi kar tri slovenske ekipe in sicer Bor, 01impya in Kras. Bor je osvojil prvo mesto in se je tako vrnil med drugoligaše, 01impya pa je potegnila krajši konec in izpadla iz lige, Kras pa že tretje leto nastopa med tretjeligaši spremenljivo srečo. V Krasovem taboru je v tej sezoni nekaj sprememb. Vladimir Budin je prenehal z igranjem, k društvu pa je pristopil Bruno Kralj, ki se je po večletni odsotnosti od ligaških prvenstev zopet vrnil k uradnim tek- movanjem. K ekipi pa sta pristopila še Damijan Klanjšček in Dani Žerjal. Slednja sta pred dvema letoma že brani'a barve Krasa. Trenerja Gri’anca smo vprašali, kako se je letos ekipa pripravila na prvenstvo? »Treniramo že cd začetka septembra. Prvi mesec smo trenirali izključno na prostem in si tako nabirali prepotrebne kondicije in vzdržljivosti. Oktobra sta nam bili dodeljeni telovadnici na Preseku in v Nabrežini po enkrat tedensko. V teh treh mecesih smo piuli predvsem tehniko in taktiko, odigrah pa smo tudi nekaj prijateljskih tekem, v katerih smo zadovoljili. Pozna se odstetnost Vladimira Budina >red vsem v bloku in v napadu. To mesto bo verjetno letos pokrival Bruno Kralj in upam.* Grilanc je tako nadaljeval: «Letos sem precej zadovoljen tudi z mlajšimi igralci, saj so pokazali veliko resnost na treningih in bodo večkrat stopili na igrišče in si nabirali prepotrebnih izkušenj.* «Kaj pa ostala moštva?* «Poznam vse ekipe razen novinca v tej ligi VaMosport iz Moriaga, Mislim, da bo boj za vrh lestvice med Solarisem iz Trsta, Moglianom in Kennedyjem. Solaris je izredno močna ekipa, v kateri igrata tudi bivša prvoligaša Gerdol in Sardos. «Kako pa bo s Krasom v prvenstvu?* »Prepričan sem, da se bomo rešili pred izpadom. Na tihem pa upam, da bomo pristali nekje na sredini lestvice, takoj za favoriti za prvo mesto*. Trenerju Grilancu smo se zahvalili za odgovore in želeli njemu in ekipi uspešno prvenstvo. Prepričani smo, da bodo naši fantje dali vse od sebe, da bi se čimbolje izkazali v tej ligi. Krasovi bodo prvo tekmo odigrali jutri, v Ul. Zandonai, proti tržaškemu moštvu Volley. Tekma se bo pričela ob 18. uri. M. I. NOGOMET DISCIPLINSKI UKREPI Več izključitev Posnetek > prvenstvene kadetsko tekme med enajstericama Brega in Libertasa MILAN — Disciplinska komisija prve italijanske nogometne lige je za eno kolo izključila naslednje nogometaše: Ancelottija (Roma), Bo-nija (Pescara), Valente ja (Avellino) in Casarso (Perugia). V B ligi je izključila Garritana (Atalanta) kar za tri kola in za eno kolo Lealija (Brescia), GOLF 17-letni italijanski dijak Marco Durante je v Baltimoru osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka v golfu. Po našem mnenju, glavno zaslugo za dosedanji velik podvig tržaškega moštva ima Gianfranco »Dado* Lombardi. Kazalo bi, da metode vodenja moštva trenerja tržaškega prvoligaša niso najbolj primerne, priporočljive. Večkrat je z igralci na klopi grob; pristaš je stalnih menjav; njegov odnos do sodnikov večkrat presega meje športnosti. Vse to bo res, na dlani pa je, da je Lombardi tako pripravil tržaško moštvo, da je iz igralcev «izdmil» vse, kar se je »izcimiti* dalo, da moramo sedaj priznati, da se je Lombardijevo ravnanje in obnašanje dobro obrestovalo. In še kako!* «Torej, Hurlingham je že A-l ligi?*, vprašamo Lombardija. «Nikakor ne! Napravili smo lep korak po noti do prestopa v višjo ligo, to je res. Da bi pa že sedaj govorili o gotovem prestopu v A-l ligo, to ne drži. Imamo še vrsto težkih srečanj. Moramo osvojiti vsaj še štiri tekme.* «Rekel si težave. Katere?» «Zrčoi bi že z nedeljskim kolom. Igrali bomo v Cagliariju in menim, da naša naloga ne bo tako lahka, kot kaže. Poleg tega bomo v ostalih tekmah doma igrali proti zelo močnim nasprotnikom. Šarila, Mo-biam, Mecap: to so odlična moštva. Odveč je, da pristavim, da nas v gosteh povsod čakajo težke tekme.* «Katere so tvoje zasluge za sedanji velik uspeh?* »Malenkostne. Tekme igrajo košarkarji. Moja naloga je le ta, da igralce pravilno motiviran. «Po tvojem, je Trsi pripravljen za prestop v najvišjo ligo?