1Uvod 
Vse večja industrializiranost in naraščanje deleža prebival-
cev, ki živijo v urbanih okoljih, se vse bolj odraža tudi v
večji izpostavljenosti kože in celotnega organizma ones-
naževalom iz okolja. glede na poročilo Svetovne zdrav-
stvene organizacije (World Health organisation – WHO) je
leta 2016 v okoljih, ki ne izpolnjujejo njihovih smernic za
kakovost zraka, živelo 90 % ljudi, leta 2022 pa že skoraj
celotno svetovno prebivalstvo (99 %). V skladu s tem glo-
balno narašča število otrok z atopijskim dermatitisom, ka-
terega pogostost v razvijajočih se državah jugovzhode
KOZmETIČNI
IZDELKI ZA
ZAšČITO KOŽE
PRED
OKOLJSKImI
ONESNAŽEVALI 
ANTI-POLLUTION
COSmETIC
PRODUCTS
AVTORICI / AUTHORS:
izr. prof. dr. Alenka Zvonar Pobirk, mag. farm.
doc. dr. Mirjam Gosenca Matjaž, mag. farm.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 
Katedra za farmacevtsko tehnologijo, 
Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: mirjam.gosenca.matjaz@ffa.uni-lj.si 
POVZETEK
V zadnjih letih postajajo vse bolj aktualni (kozmetični)
izdelki za zaščito kože pred onesnaženim okoljem,
predvsem zaradi vse večje onesnaženosti zraka v
urbaniziranem okolju. Kontinuirana izpostavljenost
onesnaženemu zraku vodi v oksidativni stres in vne-
tje v koži. To med drugim pospešuje proces staranja
kože, negativno pa vpliva tudi na kožna vnetna obo-
lenja, kot so akne, atopijski dermatitis in luskavica.
V prispevku so predstavljene različne strategije, s
katerimi se lahko zoperstavimo vplivom onesnaženja
s pomočjo zaščitnih (kozmetičnih) izdelkov – od
mehanske zaščite kože pred odlaganjem onesna-
ževal na njeno površino in krepitve barierne funkcije
kože do nevtraliziranja posledic oksidativnega stresa
in preprečevanja vnetja ter tudi vrednotenje učinko-
vitosti izdelkov in vivo/in vitro.
KLJUČNE BESEDE: 
kožna bariera, mehanizmi delovanja, okoljska ones-
naževala, vrednotenje in vivo/in vitro, zaščitni izdelki
ABSTRACT
Lately, anti-pollution cosmetic products are experi-
encing significant growth and many cosmetic prod-
ucts on the market claim anti-pollution effects due
to increasing levels of pollutants in many metropol-
itan areas around the world. Constant exposure to
air pollution is associated with detrimental effects
on the skin by causing oxidative stress and inflam-
mation, leading to premature ageing and aggrava-
tion of inflammatory skin diseases such as acne,
atopic dermatitis and psoriasis among others. This
review presents various strategies of anti-pollution
(cosmetic) products – from preventing pollutants
deposition on the skin and strengthening skin barrier
function to decreasing oxidative stress and reducing
inflammation, as well as in vivo/in vitro efficacy test-
ing for anti-pollution claims.
KEY WORDS: 
air pollution, anti-pollution products, in vivo/in vitro
testing, mechanism of action, skin barrier
46
K
O
Z
m
E
TI
Č
N
I I
Z
D
E
LK
I Z
A
 Z
A
š
Č
IT
O
 K
O
Ž
E
 P
R
E
D
 O
K
O
LJ
S
K
Im
I O
N
E
S
N
A
Ž
E
VA
LI
 
farm vestn 2023; 74
novljena (6). Slednje je v skladu z nemško raziskavo, v kateri
so potrdili hlapenje formaldehida in drugih hlapnih organskih
spojin iz zidnih oblog na osnovi umetnih mas, medtem ko
so novejše obloge na osnovi sestavin rastlinskega izvora
sproščale hlapne fitoncide, ki so na stanje kožne bariere iz-
kazovali celo ugoden učinek (7). Bolj znani kot vplivi na kožo
so sicer negativni učinki plinastih onesnaževal na dihala, na
katere se v tem prispevku ne bomo osredotočali. 
2.2 OBSTOJNE ORgANSKE SPOJINE 
Kot nakazuje poimenovanje, so obstojna organska ones-
naževala, ki jih zaradi velike škodljivosti za okolje in živa bitja
regulirajo zakonodaja EU in posebni mednarodni sporazumi
in programi (8, 9), zelo obstojne organske spojine, kot so
pesticidi, dioksini, dioksinom podobni poliklorirani difenili in
furani, ki se zelo počasi razgrajujejo. Sčasoma se zato bioa-
kumulirajo v rastlinah in živih organizmih (v maščobnem
tkivu). V okolju se nalagajo predvsem v zemlji, zasledimo pa
jih tudi v vodi in zraku, s katerim se lahko širijo tudi daleč od
vira onesnaženja. Najvišje koncentracije teh snovi sicer za-
sledimo blizu prometnih ali industrijskih središč, izjemno pro-
blematičen pa je njihov vstop v prehransko verigo (10). 
2.3 ATmOSfERSKI DELCI
Izraza »atmosferski delci« ali »trdni delci« (particulate ma -
tter – Pm) uporabljamo za zmes trdnih delcev in kapljic
majhnih velikosti, ki so dispergirani v zraku. glede na veli-
kost jih delimo na delce Pm10 (premer 2,5–10 µm), delce
Pm2,5 (premer < 2,5 µm) in delce Pm0,1 (premer < 0,1 µm).
Predvsem v mestih in ob prometnih cestah velik vir ones-
naževanja z najmanjšimi delci predstavlja promet. Pomem-
ben antropogeni vir atmosferskih delcev so tudi kurišča,
termoelektrarne in industrija, lahko pa so tudi naravnega
izvora – gozdni požari, vulkanski pepel in cvetni prah.
