Dopisi. Od Sv. Ilja v Slov. goricah. (Občinske volitve). Pač častno je ime »Gemeindevorsteher« biti; pa še boljše je poleg tega častnega imena tudi dobro plačilo. To čuti naš sedanji obč. predstojnik baron Pistor. On si misli: drži se tega častnega imena in službe; kaj mi mari za krivice, katere napravljam slovenskim volilcem pri vsaki občinski volitvi, meni je le za mojo častno iine in službo. Eno prelepo in častno ime »baron« so mi že tako odvzeli, in še kazen sem moral za to plačati, in zdaj naj bi še čast »Gemeindevorsteherja* drugim prepustil, in še mogoče celo Slovencem. To se ne sme zgoditi. Kdo se bode potem zame več zmenil, ko se zdaj mi tako ponižno vklanjajo cigajnič, čikovec i. d. ter me častijo kot svojega boga. — Gotovo vladajo v njem takn misli in želje, ker drugaee bi ne mogel pri vsakokratni občinski volitvi tako sebično postopati nasproti slovenskim volicem. Že dve leti sta pretekli, kar so se vršile pri nas občinske volitve v vseh treh razredih. Ali ker so se slovenskim volilcem takrat od strani Pistorja in od njega izvoljene volilne komisije storile nezaslišene reči, in to v drugem volilnem razredu, smo se pritožili na deželno namestnijo v (Jradec. Volitva za drugi razred bila je potem v pretečenem letu v jesen. Volilcev v drugem razredu je 22, od vsake strani polovica. Pri tej voiitvi bi bili naši zmagali, ker je par Nemcev izostalo, nasprotniki so to vedeli a si niso vedeli drugače pomagati, kakor da je komisija postavno veljavna pooblastila dveh udov zavrgla in enemu volilcu volitveno pravico odrekla. Na to nepostavno prisilno dejanje smo se zopet pritožili. Zopet je minilo leto dnij. V ponedeljek dne 22. septembra vršila se je zopet volitev za drugi volilni razred. Naši možje prišli so vsi na volišče, tako tudi nasprotniki. Po pravici bi prišlo do srečkanja, tega pa so se nasprotniki zbali, da bi njim morebiti »srečka« ne bila mila, zato je volilna komisija, se ve, da na »komando« Pistorja, enega naših volilcev po krivem zavrnila, kljubu ugovarjanju in dokazovanju c. kr. komisarja, da ima po postavi dotičnik pravico voliti. Da proti temu ne bodemo mirno rok križem držali, umeje se samo ob sebi. To vam je, dragi bralci, dokaz, s kako silo in zvijačo hočejo si ti privandravci a la Pistor, Rozman itd. nad nami obdržati svoje oblastvo in nas takorekoč s silo zatreti. Pa mi se tolažimo s tem, kakor je Seidlu in Brandstetterju dotekel čas, tako bode tudi Pistorju in njegovim pojdašem enkrat odklenkalo. Volilnim možem v drugem volilnem razredu pa bodi vsa čast, ker se tako krepko zavedajo in potegujejo za svojo pravico. S tem tudi očitno kažejo svoj čisti značaj, da hočejo biti na svoji slovenski zemlji sarai svoji gospodarji. Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. Ako prideš, dragi bralec, kakega lepega dne v našo prijazno dolinico, gotovo bode ti veselje navdajalo srce, ko vidiš povsod, kamor se ti oko ozre, vse polno mladega, lepo izgojenega, sadnega drevja. Kako sn je vse spremenilo v teku nekoliko let! Prej ni bilo v eelej fari niti jedne dreve&nice, katerih je sedaj lepo število, in tam, kjer si — še ni dolgo od tega — videl kako grčavo jablan, raste sedaj bujno drevesce. Kaka