* «Nisem pristojen, da bi ocenjeval možnosti vodstva kluba. O tržaškem občinstvu bi le dejal, da je čudovito. Ko bi napredovali v A-l ligo, bi bil praktično sleherni Tržačan naš navijač, naš naročnik Glede tehničnih možnosti moštva? To pa je obširno poglavje.* »Kaj misliš o kakovosti A-2 lige?* «Kot je dejal eden od trenerjev višje lige, se tudi jaz strinjam s tem, da zadnjih sedem moštev v A-l ligi ni nič močnejših od prvih v A-2 ligi.* Včeraj je Lombardi dal svojim varovancem prost dan. Tudi sam si je verjetno želel miru. Zakaj ga torej še motiti z vprašanji. .. B. Lakovič kalu in tako je zdaj postala članica luksemburške reprezentance. To bo že četrta reprezentanca, za katero bo nastopala Matouseva. Najprej je namreč branila barve Italije, nato S. Marina, Irana in zdaj še Luksemburga. CIKLOKROS Zweirel zmagal MUNTELIER (Švica) — Švicar Albert Zvveifel je včeraj osvojil 13. zmago v tej sezoni. Odlični švicarski ciklokrosist je.napirgč, .včeraj zmagal na mednarodnem tekmovanju v Muntelierju. Na tej dirkfejp. bil Italijan Franco Vagneur sedmi. Z S Š D I sklicuje v nedeljo, 13. januarja 1980, ob 9. uri s prvim in ob 9.30 z drugim sklicanjem, v dvorani PD Ivan Trinko v Čedadu, Ul. 9 ago-sto 2, deveti redni občni zbor. V preteklih dneh so se vrnili iz Gorij pri Bledu tržaški in goriški otroci, ki so se udeležili tradicionalnega vsakoletnega zimovanja komisije za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Letošnjega zimovanja se je udeležilo skoraj 40 naših otrok, ki pa niso zimovali sami: istočasno so bili v Gorjah tudi otroci slovenskih izse ljencev iz Berlina, tako da je bilo skupno skoraj 70 otrok. Osrednja dejavnost naših otrok in njihovih vrstnikov iz Berlina je bil seveda, smučarski tečaj, katerega so se pridno udeleževali prav vsi. Snežne razmere so bile namreč zelo ugodne in bi se lahko tečajniki urili tudi v bližini doma. Toda izkoristili so raje bližino Zatrnika, kjer so urejena smučišča, bolj yešči pa sp se lahko posluževali tudi vzpenjač. Za to, da bi se mladi smučarji naučili čim več, bele veščine, je skrbelo pet smučarskih učiteljev, da pa bi jim ne zmanjkalo moči, so mnogo doprinesle prijazne kuharice, ki so pripravljale mladim športnikom o-dlično in obilno hrano. Otrpci pa se niso udeleževali le smučarskega tečaja, ampak so imeli na sporedu tudi več izietov v ožjo Tako so obiskali dolino Drage, kjer je nacistični okupator med NOB streljal talce, spotoma so si ogledali zapore v Begunjah, tovarno Elan, obiskali pa so tudi Prešernovo rojstvo hišo v VrbL Če ne omenjamo krajših izletov v dolino Radovne ter okolico Gorij (kjer je bilo treba gaziti kar debelo snežno oddejo) naj povemo, da so si naši otroci ogledali tudi smučarski center Kranjsko goro ih pa slo- .........................................„„„„„„„„„ ZARADI POSEGA SOVJETSKIH ČET V AFGANISTANU Deljena mnenja o bojkotu iger Športniki zahodnih držav večinoma ne soglašajo s predlogom za bojkotiranje olimpijskih iger v Moskvi Možnost, da bi se nekatero kotiranja moskovskih iger in so ta-države zahodnega sveta ne udele- ko svoje stališče podkrepili z dej-žile letošnjih olimpijskih iger v stvom. da so v preteklosti v finalu Moskvi, je vzbudila po vsem svetu teniškega tekmovanja za Davisov veliko pozornost. Vpad sovjetskih pokal igrali celo proti Čilu. vite mamutske skakalnice v Planici. Pred novim letom je gorjanske o-troke obiskal dedek Mraz, jih razveselil z lutkarsko predstavo ter jim razdelil lepa darila. Gostje gorjanskih osnovnošolcev in dedka Mraza -so bili letos tudi naši otroci, ki so zavzeto sledili zgodbi o princesi in grahu, nato pa so bili tudi oni deležni lepih daril. Posebno doživetje zanje pa je bila prava keparska «bitka*, ki so jo bili v snežnih trdnjavah, ki so ju zgradili sami. Otroci so dobro izkoristili tudi ure, ki so jih preživeli v domu. Organizirali so turnirje v raznih igrah, svoje znanje so preizkusili