Zaradi majhne velikosti se v atmosferi zadržujejo dolgo
časa in so nevarni za zdravje, njihovi škodljivi učinki na
naše telo pa so predmet intenzivnih raziskav. Na manjše
delce, ki imajo veliko specifično površino, v zraku pa se
zadržujejo dlje časa, se lahko vežejo tudi cvetni prah ter
onesnaževala, kot so težke kovine, policiklični aromatski
ogljikovodiki in ozon, zaradi česar predstavljajo še večje
tveganje za zdravje (11). 
Znano je, da povečajo umrljivost za boleznimi dihal, srca
in ožilja, škodljive učinke pa izkazujejo tudi na koži. Izsledki
raziskave na 21 južnokorejskih otrocih so potrdili škodljive
učinke višjih koncentracij trdnih delcev na potek atopijskega
dermatitisa pri otrocih, ki so živeli v urbanem okolju z bolj
Azije, Afrike in Latinske Amerike dosega tudi do 25 %. A
škodljivi vplivi onesnaženega zraka se ne ustavijo pri naši
koži – po podatkih WHO iz leta 2018 zaradi onesnaženosti
okolja tako letno umre več kot štiri milijone ljudi (1–5). 
Kontinuirana izpostavljenost onesnaženemu zraku poveča
tveganje za razvoj srčno-žilnih in dihalnih obolenj, vodi pa
tudi v oksidativni stres in vnetje v koži. Slednja je naš
največji organ in predstavlja bariero med notranjostjo in
zunanjostjo organizma, zato je škodljivim učinkom ones-
naževal iz okolja še toliko bolj izpostavljena. V tem prispevku
se bomo osredotočili na pomen zaščite kože z uporabo
(kozmetičnih) izdelkov, ki nudijo zaščito pred okoljskimi
onesnaževali in jih v angleško govorečih področjih poznajo
pod imenom antipollution products. 
2okoljska/indUstrijskaonesnaževala inMehanizMi poškodbe kože 
Preko onesnaženega zraka prihajamo v stik z različnimi
skupinami onesnaževal, ki jih razvrstimo v plinasta ones-
naževala, obstojna organska onesnaževala, trdne delce in
težke kovine. Preko izpušnih plinov in cigaretnega dima
smo izpostavljeni tudi policikličnim aromatskim ogljikovo-
dikom, ki so prav tako zdravju škodljivi (1, 4, 5). 
2.1 PLINASTA ONESNAŽEVALA 
Značilna plinasta onesnaževala so ogljikov monoksid (CO),
žveplov dioksid (SO2), dušikovi oksidi, ozon in hlapne or-
ganske spojine. Večinoma nastajajo pri zgorevanju fosilnih
goriv, v ozračje pa prihajajo tudi preko drugih industrijskih in
naravnih procesov, kot so npr. delna oksidacija ogljikovih
spojin (predvsem vir CO), predelava materialov, ki vsebujejo
žveplo, in z izbruhi vulkanov (viri SO2) ter kot produkt foto-
kemičnih reakcij izpušnih plinov vozil in industrije v spodnjih
plasteh atmosfere (viri ozona). Hlapne organske spojine so
lahkohlapne ogljikove spojine, kot so benzen, toluen, ksilen
in formaldehid. Vir nekaterih je promet, druge pa so značilna
onesnaževala zraka v zaprtih bivalnih prostorih. Sproščajo
se namreč iz novih zidnih in talnih oblog, pohištva in plastike,
pa tudi iz različnih pripomočkov za čiščenje. V raziskavi, v
kateri so proučevali povezavo med prenavljanjem stanovanj
in zdravjem kože šoloobveznih otrok v Južni Koreji, so ugo-
tovili, da je bivanje otrok v prenovljenem stanovanju za trikrat
povečalo tveganje za pojav atopijskega dermatitisa v pri-
merjavi z otroki iz stanovanj, ki v zadnjem letu niso bila pre-
47 farm vestn 2023; 74
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
onesnaženim zrakom. Izkazalo se je, da na poškodbo ko-
žne bariere pomembno vpliva tudi velikost trdnih delcev.
Bolj škodljivi so manjši delci (2,5–5 µm), ki lahko penetrirajo
globlje v kožo in se posledično v njej zadržijo dlje časa
(12). V raziskavi in vivo na prašičih so potrdili poškodbe
strukturnih proteinov rožene plasti (vključno s filagrinom,
citokeratinom in E-kadherinom) zaradi izpostavljenosti kože
suspenziji trdnih delcev težkih kovin in policikličnih aromat-
skih ogljikovodikov (3, 13). Na celični kulturi keratinocitov
pa je prisotnost trdnih delcev stimulirala tvorbo tkivnih me-
taloproteaz in vnetnih citokinov (14). Letna mejna koncen-
tracija Pm10 za varovanje zdravja ljudi je 20 µg/m
3, za Pm2,5
pa 10 µg/m3 (5, 15).
2.4 TEŽKE KOVINE 
Najpogostejša onesnaževala med težkimi kovinami iz talnih
vzorcev predstavljajo kadmij, cink, svinec, krom, nikelj, živo
srebro in baker. So obstojni in trajno onesnažujejo okolje,
kar ima bistven vpliv tudi na bioakumulacijo v prehranski
verigi in posledično vnos težkih kovin v človeški organizem.
K onesnaženosti atmosfere s težkimi kovinami prispevajo
tako naravni dejavniki (vir kadmija in svinca so vulkanski
izbruhi, glavni vir živega srebra pa hlapi morske vode) kot
tudi antropogeni viri (rudarjenje in taljenje rude, promet,
kmetijska uporaba fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih
gnojil, metalurgija, tekstilna industrija in industrija plastike
idr.) (16).
2.5 TOBAČNI DIm 
V tobačnem dimu lahko zasledimo preko 7.000 različnih
kemičnih spojin, številne od njih so zdravju škodljive, okoli
70 pa jih uvrščamo med karcinogene. Skupaj z izpušnimi
plini je pomemben vir policikličnih aromatskih ogljikovodi-
kov, ki se v našem organizmu presnavljajo v spojine, ki so
lahko rakotvorne (1, 4, 5, 17). Tobačni dim izkazuje škodljive
učinke tudi na kožo. Vrednosti transepidermalne izgube
vode, ki je merilo za barierno funkcijo kože, so pri aktivnih
in pasivnih kadilcih višje kot pri osebah, ki niso v stiku s to-
bačnim dimom. Raziskave tudi kažejo na kar dvakrat večje
tveganje za razvoj atopijskega dermatitisa pri otrocih, ki so
bili v prenatalnem obdobju ali v prvih dveh letih življenja iz-
postavljeni tobačnemu dimu (3).