izpremenjava! Gotovo radoveden vprašaš, kdo je temu vzrok, kdo je ta, ki je v tem oziru toliko na naše Ijudstvo uplival, ki je takorekoč stotak in stotak spravil v našo faro? Vsakdo pritrdil bode ti z veseljem: To je delo — vsaj večinoma našega bivšega nadueitelja g. Fr. Šijanca. Ta mož deloval je dolga leta v uašaj dolinci v blagor faranov in njih otrok in bi še morda sedaj ravno tako, ako nebi nekateri »Nebodijihtreba« tako dolgo rovali, da so ga spravili od nas. A če tudi osebe, žal, ni več pri nas, ostala so njegova dela. Kdo drugi je spremenil našo faro v tako lepi sadunosnik, če ne ta gospod ? Kdo je deloval na to da vidimo sedaj skoraj pri vsakej hiši večjo ali manjšo drevesnico? Vse to je delo prejšnjega gosp. nadučitelja, kateremu se za to nesebično delovanje ni plačevalo s hvaležnostjo, ampak izpolnil se je žal izrek : »Nehvaležnost je plačilo sveta « Marsikateremu bilo je žal, ko se je ta gospod poslavljal na veliki ponedeljek t. 1. od nas, a še bol.j žal nam je za-nj sedaj, ko ga že dalje easa ni med nami; kajti sedaj še le smo spoznali, kaj nam je on bil. Tistim pa, ki so kot njegovi osebni sovražniki — ni jih bilo veliko — delovali proti njemu in mu hoteli škodovati, kakorkoli jim je bilo mogoče, se pa to ni posrečilo; našo faro spravili so res ob vestnega učitelja in dobrega sadjerejca, a njemu niso škodovali, kar je bil njih namen, teraveč spravili so ga — na boljše mesto. Nehote so mu koristili. Šenijurjevčanom po častitaino, da so dobili razven zavednega in vestnega učitelja tudi izurjenega sadjerejca in vrlega jiarodnjaka. Iz Cadrama. (»Sloga«.) Čeravno je tukajšnje »bralno in gospodarsko društvo« v svojem začetku malo in na videz slabo, vendar je upati boljše prihodnjosti, kajti večina udov pridno prebira razne časnike in knjige, in tudi drugi sosedje se sedaj zelo zanimajo za to druStvo. in mnogo jih je že obljubilo pri prihodnjem občnera zboru k društvu pristopiti. In kako bi tudi ne, saj bi ne bilo lepo, da bi društvo. kateremu tuji dobrotniki pomoč pošiljajo. od domačih ne bilo podpirano! Dne 20. avgusta je bil za naše društvo zelo vesel dan, bilo je odborova seja, predsednik pa je prinesel od č. g. župnika polne roke lepih vezanih knjig, ktere je č. g. župniku za naše društvo poslal znani rodoljub in naš dobrotnik dr. Vošnjak iz Ljubljane. Knjige so polne lepega berila in so obudile veliko zanimanje za društvo, in pa splošuo hvalo blagorodnemu gospodu. Sicer so se že č. g. župnik pismeno v imenu društva zahvalili gospodu doktorju za veliki dar, za kar jim bodi izrečena od odbora na tem mestu javna zahvala. Ne smemo pa tudi mi zamolčati, da ne bi se javno zahvalili našemu gospodu dobrotniku za veliko pomoč. Preblagorodni gospod doktor, v imenu vseh društvenikov se Vam prisrčno zahvaljujemo, da ste nam knjižnico pomnožili. Vse smo prejeli in s tem našo knjižnico pomnožili. Vaše ime ostane zapisano v hvaležnih srcih naših društvenikov, pa tudi v društvenem zapisniku, ker bili ste prvi dobrotnik, ki ste nas v sedanjem težavnem položaju podpirali. Drugo podporo v knjigah, katere so vse hvale vredne, dobili smo v zadnjem 'lasu od gospoda doktorja J. Rudolfa iz Konjic, kateremu bodi tudi tukaj za vso pomoč najtopleja