tudi v kvizih, poskrbeli pa so tudi za družabnost. Za zaključni večer pa so sami sestavili tudi kratek spored. S svojimi vrstniki iz Berlina so naši otroci navezali prisrčne stike in ob koncu ni bilo izmenjavi naslovov ne konca ne kraja. Dan pred odhodom so imeli udeleženci tudi smučarske tekme. Vsi sicer niso prispeli do cilja, toda tisti, ki jim je to uspelo, so pokazali že kar lepo smučarsko znanje, predvsem pa veliko borbenost. Rezultati smučarskih tekem (po posameznih skupinah) so bili naslednji: 1. SKUPINA DEČKI 1. Masej Andraž (B) 13”6 2. žetko David 14”7 3. Križman Peter 15”1 4. Picciulin Aleks 15”9 5. Gombač Davorin 16”2 6. Košuta Aleš 16"5 7. Gomizelj Dor jan 16”7 8. Kavričič Igor 16"8 9. Leban Alex . 17," 5 10. Erat Janez 17”9 11. Ferfolja Andrej 23”3 DEKLICE 1. Zlobec Sharagei 14”4 2. Colja Katja 17’7 2. SKUPINA DEČKI 1. Tomšič Ugo 16"6 2. Vrančič Marjan 17”! .3. Pekolj Denis (B) 17”2 4. Tomšič Rudi 17”4 5. Funda Stani (B) 18"7 6. Gregori Martin 2Q"8 7. Tuljak Erik 21”1 8. Hrovatin Renato 22**2 9. Sedmak Marko 22*7 10. Simoneta Adam 3it"9 DEKLICE 1. Lavriha Patricija 17"4 2. Rudež Jasmin 19”! 3. Pavletič Poljanka 23"8 3. SKUPINA » DEČKI 1. Sušnik Andrej (B) 18” 2. Božič Karel (B) 18’7 3. - 4: Cah Borut 23”6- 3. - 4. Blatnik Borut (B) 23”6 5. Švab Erik 24”8 6. Danev Matija 25”6 7. Parovel Robi 41”2 4. SKUPINA DEČKI 1. Jelen Rajko (B) 21”® 2. Marič Rajko (B) 26”1 3. Grobecker Marcus (B) 33"6 4. Andreuzzi Renato 36*-‘l 5. Deželak Mark o(B) 44”8 DEKLICE 1. Jelen Kristina 37" 5. SKUPINA DEČKI 1. Gluhak Jože (B) 27”6 DEKLICE 1. Kocjančič Nataša 24v'3 Naj še dodamo, da je turnirja v dominu in šahu osvojil Berlinčan Igor Juntez, v dami Aleš Košuta, igro »človek ne jezi se* pa Renato Andreuzzi. V kvizih sta bili najuspešnejši ekipi, ki sta ju vodik Igor Juntez in David Žetko. Otroci so bili z zimovanjem zadovoljni in mnogi so si že vnaprej »rezervirali* prostor tudi za prihodnjo zimo. OBVESTILA PO ODHODU IZ IRANA Četrto «držav!janstvo» Elenc Matous Italijanska smučarka Elena Matous, ki je lani izgubila svojo smučarsko »domovino* Iran, je skušala vstopiti v belgijsko žensko reprezentanco, vendar njen poskus ni u-spel. Zato je iskala novo priložnost za nastopanje v svetovnem po- čet v Afganistan je tako razbur kala mednarodne vode, da se odmevu tega dogodka ni mogel izogniti niti šport. Države, ki pripadajo paktu NATO proučujejo med drugim tudi možnost, da bi tekmovalci teh držav poleti ne nastopili v sovjetski prestolnici, kot odgovor na politični zaplet v Kabulu. Toda vse kaže, da športniki prizadetih držav vendarle ne delijo povsem mnenja svojih političnih voditeljev. Skoraj v celoti so se opredelili proti bojkotiranju moskovskih iger. Možnost bojkota, seveda najbolj obsojajo v Sovjetski zvezi sami. kjer je predsednik organizacijske ga odbora letošnjih iger Ignatij Novikov dejal, da morajo igre služiti miru, bojkot pa bi služil prav nasprotnemu cilju. Novikov je svojo izjavo zaključil: «Moskovske igre v inozemstvu nimajo samo prijateljev, ampak tudi sovražnike, ki jih skušajo oškodovati, da bi obre kovali našo deželo in poslabšali po litičnj položaj v svetu, toda napredna javnost povsod zavrača njihove spletke.* Tajnik belgijskega olimpijskega odbora Adrien Van Den Eede je izjavil, da lahko o nastopu belgijskih športnikov v Moskvi odloča le belgijski olimpijski odbor in nihče drugi. Izrazil je tudi željo, da špor ta ne bi uporabili v politične namene. Benito Castejo, predsednik španskega olimpijskega odbora meni, da bi predstavljal bojkot olimpijskih iger pravi absurd, sai bi z njim bojkotirali le — šport. »Noben športni organizem ne more podpirati bojkota proti samemu športu* je pribil Castejo. Italijanski športni voditelji so odločno proti kakršnikoli obliki boj Nekateri nizozemski športniki so sicer izjavili, da bodo med svojim bivanjem v Moskvi organizirali manifestacijo v korist sovjetskih disidentov, vendar pa v Moskvo le nameravajo iti. Podobne izjave prihajajo