48
K
O
Z
m
E
TI
Č
N
I I
Z
D
E
LK
I Z
A
 Z
A
š
Č
IT
O
 K
O
Ž
E
 P
R
E
D
 O
K
O
LJ
S
K
Im
I O
N
E
S
N
A
Ž
E
VA
LI
 
farm vestn 2023; 74
Slika 1: Glavni mehanizmi delovanja onesnaževal na kožo; prirejeno po (18). 
Figure 1: The main mechanisms of pollutants' influence on the skin; adapted from (18). 
2.6 UČINKI ONESNAŽEVAL NA KOŽO 
Koža je naš največji organ, ki opravlja številne funkcije,
med drugim tudi zaščitno. Preprečuje prehajanje mikroor-
ganizmov, ksenobiotikov in drugih spojin v notranjost telesa
ter prekomerno izgubo vode skozi telesno površino. Nudi
nam tudi določeno zaščito pred mehanskimi dejavniki in
UV-sevanjem, tako v kožni povrhnjici kot usnjici pa najdemo
tudi celice imunskega sistema. Ker je v neposrednem stiku
z onesnaževali, je njihov negativen učinek na kožo priča-
kovan, védenje o podrobnejših mehanizmih, ki vodijo v
poškodbe kože, pa zaenkrat še omejeno. Vemo, da je iz-
postavljenost kože onesnaženemu zraku povezana s pre-
zgodnjim staranjem kože in pojavom hiperpigmentacije.
Trdni delci lahko prodrejo v kožo skozi dlačne mešičke in
oslabijo barierno funkcijo kože ter skupaj z drugimi ones-
naževali povečajo tveganje za pojav vnetnih kožnih bolezni
oz. za njihovo poslabšanje. V aktualnih raziskavah so opi-
sani različni mehanizmi, ki vodijo v poškodbo kože zaradi
onesnaženosti zraka (slika 1) (4, 7, 18).
2.6.1 vpliv na kožno mikrobioto
Površino kože (in njene globje plasti) naseljujejo raznoliki
mikroorganizmi, ki so v medsebojnem ravnovesju in skupaj
tvorijo kožno mikrobioto. Slednjo delimo na stalno in pre-
hodno. Prva je v določenem obdobju življenja praviloma
vedno prisotna na značilnih predelih telesa, podpira razvoj
kožne bariere in nas ščiti pred kolonizacijo in prekomernim
razrastom patogenov, medtem ko predstavniki prehodne
mikrobiote naseljujejo našo kožo in sluznice le začasno. V
okviru raziskav na temo atopijskega dermatitisa so ugotovili,
da onesnažen zrak negativno vpliva na kožno mikrobioto,
saj lahko zmanjša zastopanost stalne mikrobiote, kar olajša
kolonizacijo kože s patogenimi sevi Streptococcus sp. in
Staphylococcus sp. (zlasti S. aureus). Značilno se zmanjša
tudi raznolikost mikrobiote (18, 19, 20).
2.6.2 tvorba reaktivnih kisikovih spojin
Reaktivne kisikove zvrsti (reactive oxygen species – ROS)
se v majhnih količinah tvorijo kot stranski produkt fiziološke
presnove celic, v večjem obsegu pa tekom oksidativnega
stresa kot dela obrambe imunskega sistema. Do močno
povečane tvorbe ROS lahko pride pod vplivom vseh vrst
onesnaževal in drugih zunanjih stresnih dejavnikov. Nepo-
sreden učinek na tvorbo radikalov, ki lahko vodijo v stanje
oksidativnega stresa, izkazujejo npr. ionizirajoče in UV-se-
vanje ter ozon, medtem ko je učinek npr. aromatskih poli-
cikličnih ogljikovodikov posreden – preko stimulacije cito-
kroma P450. Povečana tvorba ROS lahko vodi v oksidativni
stres, posledice pa se odražajo kot škodljivi učinki na celice
in tkiva, vključno s kožo, in vodijo v številne sodobne bolezni
ter tudi pospešeno staranje. V koži je slednje povezano s
poškodbami DNA (mutacije), proteinov (npr. zaradi večje
aktivnosti metaloproteaz) in lipidov (zaradi lipidne peroksi-
dacije) (21–24).
2.6.3 aktivacija receptorja za aril ogljikovodike
Receptor za aril ogljikovodike (AhR) je jedrni receptor, ki
spada med citosolne z ligandi aktivirajoče transkripcijske
dejavnike. Uravnava indukcijo v metabolizem ksenobiotikov
vključenih encimov, vpleten pa je tudi v delovanje imun-
skega sistema, celični cikel ter proliferacijo in diferenciacijo
keratinocitov. Aktivirajo ga ligandi s pretežno planarno aro-
matsko strukturo, ki so lahko endogenega ali eksogenega
izvora. med slednje uvrščamo nekatera onesnaževala (po-
liciklični aromatski ogljikovodiki in dioksini) pa tudi spojine
naravnega izvora (npr. glukozinolati in flavonoidi). Aktivacija
AhR vodi v različne odzive, ki so zelo odvisni od liganda,
pa tudi od vrste celice. Znano je, da je vključen tudi v s ke-
mikalijami inducirano karcinogenezo. medtem ko je kon-
stitutivna aktivacija AhR pod vplivom endogenih ligandov
nujno potrebna za pravilno delovanje celic, velja njegova
eksogena aktivacija za škodljivo (25). Novejše raziskave
potrjujejo, da je signaliziranje AhR udeleženo tudi v pato-
genezi nekaterih kožnih bolezni, zato raziskovalci proučujejo
možnost preprečevanja/zdravljenja kožnega raka z zavira-
njem aktivnosti AhR (18, 26, 27, 28). 