zahvala izrečena. Mi pa si želimo za naše društvo še več rodoljubnih posnemalcev. Odbor društ. »Sloga«. Iz Brežiškega okraja. (Darilo — Volitev.) Na Bizeljsko hodijo in se vozijo od vseh stranij ljudje, da si ogledajo Amerikanske nasade. Je pa tudi vredno in spodbudljivo si jih ogledati, ker si jih drugače človek ne more predstaviti v svoji lepoti in z velikim ter lepim grozdjem obložene. Na početku tega meseca so bili eelo gospodje iz (iradca — 25 jih je bojda bila — se potrudili na Bizeljsko si vinograde ogleda. Med njimi je bil tudi deželni glavar, ki se je prav laskavo in pohvalno izrazil o tamošnjih hasadih, ter je podaril posestniku Osojniku v stari vesi 50 gld. Lani pa je njegov sosed dobil 20 cekinov. Da so taka darila primerna, je samo po sebi razumevno, posebno še, ako se obdari siromak, kakor se je v teh slučajih zgodilo. To spodbuja tudi druge k veči marljivosti. — Še nekaj bi rad omenil. Kakor se sliši, so občinske volitve na Bizeljskem čisto pred durmi. Dobro bi bilo, de bi se zavedni krščanski pošteni možje zjedinili ter neko revše iž občinskega odbora izvrgli. Izvolite si poštenjake, krščanske raože, kojim je blagor Ijudstva a ne lasten dobiček na srcu! Naj se pokaže, da tudi Bizeljsko hoče biti slovenska občina, zakaj bi tam tujci zapovedovali ? V slogi je moč. Iz Slov. Goric. (V e s e 1 i c a), katero so priredili vrli učitelji pri Sv. Benedikta za šolarje in sploh za kmetsko Ijudstvo, ostane vsem v lepem in častnem spominu! Dne 17. avgusta je bila proslava presvitlemu cesarju, v sicer pri Sv. Treh kraljih: Se ve, da se je vršilo na krščanski podlagi in je bila torej tudi sv. meša. Od 1.—3. ure popoldne je se vršila veselica za šolarje, otroci so dobili, kakor slišimo, tudi nekaj za zobe ter gre hvala zato nekaterim požrtvovalnim faranom, v prvi vrsti g. Francu Fekonji v Trotkovi. Od 9.—12. ure ste pa bili dve igri za ljudstvo, namreč I. »Gospod iz Trsta« v 2 dejanjih igrali so jo samo dečki v veliko zadovoljnost vsega občinstva; II. »Na Osojah« v 4 dejanjih igrali so jo jednako pohvalno dečki in deklice. Slavnosti vdeležili so se tudi čč. gg. duhovniki. Ker so take slavnosti velike važnosti za slovensko ljudstvo, zato je želeti, da se večkrat priredijo tu in tam. V prvi vrsti so pa res bvalevredni gg. učitelji pri Sv. Benediktu, ki prirerajo nježni mladini veselje, ki gotovo ostane celo živ- ljenje v blagem spominu. Ob jednem se pa krepi narodni ponos, slovenski duh krepča in širi med kmetsko ljudstvo. Zatoraj hvala za to slavnost! Sv. Benediškim župljanom pa kličemo gromovito živio in le hrabro naprej, ne bojmo se nemškutarskega piha nikar! —k— Od Sv. Marjete niže Ptuja. (Slavnosti in še kaj.) Pri nas obhajali smo letos že več prav lepih slavnostij, ki so še gotovo vsem v dobrem spominu. Najprej je napravila Ptujska podružnica sv. Cirila in Metoda tukaj zborovanje, da bi Ijudstvo nekoliko navdušila za družbe vzvišeni namen, ki je: vzgojiti materi Sloveniji sinove in hčerke v pravem katoliškem in slovenskem dubu ter braniti slovensko deco na mejah pred žalostnim potujčevanjem. zajedno pa je tudi vzpodbudila, da kaj položi na oltar domovine, kar se je tudi zgodilo. — Druga slavnost bila je tombola dne 