tudi iz mnogih drugih zahodnih držav, kar jasno kaže, da odločitev voditeljev NATO o bojkotu moskovskih iger ne bi naletela na nasprotovanje le pri Sovjetih, ampak tudi pri domačih športnikih samih. Sicer pa je bilo podobnih prime rov že v preteklosti precej. Pogosto se je zgodilo, da so olimpijske igre predstavljale sredstvo za politični pritisk na to ali ono države, v taki ali drugačni obliki. Sueška kriza, južnoafriški rasizem, študentske manifestacije, vietnamska vojna, prva in druga svetovna vojna, židovsko vprašanje, vse to se je odražalo v določen- obliki tudi na igrah. Toda voditelji mednarod nega olimpijskega odtora so vedno zagovarjali tezo. da morajo igre ostati izven političnih vprašanj. Pri zagovarjanju Iškega stališča so imeli včasih večji, drugič pa manj ši uspeh. Vsekakor, igre kljub vsem napadom, pritiskom, bojkotom, kritikam in stališčem, doslej niso propadle. Nasprotno, postajale so vse večja in vse pomembnejša mednarodna manifestacija, ki združuje v elementih svoje vsebine v vsakem primeru mnogo več pozitivnih, kot pa negativnih postavk. Takih med narodnih manifestacij pa je danes dokaj malo, čeprav bi jih prav današnji svet najbolj potreboval. Vse kaže, da se tega vendarle ljudje vse bolj zavedajo. In zato lahko z optimizmom rečeno, da niti letošnjim olimpijskim igram v Moskvi verjetno ne grozi večja nevarnost. Smučarski klub Devin obvešča, da se v nedeljo, 6. t.m., prične smučarski tečaj v Ovčji vasi. ...... Avtobusa bosta vozila po naslednjem voznem redu: 1. avtobus - Božje polje ob 6.15, Salež 6.25, Prečnik 6.35, Mavhinje 6.40, Cerovi je 6.45, Vižovlje 6.50 in Se-sljan 6.55. 2. avtobus: Praprot 6.20, šempolaj 6.25, Nabrežina-po-staja 6.30, Nabrežina center 6.35, Nabrežina - Kamnolomi 6.45 in Sesljan 6.55. Odhod iz Sesljana točno ob 7. uri. » * » SPDT obvešča, da je zbirališče tečajnikov in smučarjev SPDT v nedeljo, 6. t.m., ob 6. uri, odhod avtobusov v Ravascletto a ob 6.15 izpred sodnije v Trstu( Foro Ul-piano). * * o ŠD Sokol obvešča, da je urnik v nabrežin-skl telovadnici naslednji: OTROŠKA TELOVADBA: ob sredah in četrtkih naimlajši 15.45, starejši 15.45 - 16.30. MINIBASKET: ob sredah: naj-mla.iši 16.00 - 16.45; dečki 16.45 -18.00; nb petkih: naimlajši 15 00 -15.45: dečki *5.45 17.00. ODBOJKA: ob torkih In petkih: začetnice 15.00 - 16.30 in naraščaj-nire 18.00 - 19.30. Z rednimi reningi bo ŠD Sokol začel danes, 3. t.m. ZSŠDI obvešča, da se ho v torek 9 januarja 1980, nadaljeval plavalni tečaj v Lipici. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST Ul Monteuchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 4. januarja 1980 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT> ■ DZS 61000 L|ubljona Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL r.d.iaLJzrr č,‘" Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska jr t Trst 2veze časopisnih založnikov FIEG ti D0 7. JANUARJA BI MORALI IZPUSTITI TALCE HASAN HOČE ODPRAVITI Z BORCI P0USARIA Brez vidnega uspeha Vlfaldheimova Maroška ofenziva pogajanja z iranskimi predstavniki v Zahodni Sahari? Politične volitve v Indiji Ajatulah Homeini določil «vrline» predsedniških kandidatov TEHERAN — V Teheranu se brez vidnega uspeha nadaljuje misija generalnega sekretarja OZN Kurta Waldheima, ki se je včeraj dopoldne že drugič sestal z iranskim ministrom Ghotbzadehom. Tokrat so pogovorom prisostvovali tudi visoki funkcionarji iranske vlade in revolucionarnega sveta. Vsebina pogovorov je tajna, iranske ob'asti pa zatrjujejo, da niso razpravljali o izpustitvi talcev iz ameriškega veleposlaništva v Teheranu, temveč so Waldheimu posredovale grozodejstva bivšega šahovega režima. V ta okvir spada tudi obisk Kurta Waldhei-ma na pokopališču Behešt Zahra, kjer so pokopani borci islamske revolucije. Waldheimov obisk na pokopališču je bil kratkotrajen, saj ga je dočakala sovražno razpoložena množica, ki je skandirala protiame-riška gesla. Tiskovna agencija Pars je kasneje posredovala Ghotbzadehovo