Kim in sod. so potrdili povečano ekspresijo AhR pri osebah
z atopijskim dermatitisom in luskavico, aktivacija AhR pri
zdravih prostovoljcih pa je vodila v povečano ekspresijo
vnetnih citokinov v keratinocitih (27). morita in sod. so po-
ročali, da aktivacija AhR pod vplivom tobačnega dima vodi
v povečano ekspresijo metaloproteaz v osnovni substanci
usnjice, ki so odgovorne za razgradnjo kolagena in s tem
povezanim staranjem kože in nastankom gub (29). 
2.6.4 vnetni odziv kože 
Onesnažen zrak inducira vnetni odziv kožnega tkiva. Inter-
levkine (IL) uvrščamo med citokine, tj. topne proteinske si-
gnalne molekule, ki posredujejo komunikacijo med celicami.
Sodelujejo tudi pri sprožitvi vnetne kaskade, značilne za
različne vnetne bolezni kože pa tudi za staranje kože in
kožnega raka. Sproščanje vnetnih citokinov zaradi izpo-
stavljenosti tkiv onesnaženemu zraku so proučevali v več
raziskavah. Potrdili so, da večji trdni delci pomembno po-
večajo vrednosti IL-6 in IL-8 ter granulocitno-makrofagnih
kolonij stimulirajočega faktorja (gm-CSf), najmanjši delci
Pm2,5 vrednosti dejavnika tumorske nekroze alfa (TNf-α)
49 farm vestn 2023; 74
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
ter IL-1 in IL-8, izpostavljenost ozonu pa IL-1α in prosta-
glandina E2. V raziskavah, ki so proučevale mehanizme
razvoja atopijskega dermatitisa, so prav tako potrdili, da
izražanje vnetnih citokinov preko AhR in jedrnega dejavnika
kappa B vpliva na povečanje srbenja, vnetja in poslabšanje
simptomov te bolezni (4, 18, 30–33). 
3kozMetiČni izdelki zazašČito kože predokoljskiMi onesnaževali 
Zaradi vse večje ozaveščenosti o škodljivih vplivih ones-
naženega zraka sta razvoj in povpraševanje po zaščitnih
kozmetičnih izdelkih, ki bi omilili negativne vplive onesna-
ževal na kožo, v izrazitem porastu. Vrednost trga kozmeti-
čnih izdelkov za zaščito pred onesnaževali je v letu 2021
znašala že blizu 7 milijard USD z zabeleženo 5,3-odstotno
rastjo v obdobju od 2016 do 2022, medtem ko je predvi-
dena letna rast za obdobje 2021–2031 kar 7,3-odstotna
(34). Delež potrošnikov, ki se zaveda oz. je zaskrbljen zaradi
vpliva onesnaženosti na stanje kože, je značilno visok med
azijskimi potrošniki, kar korelira z visoko in naraščajočo
stopnjo poseljenosti ter na industriji slonečim gospodar-
stvom in s tem povezano onesnaženostjo okolja. Dodatno
velja izpostaviti kozmetični trg Južne Koreje, ki je zaradi vi-
sokih zahtev glede zunanjega videza, tudi do te mere, da
vpliva na zaposljivost, eden najbolj razvitih in naprednih,
če ne prvi v svetovnem merilu. Tako je trg vzhodne Azije
eden izmed najbolj atraktivnih v segmentu zaščitnih izdelkov
pred onesnaževali, kjer prednjačita Kitajska in Južna Koreja
z ocenjenima tržnima deležema 63 % in 12,6 % za leto
2021, medtem ko na trgu Južne Azije prednjači Indija s
24,5-odstotnim deležem. Očiten trend naraščanja pomena
in potenciala ter povpraševanja po takšnih izdelkih je vse-
kakor opazen tudi na področju Evrope in Amerike, obseg
proizvodnje in lansiranja pa največji v Združenih državah
Amerike, Južni Koreji, na Kitajskem in Japonskem (34).
3.1 KOZmETIČNO AKTIVNE SESTAVINE
V KOZmETIČNIH IZDELKIH ZA
ZAšČITO KOŽE PRED
ONESNAŽENOSTJO OKOLJA
Raznolikost okoljskih onesnaževal, ki povzročajo poškodbe
kože, se odraža v širokem naboru (aktivnih) sestavin koz-
50
K
O
Z
m
E
TI
Č
N
I I
Z
D
E
LK
I Z
A
 Z
A
š
Č
IT
O
 K
O
Ž
E
 P
R
E
D
 O
K
O
LJ
S
K
Im
I O
N
E
S
N
A
Ž
E
VA
LI
 
farm vestn 2023; 74
Slika 2: Škodljivi učinki onesnaževal na kožo ter ciljni učinki zaščitnih (kozmetičnih) izdelkov kot vodilo za njihovo formuliranje; prirejeno po
(35). 
Figure 2: Impact of environment pollutants on skin damage and anticipated effects as guiding principles for anti-pollution (cosmetic) product
design; adapted from (35). 
metičnih izdelkov, s katerimi želimo na različne načine
zmanjšati stik onesnaževal s kožo ali nevtralizirati oz. po-
praviti njihove škodljive učinke na kožo, kot je predstavljeno
na sliki 2. Pogosto posamezna (aktivna) sestavina deluje
oz. ščiti kožo po več mehanizmih hkrati. Pri formuliranju
izdelkov velja splošna usmeritev k uporabi zmesi aktivnih
sestavin, ki delujejo po različnih mehanizmih in tako pripo-
morejo k bolj celostni in učinkoviti zaščiti (35). V tem okviru
velja izpostaviti sestavine rastlinskega izvora (izvlečkov alg
in rastlinskih izvlečkov) zaradi vsebnosti bioaktivnih sestavin
z antioksidativnim, kelirajočim in protivnetnim učinkom,
vplivom na izražanje genov za ključne proteine kože, spos-
obnostjo tvorbe filma ter vlažilnega delovanja (36). 