30. julija, ki je gotovo prinesla lepo svoto dobička v napravo brizgalnice. Tretja gotovo najlepša slavnost pa je bila nova maša preč. g. Ivana Kolariča, ki se je obhajala dne 6. avgusta v veliko veselje v tem oziru itak vrlih Marjetčanov. Pridigoval mu je rojak preč. gosp. kaplan Valenko. Na domu v Mali vasi pa je bila prava narodna slavnost v zelenej utici, katero je dičilo veliko število prelepib napisov. Posebno pa so še jo povzdigovali navdušeni govori o verski in narodni zavesti. katerih še se gotovo vsak udeleženec dobro spominja. — Četrta slavnost ali bolje Ijudska veselica pa se je vršila dne 27. avgusta v Brumenovem gaju. Bil je v to svrho gozdič primerno okinčan z zastavami in vse tako urejeno, da se je ljudska veselica mogla v najlepšem redu vršiti ter se tudi precej benarja za brizgalnico nabrati, v kateri namen se je bila priredila. Znamenit je bil ta dan za Marjetčane, ker se je morda prvikrat pri njih igrnla gledališka igra — in še celo pod milim nebom. Veseloigra »Kje je meja?«, ki je za veselice na kmetih kar najbolj prikladna, igrala se je izvrstno, kar je pričalo burno ploskanje pri vsakem odmoru. Temu se ni čuditi, ko je snov igri vzeta iz vsakdanjega kmetskega življenja, kjer se le predostikrat kmetje prepirajo zaradi meje. V razveseljevanje pa si našel v prijetnem gaju kuhinjo. krčmo, muzej, pošto, strelišče in tramvaj, kar vse je k dobri zabavi mnogo pripomoglo, pa še tudi nekaj naklonilo za brizgalnico. Zvečer pa je bil celi gaj po mnogoštevilnih lampijonih kaj lepo razsvetljen. Udeležba Se je bila dokaj mnogobrojna; izmed gostov omenjam vrle Markovčane, vzlasti rodoljubne slovenske pevkinje, ki so s svojim krasnim popevanjem poviševale veselico. Da se pa je ta veselica priredila in tako lepo vršila, je zasluga g. vseučiliščnika Toneta Gregoreca; bodi mu na tem mestu izrečena rodoljubna zahvala. — H koncu pa še nekaj. Prej ali slej ustanovilo bo se pri Sv. Marjeti gasilno društvo; zato pa že naprej odločilne kroge opozarjam na poveljevanje, ki naj bo in mora biti slovensko, da ne boste Marjetčani z gasilnim društvom dobili takšnih nemškutarskih »fajerberkarjev« in »boserjev«, kakoršne imajo v slovečem Vržeji ob Muri in še mnogokje drugod. To si zapomnite. Pa kako bralno društvo bi se tudi lahko pri vas ustanovilo, ko šteje Marjeta tudi nekaj odličnih rodoljubov, od katerih se posebno jeden hvali. V sosednih župnijah že imajo koristna bralna in pevska društva, pri vas pa še vse spi, ali pa se brez potrebe ovire delajo. Ta bi prav lahko dal potrebne prostore za bralno sobo, drugi ostalo, pa bi Marjetčani imeli svoje domače ognjišče, pri katerem bi se ogrevali za duševni in gospodarski napredek. za vero, domovino in cesarja. Na delo tedaj, rodoljubi! — Pa še nekaj imam na srcu. Slovenska veselica naznanjaj se le po slovenskih časnikih, ne pa po kakem zakotnem nemčurskem lislu, kakor se je to zgodilo ob priliki Ijudske veselice, ki je bila naznanjena tudi (čuj!) v »Pettauer Zeitung-i«! Iz kakšnega namena se je naj bilo to zgodilo ? Iz dobrega skoro ni mogoče; zato pa se je tudi od drugod par domačih izrodic priklatilo k veselici, ki so tam pridno žlobudrale po nemški ter se rogale svojemu raaternemu