verzijo pogovorov, po kateri so protestirali zaradi napovedanih gospodarskih sankcij proti Iranu. Medtem niso iranske oblasti objasnile ozadja zarote proti Waldheimu. prav tako skrbno molčijo, kdo naj bi plačal zarotnike, ki bi morali ubiti Waldhei-ma. Sovjetska tiskovna agencija TASS pa kot kaže nima dvomov, saj v svojem komentarju o vsej zadevi očitno natolcuje, da je zaroto pripravljala ameriška tajna obveščevalna služba CIA, da bi dokončno oblatila iransko revolucijo pred svetovno javnostjo. Po izjavah tujih dopisnikov pa je vsa zadeva skrajno meglena, marsikdo celo dvomi v resničnost Ghotbzadehovih izjav. Zarota naj bi bila le pretveza, da bi obtežili že zapleteno Waldheimovo misijo. Generalni sekretar OZN ima namreč le še štiri dni. da prepriča iranske oblasti, naj izpustijo ameriške talce. Po tem roku se bo ponovno sestal varnostni svet. ki bo odločal o gospodarskih sankcijah proti Iranu. Medtem pa se je iz svetega mesta Koma oglasil ajatulah Homeini, ki je dal jasna določila, katere morajo biti »vrline* predsedniških kandidatov. V posmeh komaj odobreni'1 islamski ustavi je Homeini določil, da ne morejo biti kandidati ljudje, ki so pod šahovim režimom imeli kako funkcijo, s tem ,ie izpodkopal tla sedanjemu poveljniku mornarice Madaniju, ki je bil pod šahom kontraadmiral. Kot drugo «vrlino* je Homeini zahteval od kandidatov, da niso pod vplivom Zahoda ali Vzhoda, nazadnje pa je poudaril, da je lahko predsedniški kandidat samo tisti, ki se obveže. da bo upravljal državo «po volji Vsemogočnega* in bo podpiral ♦šiitsko teokracijo*. Povsem jasno je, da bo na volitvah 25. januarja zmagal le tisti kandidat, ki bo sprejemljiv za Homeinija. Admiral Madani je že odstopil in ni več poveljnik mornarice, misli pa že, da bi odstopil tudi z mesta guvernerja pokrajine Kuzistan. V takem položaju je malo verjetno, da bo kaka politična skupina poleg Homeinija predložila svojega kandidata, morda islamska republikanska stranka ajatulaha Madarija, če se bo položaj v Azerbajdžanu normaliziral pred volitvami, (voc) Potapljač ob življenje v deroči Neretvi MOSTAR - V želji, da bi čim prej prišel do avtobusa v globoki in deroči Neretvi, je včeraj izgubil življenje potapljač Marinko .Cetič iz Splita. Vrv. s katero je bil privezan, se je iztrgala iz rok njegovih dveh prijateljev potapljačev in nekega gasilca. Zelo hitra in narasla Neretva je bila veliko močnejša od njih in močnejša, kot je to Cetič pričakoval. Njegovo prvo srečanje z Neretvo je bilo, na žalost tudi tragično. LIZBONA — Zemlja še vedno podrhtava na Azorih, ki jih je za novo leto prizadel hud potres. Reševalne ekipe so izpod ruševin odkopale 49 trupel, njihovo delo pa je otežkoče- no zaradi slabih vremenskih razmer. Nad Azori se vrstijo plohe ena za drugo, kar greni tudi življenje nad 10 tisoč brezdomcev. Po prvih ocenah znaša materialna škoda potresa vsaj 180 milijard lir. Prebivalstvo pa je že izrazilo željo, da bi z obnovo pričelo takoj. Ponovno odložen proces proti Sindoni NEW YORK — V ameriškem velemestu so včeraj ponovno odložili sodno obravnavo proti italijanskemu finančniku Sindoni, ki je obtožen v ZDA cele vrste goljufij ter stečaja ♦Franklin Bank*. Uradno so proces odložili zaradi bolezni enega izmed Sindonovih zagovornikov, kaže pa, da sodišče pričakuje dokončno mnenje policije glede skrivnostne «ugra-1ia"in*'Poriva bitve» sicilskega finančnika. Sodna . J ' obravnava proti Sindoni bo sedaj ‘ p ’ po vsej verjetnosti 21. januarja. Generalni tajnik Polisaria zahteva izključitev Maroka iz OAE RABAT — V Maroku govorijo če dalje bolj pogosto o obširni ofenzivi vojske kralja Hasana proti oporiščem gibanja Polisario v Za hodni Sahari. Gre za operacijo, ki naj bi {»tekala, tako trdijo v krogih, ki so tesno povezani z generalnim štabom maroške vojske, vzdolž vseh 3.500 kilometrov’, kolikor meri meja med Zahodno Saharo in Mavretanijo ter Alžiriio. Gre v bistvu za drugi del akcije, ki jo je maroška vojska sprožila že pred