Tržni delež aktivnih sestavin za zaščito pred onesnaževali
na svetovni ravni ocenjujejo na 870,4 milijonov USD s pred-
videno letno rastjo 5,4 % do 1,4 milijarde USD do konca
leta 2031. Proizvodnja in prodaja sestavin za zaščito pred
onesnaženostjo obsega 5 % celokupnega svetovnega trga
kozmetičnih sestavin. V tem okviru predstavljajo največji
delež polimeri (36 %), sledijo sestavine rastlinskega izvora,
antioksidanti, minerali, izvlečki alg in kitajskih zelišč ter akti-
vno oglje. Predvideva se zlasti povečevanje povpraševanja
po sestavinah naravnega izvora zaradi vedno večje osveš-
čenosti in težnje potrošnikov za trajnostne in okolju prijazne
izdelke iz segmenta naravne oz. ekološke kozmetike (37). 
3.1.1 aktivne sestavine za čiščenje ali tvorbo
zaščitnega filma na koži
Preprečevanje odlaganja trdnih delcev in njihove penetracije
v kožo oz. odstranjevanje le-teh je primarni pristop za pre-
ventivno zaščito kože pred okoljskimi onesnaževali. V ta
namen uporabljamo različne površinsko aktivne snovi v
kombinaciji s polimeri, ki tvorijo zaščitni film po nanosu na
kožo. Vgrajujemo jih v različne kozmetične izdelke za čiš-
čenje in nego kože, pilinge, pa tudi maske, robčke in pršila
v obliki meglice (34, 35). 
Velik poudarek je na izbiri blagih površinsko aktivnih snovi,
ki ne smejo poškodovati kožne bariere, da ne bi še dodatno
povečale penetracijo onesnaževal v kožo. V zadnjih letih
beležimo visok porast uporabe aktivnega oglja (37), ki ima
zaradi velike specifične površine oz. porozne strukture ve-
liko kapaciteto vezave onesnaževal. Podobno delujeta ma-
gnezijev aluminijev silikat (pridobljen iz gline) in kaolin. Kavna
in riževa zrna uporabljamo v obliki pilingov in obraznih
mask za mehansko odstranjevanje onesnaževal. Z nano-
som zaščitnega (polimernega) filma lahko preprečimo ne-
posreden stik onesnaževal z roženo plastjo. V ta namen
uporabljamo različne sestavine sinteznega (silikoni, kopo-
limeri akrilne kisline) in naravnega (polisaharidi) izvora. Za-
nimiva je uporaba biotehnološko pridobljenega derivata
sorbitola rastlinskega izvora, t. i. Biosaccharide gum-4, z
visoko stopnje adhezije, ki po nanosu tvori zaščitni film in
kožo ščiti pred onesnaževali in UV-sevanjem, ali zmesi tun-
govega in repičnega olja, katerih homogen in prožen film
ščiti kožo pred vdorom delcev (35).
3.1.2 aktivne sestavine za krepitev kožne
bariere in hidratacije kože
Izpostavljenost onesnaževalom vodi v okrnjeno kožno ba-
riero, zaradi česar se še povečata obseg in globina njihove
penetracije v kožo. To še dodatno poslabša strukturno
urejenost najbolj zunanje plasti kože, tj. rožene plasti, ki je
ključna za učinkovito barierno funkcijo kože. Zaradi po-
škodovane bariere se poveča transepidermalna izguba
vode in zmanjša hidratacija rožene plasti, zato koža postane
suha, hrapava, razpokana in na videz bolj upadla. Za po-
novno vzpostavitev kožne bariere in s tem tudi hidratiranosti
kože so ključni lipidi, kjer je poglavitnega pomena pravilna
lamelarna strukturna urejenost medceličnih lipidov rožene
plasti. V okviru raziskave in vivo so poročali o izrazitem iz-
boljšanju poškodovane kožne bariere po nanosu polsin-
teznih derivatov fitoceramidov, primarno pridobljenih iz
rastlinskih olj. Izboljšanje je bilo neposredno povezano z
uporabo zmesi fitoceramidov z dolžino verig maščobnih
kislin, podobno tistim v koži, in sposobnostjo tvorbe lame-
larnih struktur (38). 
Z namenom izboljšanja hidratacije kože se v izdelke vklju-
čuje izvleček jerihonske rože (Selaginella lepidophylla), ka-
terega film zmanjša transepidermalno izgubo vode in pre-
prečuje nalaganje trdnih delcev, deluje pa tudi
antioksidativno in spodbuja proliferacijo celic (35). Izvlečkom
alg so dokazali sposobnost zadrževanja vlage v koži in
ugodno delovanje na barierno funkcijo kože zaradi vse-
bnosti polisaharidov (39). Wang in sod. so potrdili izjemno
sposobnost adsorpcije in zadrževanja vode izvlečka rjave
alge Saccharina japonika, in sicer so nizkomolekularni sul-
fatirani polisaharidi (zlasti fukoidan) izkazovali celo boljše
vlažilno delovanje v primerjavi s hialuronsko kislino. V razi-
skavi so proučevali še izvlečke rdečih in zelenih alg in ugo-
tovili, da sposobnost adsorpcije vode in njenega zadrže-
vanje korelira z nižjo molekulsko maso in stopnjo sulfatiranja
polisaharidov (40). 
3.1.3 antioksidanti
V zraku prisotna onesnaževala izčrpajo antioksidativne en-
cime ali znižajo vsebnost antioksidantov. Antioksidanti, ve-
činoma naravnega izvora, so zato bistvena in ena najpo-
gostejših sestavin zaščitnih izdelkov proti okoljskim
51 farm vestn 2023; 74
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
onesnaževalom. Zaradi dobre antioksidativne zaščite je
znana uporaba izvlečkov čajevca (Camellia sinensis), laž-
nega ali ameriškega popra (Schinus molle), japonske ka-
melije ali zimske čajne vrtnice (Camellia japonica) in številnih
drugih rastlin (36, 41). Antioksidativno delovanje odlikuje
tudi izvlečke alg, kar je odraz vsebnosti polifenolnih spojin
(npr. florotanina) ter sulfatiranih polisaharidov (npr. ulvana,
karagenana ali fukoidana v zelenih, rdečih ali rjavih algah)
(36). Antioksidante naravnega izvora podrobneje predsta-
vljamo v ločenem članku te številke farmacevtskega vest-
nika (str. 20).