jeziku. Pred kratkim bil je tudi izid občinskih volitev v Gorišnici objavljen v »Pettauerci«. česar pa nisem v nobenem slovenskem časniku eital. Za tem nekaj tiči! Zato pa bodite pozorni, Marjetčani ter ne delajte sebi sramote in nečasti, nego ostanite to, kar ste: vrli Slovenci! Jz Slov. Goric. (Odpadnik.) Ko sem v pretečenem mesecu potoval po prijaznih Slov. Goricah, privedla me je pot tudi v slovensko trdnjavo ob nemški meji, v slavni Št. Ilj. kjer se z občudovano vstrajnosljo čvrsti narodnjaki in domovini zvesti sini neustrašeno potezajo za svoje pravice in kakor hrabra predstraža stoje na braniku majke Slave. Slava jim! Da so zavedni narodnjaki, pokazali so vselej pri volitvab v deželni in državni zbor. Pa tudi pri volitvi v občinski zastop stojijo trdno za svoje pravice, ter s požrtvovalno vstrajnostjo stopajo na prste privandranim Nemcem. Ze dve leti plete se volitva za drugi volilni razred, ker vsakokrat so si Nemci po krivici omogočili zmago. Pa iskreni narodnjaki niso držali rok križem, temveč so se vselej na to nepostavno in krivično ravnanje pritožili in tako volitev ovrgli. V kratkem pričakujejo volitve za drugi volilni i azred; da bi srečno zmagali, v to njim pomagaj Bog in sreča junaška! Pa čujte, kaj sem zvedel. Našel se je med njimi izdajalec in zatajevalec svojega jezika, svoje narodnosti v osebi necega krčmarja in posestnika. Nisem hotel verjeti, kakor sem zvedel, je njegov oče, baje že sivi starček, bil in še je vedno zvest in dober narodnjak. Oj sramota za sina, da v svojo lastno materno skledo pluva! Od tamošnjih Nemcev je baje že veliko škodo trpel, za zahvalo je zdaj v njihov koš skočil in njim zdaj pete liže. 2e pred leta dni je hodil svoji dve deklici ponujat šulvereinskemu učitelju, da bi ju sprejel v šulvereinsko šolo. Ali dotični učitelj jih ni hotel sprejeti. Strašno, svoje otroke, svojo lastno kri ponujal je sovražnikom slovenstva, da se naj potujči, izneveri svojemu milemu maternemn jeziku! Še več. Podal sem se po državni cesti naprej proti Mariboru. Ker sem se hotel še pa poprej z dobro vinsko kapljico okrepčati za nadalnjo pot, podal sem se v krčmo pri »križu«. Postreglo se mi je res z dobro kapljico. V gostilni je neki človek, gost, strašansko obrekoval čez domačo duhovščino, posebno č. g. župnika in še celo nad br. Rokom. kateri je tudi pri Št. Iljčanih prosil milodarov za novo cerkev M. B. v Mariboru, se je spodtikal. Menda mu je bilo žal za tiste krajcarje, katere je dal, če je kaj dal. Gotovo pa mu ne eden ne drugi ni nič žalega storil. Ko sem odšel, poprašal sem na tihoma nekoga, kdo da je ta, ki se tako odlikuje s psovkami na duhovščino. In čujte, zvedel sem, da je ta mož oni goraj imenovani krčmar in posestnik. Zdaj|mi je bilo vse jasnot Liberalec in nemškutar sovraži duhovščino, ali hujše od teh se odlikuje s psovkami in obrekovanjem odpadnik in zatajevalec domovine. On porabi vsako nesramno psovko, edino le, da se s tem prikupi svojim novim pajdašem nemškim liberalcem, nemškutarjem in sovražnikom Slovencev. Dragi rojaki St. Iljski, sami vidite, koga imate raed seboj. Opominjam vas na besede: Svoji k svojim! Stojte trdno, kakor neomahljiva skala, na m«ji zemlje slovenske, da s tem