časom, ko j« 17 tisoč mož in cela oklopna divizija prečesala ves Rio de Oro, da bi izsledila gverilce Polisaria, ki se kot je logično, niso spustili v odprto borbo s premočnimi maroškimi silami. Novembrska ofenziva se je tako do kaj klavrno končala, sedaj pa bodo skušali odkriti oporišča Polisa ria in njegove zaloge streliva, o- Dva Waldheimova trenutka Generalni sekretar“lOUNT Kurt afdhefm govbTA "pred mikrofonom v revolucionarnem Iranu (zgoraj). Pred prejšnjim obiskom v Teheranu pa je kot pristni dunajski kavalir poljubljal roko šahovi polsestri Ašraf TTelefoto AP) pa, da imajo Maročani le malo izgledov v borbi proti izkušenim borcem Polisaria, ki so v Sahari doma in poznajo v puščavi vsako skrivališče, vsako sipino. V Maroku trdijo, da je treba preprečiti domnevni načrt Alžirije, ki baje uri na svojem ozemlju posebne enote »tujske legije*, ki naj bi v najkrajšem času prekoračile mejo in stopile na stran Polisaria Odpor Polisaria se je v zadnjem času sicer močno okrepil tudi zaradi dokajšnje pomoči v orožju in vojaškem materialu, ki ga dobiva od Libije. Brez dvoma so puščavski gverilci dosegli v svo ji borbi proti Maroku vidne uspehe, doživeli pa so tudi nekaj porazov. zaradi česar bi trenutno potrebovali pomoč iz Alžirije. Maroške oblasti zelo vztrajajo pri trditvah, da je Polisario tesno povezan z baskovsko organizacijo ETA, o čemer je sicer pisala tudi španska tiskovna agencija EFE, ki je navedla izjave centrističnega poslanca Rupereza. Slednjega so pripadniki ETA pred kratkim spustili. ko .je bil v njihovih rokah pa so ga baje večkrat zaslišali v zve zi s saharsko politiko španske vlade. Po t£b..vesteh nai bi se tgko gverilci Polisaria kot terorist: ETA urili, g Alžiriji in Libiji, baje .pod vodstvom kubanskim vojakov. Generalni tajnik Polisaria Mohamed Abdelaziz je v televizijskem intervjuju zahteval izključitev Maroka iz Organizacije afriške enotnosti, v katero bo prav kmalu stopila «Arabska demokratična saharska republika*, ki ji manjka samo pet glasov še, da bi si zagotovila absolutno večino in s tem vstop v OAE. Abdelaziz je pozval maroško ljudstvo, naj odpravi s svojim »šahom*. kot so v Iranu odpravili s Pahlavijem in v Mavretaniji s pred sednikom Ouldom Daaahom. Generalni tajnik Polisaria je tudi izrazil prepričanje, da bo iranska revolucija podprla borbo saharskega ljudstva, kot ie Reza Pahlavi pod piral kralja Hasana. BONN — V Hamburgu si je včeraj vzel življenje starejši sin znanega desničarskega založnika Springerja, Axel junior, ki je bil star 38 let ter je bil po poklicu novinar in fotograf pri dnevniku «Die Welt». Njegovo truplo so našli v nekem parku v središču nemškega mesta. Osebna izkaznica kmalu obvezna RIM — Vlada je pred kratkim izdelala zakonski osnutek o novih osebnih izkaznicah, ki ga bo sedaj obravnaval parlament. V osnutku je rečeno, da bo nova osebna izkaznica edini veljavni dokument za identifikacijo ter bo obvezen tu di za tujce, ki živijo v Italiji. Novo osebno izkaznico bodo. kot sicer doslej, izdajali župani, tisti pa. ki ne bo imel tega dokumenta bo moral plačati od petdeset do dvesto tisoč lir globe ali pa bo obsojen na tri mesece zapora. Tistega pa, ki bodo pristojni organi presenetili brez osebnega dokumenta pri sebi bo moral plačati z globo od deset do petdeset tisoč lir ter se v dveh dneh predstaviti na policiji z osebno izkaznico, ki jo bo, vsaj kot menijo izvedenci, skoraj neme goie ponarediti. BONN — Včeraj so v zahodnem Berlinu pokopali bivšega študentovskega liderja Rudija Dutschkeja. Pogreba se je udeležilo vsaj 3.500 o-seb, med žalno svečanostjo je protestantski teolog Helmut Gollvvizer poudaril, da se je Dutschke vedno boril za humani socializem in kljub radikalizmu ni nikoli zašel v fanatizem. ........................ NEW DELHI - Včeraj .je bil v Indiji prvi krog volitev za obnovo spodnjega doma indijskega parlamenta. Glasovan je je potekalo brez večjih incidentov, ki so v indijski stvarnosti nekaj običajnega. Neobičajna pa je bila izredno nizka udeležba. Po prvih podatkih je na podeželju volilo le 55 odstotkov upravičencev, v mestih nekoliko več, 60 odstotkov. Rezultati bodo znani v torek po nedeljskih volitvah, ko bodo volili v preostalih 280 okrožjih. Politični opazovalci si niso edini v napovedih končnega rezultata. Vsi pa poudarjajo, da so indijski volivci siti politične in gospodarske negotovo- sti, kako pa se bodo znašli med desetinami in desetinami strank in gibanj pa ne ve nihče Že sam podatek. da je kandidatov za 542 poslanskih mest kar 4.600, dvakrat več kot v prejšnjih volitvah, nam pove, da bo izbira težka. Na sliki (telefoto AP): indijske politične volitve. ■iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuimuiiiii« POGOVOR Z EMIGRANTOM V ZRN SERGIOM KOVAČIČEM Koristna prizadevanja naših izseljencev V Tubingenu bo sredi junija «Srečanje Slovencev v Evropi» Sergio Kovačič med pogovorom z našim novinarjem Nekoč so pravili «s trebuhom za kruhom*, pred dnevi pa je eden izmed deželnih tajnikov strank, ki so se udeležili okrogle mize v Spe-tru ob Nadiži presenetljivo izjavil, *da je danes izseljeništvo le sad svobodne izbire posameznika*. Po njegovem mnenju so si torej v naši deželi številni Furlani in Benečani sami izbrali nelahko življenje in delo v tujini: v Belgiji, v Zvezni republiki Nemčiji in nekateri celo v Ameriki in v Avstraliji. Zelo težko je komentirati podobne izjave, saj namenoma izkrivljajo dramatično stvarnost iz-seljeništva, posebno v današnjem času, ko predvsem zahodno Evropo tlači huda gospodarska kriza, ki kot vedno največ prizadene odvisne delavce in manj razvite družbene plasti. In emigranti v prvi osebi plačujejo to krizo, so prvi, ki so prisiljeni zapustiti delovna mesta, poleg vseh drugih negativnih posledic, s katerimi se dnevno srečujejo: pomanjkanje stanovanj in šol v materinem jeziku ter ne na zadnje življenje v okolju, ki kaže zelo malo razumevanja do vrazlič' nih» ljudi. V teh dneh je obiskal naše uredništvo Sergio Kovačič, 43-letni ra diotehnik, po rodu tržaški Slove nec, ki že skoraj dvajset let živi in dela v Stuttgartu. Človek torej, ki se dnevno sooča s trdim delom v tujini, ki pa je ohranil še zelo dobre vezi in odnose s sorodniki in prijatelji ter predvsem z našo slovensko zamejsko realnostjo. Z njim smo se pogovarjali o organizaciji in združevanju izseljencev v nem škem mestu, v katerem dela in živi. «V Stuttgartu poznam približno dvajset zamejskih Slovencev, predvsem Benečanov, ki bivajo v tem mestu in ki so. včlanjeni v tukaj- šnjo sekcijo Zveze slovenskih emi grantov Furlanije - Julijske krajine. Večinoma smo vsi odvisni delavci, stanujemo pa zelo daleč drua od drugega in se zato s težavo združujemo. Vsekakor je naša sekcija, kljub težavam, vzpostavila dobre stike z osrednjim slovenskim emi grantskim društvom «Trigiav» in pa z organizacijami italijanskih izseljencev. ki so včlanjene v levi čarsko Filef in pa v Acli. Naš temeljni problem je povezava med nami, za katero moramo izključno sami skrbeti, italijanske konzularne oblasti so namreč v tem smislu povsem odsotne, saj nam ne nudijo niti prepotrebnih informacij o tem. kar nas neposredno zanima, kot na. primer o vseh načrtih in zakonih glede obnove od potresa porušene ga področja v naši deželi. Na sre čo se naša Zveza trudi informirati emigrante, kar, je sicer- že vrecei. pomisliti pa je' treba, da Cossiga v svoji programski izjavi v parlamentu soloh ni omenil vprašanja izšel jeništva.* Kaj pa dejstvo, da niste samo izseljenci temveč tudi pripadniki manjšinskega naroda? Moram poudariti da smo pri or ganizacijah naprednih italijanskih emigrantov deležni vse podpore in razumevanja, kar je brez dvoma zelo lepo in nas spodbuja, da ostanemo zvesti naši narodnostni pripadnosti. Objektivne razmere pa prispevajo, da smo kot zdomci in Slovenci dvakrat prizadeti a kaj ko še italijanski otroci nimajo v Stuttgartu možnosti šolanja v materinem jeziku. Nasprotno morajo skoraj vedno otroci emigrantov t. tako imenovane »Sonderschule* skupaj s psihično, in telesno prizade- timi otroki in to samo zaradi tega, ker ne obvladajo nemščine.