3.1.4 aktivne sestavine za preprečevanje
razgradnje kolagena in elastina ter
izboljšanje mehanskih lastnosti kože
Vpletenost onesnaževal v procese razgradnje strukturnih
proteinov kože, primarno kolagena in elastina v usnjici,
vodi v poslabšanje čvrstosti in elastičnosti kože, kar se
odraža v vidnih znakih staranja. Posledično je smiselna
vgradnja sestavin, ki zavirajo razgradnjo proteinov in celo-
kupno izboljšajo čvrstost oz. mehanske lastnosti kože. V
raziskavi, kjer so proučevali delovanje izvlečka japonske
morske alge Undaria pinnatifida (s 85-odstotno vsebnostjo
fukoidana) in izvlečka alge Fucus vesiculosus (s 60- ter
30-odstotno vsebnostjo fukoidana ter polifenolov), so in
vitro potrdili zaviranje proteaznih encimov kolagenaze in
elastaze ter zmanjšan obseg glikacije, ugoden učinek pa
so nadalje potrdili v okviru klinične raziskave, kjer so po
60-dnevnem nanosu gela z ekstraktom F. vesiculosus (0,3
% m/v) opazili 45-odstotno izboljšanje videza gub (42). 
3.1.5 aktivne sestavine za preprečevanje
hiperpigmentacije
Onesnaževala vplivajo na biosintezo melanina in tako vodijo
v neenakomerno pigmentacijo oz. hiperpigmentacijo kože
z značilnimi temnimi pigmentnimi madeži, t. i. starostne ali
sončne pege. Posvetlitveni učinek izvlečkov številnih mor-
skih alg zaradi inhibicije encima tirozinaze in nižje vsebnosti
melanina je dobro poznan (39) in potrjen tako v testiranjih
in vitro kot in vivo (42). Prav tako številni rastlinski izvlečki,
med njimi izvlečki origana (origanum vulgare), aloe vere
(Aloe vera) in murve (morus alba), po različnih poteh zavirajo
melanogenezo in pripomorejo k bolj svetli in enakomerno
pigmentirani koži (41). 
3.1.6 aktivne sestavine s protivnetnim
delovanjem
Onesnaževala sprožijo vnetno kaskadno reakcijo v koži,
zato je smiselna uporaba kozmetično aktivnih sestavin, ki
omilijo znake kožnega vnetja, rdečine in nenazadnje stara-
nja kože pod vplivom vnetnih mediatorjev. Kim in sod. so
naredili pregled izvlečkov alg s protivnetnim delovanjem
glede na mehanizem delovanja (39), Binic in sod. pa povzeli
rastlinske izvlečke (41). Protivnetno delovanje je pogosto
pridruženo antioksidativnemu delovanju, npr. v primeru iz-
vlečka zelenega čaja (C. sinensis) (43) ali olja semen maline
(Rubus idaeus) (44).
3.1.7 sestavine za podporo mikrobiote kože
Zaradi vse večjega zavedanja o pomenu zdrave mikrobiote
kože se intenzivno razvija področje kozmetičnih izdelkov,
ki so namenjeni ohranjanju njenega ravnovesja (19). V ta
namen proučujejo prebiotike (spodbujajo rast zdrave kožne
mikrobiote), probiotike (sevi koži koristnih mikroorganizmov)
in postbiotike (izvlečki in lizati probiotičnih sevov). Dokazano
pozitivne učinke na kožo imajo npr. postbiotiki, pridobljeni
iz rodov lactobacillus, Bifidobacterium in Streptococcus.
Slednji zavirajo kolonizacijo površine kože z znanim pato-
genom Staphylococcus aureus, ki ima potrjeno vlogo v
patogenezi atopijskega dermatitisa. Nenazadnje lahko z
uporabo probiotikov oz. njihovih produktov dosežemo tudi
antioksidativne učinke na kožo, saj nekateri sevi izražajo
npr. encim superoksid dismutazo in glutation (45). 
Izven okvirjev izbire ustrezne kozmetično aktivne sestavine
ali njihove kombinacije, so izzivi pri formuliranju kozmeti-
čnega izdelka za zaščito kože pred onesnaženostjo več-
plastni. Z ene strani so pogojeni z vrsto onesnaževala in
stopnjo onesnaženosti, po drugi strani s tipom kože, tudi z
ozirom na etnično pripadnost, in njenim stanjem ter nena-
zadnje s pričakovanji posameznika. Zaznavna je tudi vrzel
med sicer visoko zaskrbljenostjo potrošnikov glede okoljskih
onesnaževal in dvomom, da lahko s tovrstnimi kozmetičnimi
izdelki učinkovito zaščitijo kožo. Prav tako je pri izdelkih za
zaščito pred onesnaženostjo na kitajskem trgu v splošnem
bolj poudarjen učinek hidratacije in beljenja kože, na ja-
ponskem pa zaščita pred soncem ter posvetlitveni in vlažilni
učinek. Na področju Evrope in Severne Amerike prednjačijo
izdelki proti staranju, s protivnetnim in regenerativnim delo-
vanjem, navadno z visoko vsebnostjo antioksidantov in vi-
taminov. Tako je razumljivo, da je funkcija zaščite pred ones-
naženostjo okolja pogosto pridružena kozmetičnim
izdelkom, katerih primarna vloga je učinek proti staranju ali
zaščita pred soncem, posvetlitev in vlažilna nega kože (35).
Smernice za izbiro kozmetičnega izdelka za zaščito pred
onesnaženostjo glede na tip in stanje kože, ki z določenimi
nastavki nakazujejo na personaliziran pristop izbire kozme-
tičnega izdelka, so predstavljene v preglednici 1.