še bolj utrdite pomen prelepih besed: hrib in hrast se omaje, ali zvestoba Slovencev do domovine, do cesarja se ne gane! (?) lz Kamniee pri Mariboru. »Veselje in žalost si roko podajata« — te besede vresničile so se pri nas, ko se je dne 25. septembra poslovil od nas priJjubljeni učitelj, gospod Jožef Svetlin. Vesel je on, ker je dosegel nadučiteljsko službo v Makolah, kjer so ga že željno pričakovali. Ne bode nam, upamo, omenjeni gospod za zlo vzel, ako se nekoliko pošalimo in rečemo, da je pač večkrat si mislil: nSem dolgo upal in se bal, Da na cedilu bom ostal". Ne, spolnila se mu je srčna želja in vrle Makole sprejele so ga v svojo sredino in to navdaja ga z veseljem. A drugače godi se onim, od katerih se je gospod sedanji nadučitelj poslovil. Posebno težko je to slovo otrokom. katerim je bil 11 let ljubeznjivi vzgojitelj in katerim je tako rekoč na srce prirastel; priča nam to, da so bili otroci neko poparjeni in da se je marsikatera solza žalosti utrnila iz nedolžnih otroških očes, ko jim je govoril slovo. Pa tudi drugim ostalim bil je drag kolega. odkritosrčen prijatelj, zato smo ga prav za prav ne radi pustili. A ker mora tako biti, naj pa bo! Srčno Vas, gospod nadučitelj, zahvaljujemo za vse, kar ste za nas, posebno za nas šolarje storili in vsem pride prav iz srca, ako pravimo: Roka v roko vdano sega Zdaj, ko jpmljemo slovo. Bili dobri ste kolega, Učitelj nas ljubefc gorko. Kličpmo bvaležno vdani: Bog še dolgo Vas ohrani! Tej zahvali dostavljamo še željo, da bi med Bogu in slovenskemu narodu zvesto vdanimi Makolčani dolgo let delovali v cerkvi kot organist v čast božjo, v šoli pa v blagor nam vsem drage šlovenske domovine! Še enkrat toraj Vam kličemo srčni: Srečno in z Bogom! Iz Kostrivnice. (Zadnjič) sem poročal, kako se je eden naših nemškutarjev napenjal, češ, ti Slatinčani in njih pevci ne smejo več v Kostrivnieo — pa te modre besede so le senca proti onim, katere so drugi  dan po naši res sijajril veselici blagovolile zapustiti njegova usta. Nastavite ušesa, vi zavedni slovenski Kostrivničani, ler pazljivo puslušajte, kar vam oznanjuje ta prerok: »Jaz bom že skrbel, da naša občina ne bode nikoli več privolila, da ima bralno društvo še kakošno veselico!« Ojoj! kaj pa potem? Kar strah me preletava po celem životu. če pomislim, da bodemo znabiti vsi bralničarji morali še plezati na visoki Boč ter se tam poskriti v jami Balunjači pred jezo našega nemškutarja. Ali ni nobene rešitve, nobene pomoči ? 0 pač, ljubi bralničarji! Iz celega srca zahvalimo se samim sebi, da še nismo nikoli in tudi ne bomo prosili njega za dovoljenje, da smemo prirediti veselice — kdor se pa ne prosi, tisti nam tudi prepovedovati ne more. No ker vemo sedaj, kako je našemu prijatelju na srce prirastlo bralno društvo in njegove veselice, zato bodemo tako predrzni, da bodemo brez njegovega posebnega — ako nam količkaj mogoče — še letošnjo zimo priredili tretjo veselico, na katero zopet povabimo vrle naše sosede. Iz Gotovelj. Oprostite, da sem primoran že prestano klobaso še enkrat pogrevati. Ker pa je; kakor pravijo, »muss« velik gospod, je to moja dolžnost. V Vašem listu oglasil se je neki »Davorin« iz Gotovelj, eeš, da je treba moja poslednja