* Vrnitev domov: o -tem nismo hoteli spregovoriti. Naš sogovornik pa se je sam dotaknil tega pekočega vprašanja. «To, da si vsi želimo za vedno domov, ni nikoli v dvomu. Prav zaradi tega med nami o Lem malo govorimo, saj je sedaj naša osnovna skrb ta. da se združujemo in da ohranimo na vseh ravneh ko Ukor se da aktivne stike s sloven skim svetom. V tem smislu oprav Ija nenadomestljivo vlogo naš No vi Matajur, ki objavlja redno pri togo Emigrant, ki je posvečena na Šim problemom. Predvsem v zad njem času naši izseljenci doma učijo otroke slovenščine m jih po svojih močej seznanjajo s kulturi-in zgodovino slovenskega naroda.?, Za konec pa, kaj pričakujete od novega leta bo prišlo v tem času vsaj do postopnega reševanja številnih problemov emigrantov? «Dolgoletno delo p ‘ tujini in dolgoletne obljube pristojnih organov nam narekujejo, da ne smemo biti optimisti. Vsekakor bomo mi nada Ijevali z našim bojem z namenom, da se bodo vlada in konzularne oblasti v tujimi bolj zavzete za naše probleme. Kot zamejski Slovenci bomo skušali okrepiti prisotnost in prizadevanje naše Zveze emigrantov ter utrditi sodelovanje z izseljenci iz Slovenije in iz Jugoslavije. V tej zvezi moram omeni ti, da bo v Ttibingenu. mestu, kjer je deloval naš Primož Trubar t začetku junija osrednje tSrečanie Slovencev v Evropi», na katerem bo sodelovala tudi naša Zveza emi grantov in tudi Slovenska prosvet na zveza iz dežele Furlanije - Julijske krajine.» (st) Naročnina za Primorski dnevnik za leto 1980 letna 38.000 lir polletna 25.000 lir IIK mesečna 5.000 lir Drage bralke in bralci! Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. Naročnina za Primorski dnevnik za leto 1980 je malenkostno višja od letošnje, to pa zaradi podražitve posameznega izvoda od 200 na 300 lir. Vsekakor je v primerjavi z letošnjo naročnino še prav posebno u-godna. O tem se lahko sami prepričate, če se ozrete na primerjavo cen: Prodajna cena LETO 1979 — 310 izvodov P. d. po 200 lir je 62.000 LETO 1980 — 310 izvodov P. d. po 300 lir je 93.000 Prodajna cena LETO 1979 — 310 izvodov P. d. po 200 lir je 62 000 LETO 1980 — 310 izvodov P. d. po 300 lir je 93.000 letno prihranek 32.000 30.000 38.000 55.000 mesečno prihranek 3.500 X 12 = 42.000 20 000 5.000 X 12 = 60 000 33.000 Mesečni naročniki: dajemo vam možnost, da prihranite 22.000 lir letno Kako? Tako da poravnate letno naročnino do 28. februarja 1980, in to v treh obrokih: v decembru v januarju 1980 v februarju 12.000 13.000 13.000 skupaj 38.000 Kot celoletni naročniki boste seveda imeli tudi pravico do udeležbe pri našem tradicionalnem žrebanju. To pomeni, da utegne biti tudi vaše ime med srečnimi dobitniki 60 bogatih nagrad. Med temi bodo: barvni televizor, dva (2) izleta s Primorskim dnevnikom, šivalni stroj, električna peč. fotoaparat, prenosni pisalni stroj, smuči elan, domači pršut, vino, knjige itd. Naročniki Primorskega dnevnika! Vabimo vas. da sodelujte z nami v akciji za pridobivanje novih naročnikov Za vsakega novega letnega naročnika (pa naj prebiva kjerkoli) dobite kupon v vrednosti 10.000 lir za nakupe v Tržaški knjigarni. Posebna nagrada tistemu, ki pridobi največ novih naročnikov: enodnevni brezplačni izlet s kolektivom Z T T in Primorskega dnevnika. Izrežite in v kuverti pošljite na naslov: Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ulica Montecchi 6, 34137 -TRST Z današnjim dnem postajam letni naročnik Primorskega dnevnika. Dobival ga bom na dom po vašem raznašalcu. če pa tega ni v našem kraju, mi časopis pošljite po pošti ali priimek ime —.......— ulica (ali vas) poštna št. .... telefon ------- podpis -------- št..~ MESTO datum . Novega naročnika je pridobil: priimek --------------------- ime ---------- ulica (ali vas) poštna št. telefon — HMIIMIIHtHM' MESTO podpis IIWIIMIUIIIIIIHHWUHIHH.ai.MIHMHIHniHIII