52
K
O
Z
m
E
TI
Č
N
I I
Z
D
E
LK
I Z
A
 Z
A
š
Č
IT
O
 K
O
Ž
E
 P
R
E
D
 O
K
O
LJ
S
K
Im
I O
N
E
S
N
A
Ž
E
VA
LI
 
farm vestn 2023; 74
4vrednotenjeUČinkovitosti izdelkov zazašČito kože pred
okoljskiMi onesnaževali 
Dandanes so na voljo številni izdelki z navedbami za zaščito
kože pred okoljskimi onesnaževali. Njihovo število samo
še narašča, pri tem pa se postavlja vprašanje glede učin-
kovitosti in vrednotenja le-te. Izpostavljenost kože ones-
naženemu okolju se odraža v spremenjeni sestavi in oksi-
daciji lipidov in proteinov, spremembi pH vrednosti in
izločanju sebuma ter prisotnosti mediatorjev vnetja in ok-
sidativnega stresa. Omenjene spremembe pogosto upo-
rabljajo kot kazalnike za vrednotenje oglaševalskih navedb
oz. učinkovitosti izdelkov. Vrednotenje učinkovitosti zahteva
poglobljeno poznavanje mehanizmov delovanja posamez-
nega onesnaževala ter njegovih (značilnih in merljivih) učin-
kov na koži. Na voljo sicer ni enotnega standardiziranega
testa kot tudi ne soglasja, kateri kazalnik(i) so najbolj rele-
vantni. Vsekakor pa je treba pri označevanju ter oglaševanju
slediti Uredbi EU 655/2013, katere skupna merila zajemajo
navedbe o skladnosti izdelka z zakonodajo, verodostojno-
sti, dokaznem gradivu o delovanju kozmetičnega izdelka,
odkritosti, pravičnosti in ozaveščenega odločanja (46, 47).
4.1 VREDNOTENJE IN VIVo
Vrednotenje zaščite kože pred okoljskimi onesnaževali in
vivo izvajamo na prostovoljcih, pogosto so v testiranja vklju-
čene osebe, ki so že sicer bolj izpostavljene onesnaževalom,
tj. živijo na območjih z visoko stopnjo onesnaženosti ali so
kadilci. Testiranje v večini primerov zahteva nanos zmesi
onesnaževal na kožo prostovoljcev, zato je zahtevana pred-
hodna pozitivna ocena etične sprejemljivosti poteka razi-
skave. Za oceno stanja kože uporabljamo neinvazivne me-
tode. Tako je npr. zmes sebuma, prsti in onesnaževal na
osnovi ogljikovih delcev, t. i. »Sebollution«, namenjena vred-
notenju čistilnega učinka formulacij. Pri tem vrednotimo fo-
tografije, ki so zajete pred in po nanosu zmesi ter po čiščenju
s testiranim izdelkom. meritve transepidermalne izgube vode
omogočajo vrednotenje barierne funkcije kože, medtem ko
za oceno draženja kože vrednotimo barvo kože preko kro-
mometričnih parametrov. Zaščitni učinek izdelkov proti po-
sledicam cigaretnega dima lahko ovrednotimo s spremlja-
njem tvorbe skvalen hidroperoksida in malondialdehida kot
kazalnikov oksidativnega stresa kože, njuna vsebnost se
namreč značilno poviša tekom lipidne peroksidacije. Pro-
stovoljci najprej nanesejo zaščitni izdelek, po izpostavitvi ci-
garetnemu dimu pa omenjena kazalnika določimo v vzorcu
odvzetega sebuma s površine kože. Tako pridobljeni podatki
so zanesljivi in dober odraz realnega stanja, ne omogočajo
pa razumevanja dogodkov na molekularni ravni. glavna
omejitev je ustrezna interpretacija rezultatov zaradi omeje-
nega števila vključenih prostovoljcev in visoke interindivi-
dualne variabilnosti kožnih parametrov (18). 
4.2 VREDNOTENJE IN VITRo
Vrednotenje in vitro ima prednost nadzorovanih pogojev
eksperimenta ter omogoča razumevanje delovanja ones-
53 farm vestn 2023; 74
Preglednica 1: Smernice za formuliranje kozmetičnih izdelkov za zaščito pred onesnaženostjo glede na tip/stanje kože; povzeto po (35). 
Table 1: Guidelines for formulating anti-pollution cosmetic products in relation to skin types/conditions; adapted from (35). 
Tip/stanje kože Formulacijski pristopi
Utrujena ali mastna koža
globinsko čiščenje, piling, uporaba polimerov, ki tvorijo dodaten zaščitni
film na površini kože in/ali odbijajo prašne delce
Suha in poškodovana koža
Nadomeščanje/obnova medceličnih lipidov rožene plasti, krepitev kožne
bariere
Izrazito suha, hrapava koža
Izboljšanje hidratacije kože, zmanjšanje transepidermalne izgube vode,
nadomeščanje sestavin naravnega vlažilnega dejavnika 
Koža z vidnimi znaki staranja: gubami,
drobnimi linijami, izgubo volumna
Preprečevanje nastanka radikalov, uporaba antioksidantov in kelatorjev 
Neenakomerno pigmentirana koža
Kontrola biosinteze melanina (inhibicija tirozinaze), regulacija prenosa me-
lanosomov
Zrela, manj čvrsta koža 
Stimuliranje biosinteze kolagena/elastina, preprečevanje razgradnje pro-
teinov
Pordela, občutljiva, vneta koža z aknami Uporaba snovi s protivnetnim/pomirjujočim delovanjem  
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
naževal na ravni celičnih mehanizmov, sta pa razlaga re-
zultatov in korelacija s sistemom in vivo zahtevni. Vredno-
tenje in vitro najpogosteje izvajamo na enoplastnih celičnih
linijah keratinocitov in fibroblastov, na rekonstruiranih člo-
veških kožnih modelih ali izolirani človeški koži (pridobljeni
npr. po plastičnih operacijah). Izbrani model izpostavimo
zmesi onesnaževal, ozonu ali UV-sevanju. glavna pomanj-
kljivost je odsotnost klinične slike. Tako za oceno škodlji-
vega učinka onesnaževal uporabljamo različne celične pa-
rametre, npr. določanje sproščenih interlevkinov (IL-1α,
IL-1β, IL-6, IL-8), prostaglandinov (PgE2) ali TNf-α v su-
pernatantu s pomočjo ELISE in/ali vrednotenje citotoksi-
čnost s testi celične proliferacije, npr. test aktivnosti mito-
hondrijske dehidrogenaze (mTT/mTS test), oz. izgube
integritete celične membrane (npr. sproščanje encima laktat
dehidrogenaze iz celic s poškodovano membrano (test
LDH). Zelo pogosto vrednotimo nastanek radikalov oz.