dva dopisa, ki sta, da še enkrat potrdim, čisto resnična, toraj zares žalostna resnica, malo pojasniti. Pojasnilo teh omenjenih dveb dopisov bi si dotičnik bil pač lahko prihranil. Iz omenjenega sestavka pač lahko vsakdo vidi, ki le zdravo misli, da dopisnik pod krinko »Davorin« ni imel namena, zares kaj pojasniti ali dostaviti, ampak da bi bil z drugimi vred rad zvedel, kdo se je predrznil omenjena dopisa objaviti. Na posamezno se mi ne zdi odgovarjati vredno. Vendar moram gospodu »Davorinu« povedati, da ni lepo, nič meni nič tebi, kar tako v en dan koga sumničiti. Kakor rečeno, pojasnil ni nič, le izvedeti je skušal, kdo je spisal tista nesrečna dva dopisa, ki se ga morebiti tudi malo tičeta, meneč, če kar tako-le naravnost rečem, ti si pisal, potem se bode vže oglasil. Ker pa jaz ne vem, ako dotični gospod »Gospodarja« čita in če so mu prišle dotične kvante v roke in ker mu sam tega ne morem povedati, če je tisti, kogar jaz mislim, je moja dolžnost kot dopisnik, da povem »Davorinu« danes, da omenjeni gospod ni pisal tistih dveh dopisov iz Gotovelj in da sta dopisnik G. in pa sumničeni gospod uradnik dve različni osebi. Menim pa tudi, da se omenjeni gospod malo briga za tak ravs in kavs, ki se vrši po vasi. — Zakaj pa se, dragi Davorin, ti v take reči mešaš, ki te nič ne brigajo in se tebe ne tičejo? Če so pa tudi tebe zadele, le molči. da svet ne ižve, saj ni bilo imen v dopisih! S tem je konec raojih besedij. G. Iz Slatine. (Kje ste možje?) V fari Sv. Križa je čez 4800 rojenih Šlovencev in manj, kakor 50 Nemcev, Slovencev je 95kral več. Ker obdajajo kraj Slovenci in Hrvati, dajajo večinoma Slovani zaslužiti rokodelcem in krčmarjem, manj Nemci. Spodobi se tedaj, da vsak rokodelec in krčmar pokaže na svoji tabli v prvi vrsti Slovencem, kaj da je in kaj se pri njem dela. Res vedo vsi Slovenci, da smrekova veja nad vratmi pomeni krčmo in škorn na tabli čevljarja, pa to spozna tudi Nemec, domači in tuji. Tedaj da bote pravični najprej proti Slovencem, ki vam donašajo največ zaslužka, dajte si vsi rokodelei in krčmarji napisati na tablo prvič po slovensko ime in stan, na to po nemško stan, če vam ljubi. Na Takalcah bodi zapisano: Matija Drofenik, krčmar, Gastvvirt; Franc Žumer, krčmar. Gastwirt; v Ločki vesi: Ignac Cmerešek, mizar, Bau- und MobelTischler; Šimon Drofenik, krčmar, Gastwirt; Jožef Streiter, Tirolc, zumTiroler; J. Stojnšek, kuha žganje Brantvveinbrennerei; Ant. Ogrizek, krčmar, Gastwirt; Stern. mesar, Fleischausscbrottung; Ignac Novak, mizar, Bauund Mobel-Tiscbler; Ana Novak, šivilja, Damenkleidermacherin; Pelko, krčmar, Gastwirt; Medved, krojač, Kleidermacher; v Ločendolu Jurij Plevčak, trži s kamenjem za bruse, Schleifsteinbandlung; v Ratanski vesi, Janez Ogrizek, krčmar, Gastwirt; v Tokačevem Marko Šket, čevljar, Schuhmacher. Svoje slovensko irae piši čisto po slovensko brez dvojnega »gg«, ker Nemci tudi poznajo k; če je tvoje ime nemško, ga piši po nemško. Trije Ogrizki že imajo slovenske napise; razgrizite še drugi svojo nemškutarijo in pišite pravično, kakor Vam svetujem. Katerih nisem imenoval, storite ravno tako! Kdor je kristjan in pravičen narodnjak, bo spolnjeval krščanske in narodne dolžnosti. —i—