sposobnost antioksidativne zaščite po izpostavljenosti
onesnaževalom oz. antioksidantom (npr. z metodo fRAP)
ali oceno kožne integritete z določanjem strukturnih pro-
teinov (prenos Western), meritvami upornosti na celičnih
linijah ali celo ex vivo z določanjem malondialdehida kot
kazalnika lipidne peroksidacije ali vsebnosti težkih kovin v
vzorcih rožene plasti, odvzetih s tehniko tape-stripping.
možno je tudi proučevanje na ravni izražanja genov z me-
todo RT-qPCR za npr. interlevkine ali CYP1B1, ki je pove-
zan z aktivacijo AhR, ali za proteine, pomembne za struk-
turno integriteto kože (kolagen, elastin, metaloproteaze)
(18). 
5sklep
Onesnaženost okolja ima izreden vpliv na kakovost življenja
in zdravje posameznika. Tako je razumljiv velik (tržni) po-
tencial kozmetičnih izdelkov za zaščito kože zaradi nepo-
sredne in stalne izpostavljenosti škodljivim vplivom okoljskih
onesnaževal. Pristopi za zaščito kože so različni, v prvi
vrsti je to preprečevanje odlaganja trdnih delcev oz. njihove
penetracije v kožo. Zaščitna vloga pred onesnaženostjo
okolja je pogosto pridružena kozmetičnim izdelkom, katerih
primarna vloga je učinek proti staranju ali zaščita pred son-
cem, posvetlitev in vlažilna nega kože. Pri tem je velik po-
udarek na sestavinah naravnega izvora, kar je v skladu z
naraščajočim segmentom naravne kozmetike, ki je po
mnenju uporabnikov koži in okolju bolj prijazna. gledano v
luči onesnaženosti okolja, ko se zdi problem na globalni
ravni na trenutke nerešljiv, so (kozmetični) izdelki za zaščito
kože več kot zgolj trend, so realnost, ki (žal) ostaja. 
6Financiranje
Delo je bilo izvedeno v sklopu programa ARRS P1-0189
in projekta ARRS L4-4564.
7literatUra: 
1. World Health Organization. Ambient Air Pollution: A Global
Assessment of Exposure and Burden of Disease; World Health
Organization: Geneva, Switzerland, 2016; pp. 1–131.
2. World Health Organization. Air pollution. [cited 2023 January
31]. Available from: https://www.who.int/health-topics/air-
pollution#tab=tab_1
3. Hendricks AJ, Eichenfield LF, Shi VY. The impact of airbone
pollution on atopic dermatitis: a literature review. Br J Dermatol.
2020;183:16-23. 
4. Mancebo SE, Wang SQ. Recognizing the impact of ambient air
pollution on the skin. J Eur Acad Dermatol Venereol.
2015;29(12):2326-32.
5. World Health Organization. Ambient air pollution: Health
impacts 2018.
https://www.who.int/airpollution/ambient/healthimpacts/en/.WH
O 2018
6. Lee WS, Lee KS, Lee S, Sung M, Lee SJ, Jee HM, et al. Home
Remodeling and Food Allergy Interact Synegistically to Increase
the Risk of Atopic Dermatitis. BioMed Res Int.
2017;2017:3793679.
7. Kim JK, Kim HJ, Lim DH, Lee YK, Kim JH: Effects of Indoor Air
Pollutants on Atopic Dermatitis. Int J Environt Res and Public
Health. 2016;13.
8. REPUBLIKA SLOVENIJA GOV.SI [Internet]. Obstojna organska
onesnaževala. [cited 2022 November 22]. Available from:
https://www.gov.si/teme/obstojna-organska-onesnazevala/  
9. Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (prenovitev)
(Besedilo velja za EGP.) (2019/1021)).
10. NIJZ [Internet]. Dioksini, furani in PCB v živilih oziroma hrani.
[cited 2022 November 22]. Available from:
https://www.nijz.si/sl/dioksini-furani-in-pcb-v-zivilih-oziroma-hrani
11. Bonamonte D, Filoni A, Vestita M, Romita P, Foti C, Angelini G.
The Role of the Environmental Risk Factors in the Pathogenesis
and Clinical Outcome of Atopic Dermatitis. BioMed Res Int.
2019;2019:2450605.
12. Oh I, Lee J, Ahn K, Kim J, Kim Y-M, Sim CS, Kim Y. Association
between particulate matter concentration and symptoms of
atopic dermatitis in childern living in an industial urban area of
South Korea. Environ Res. 2018;160:462-8.
54
K
O
Z
m
E
TI
Č
N
I I
Z
D
E
LK
I Z
A
 Z
A
š
Č
IT
O
 K
O
Ž
E
 P
R
E
D
 O
K
O
LJ
S
K
Im
I O
N
E
S
N
A
Ž
E
VA
LI
 
farm vestn 2023; 74
13. Jin SP, Li Z, Choi EK et al. Urban particulate matter in air
pollution penetrates into the barrier-disrupted skin and
produces ROS-dependent cutaneous inflammatory response in
vivo. J Dermatol Sci. 2018;91:175-83. 
14. Kim HJ, Bae IH, Son ED, Cha N, Na HW, et al. Transcriptome
analysis of airborne PM2.5-induced detrimental effects on
human keratinocytes. Toxicol Lett. 2017;273:26-35.
15. Okolje.info [Internet]. Trdni delci (PM10 in PM2.5). [cited 2022
November 22]. Available from:
http://www.okolje.info/index.php/kakovost-zraka/trdni-delci
16. Kampa M, Castanas E. Human health effects of air pollution.
Environ Pollut. 2008;151:362-7.
17. Kirinčič S. Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) v hrani in
njihov vpliv na zdravje. eNBOZ, 2015. 
18. Rembiesa J, Ruzgas T, Engblom J, Holefors A. The Impact of
Pollution on Skin and Proper Efficacy Testing for Anti-Pollution
Claims. Cosmetics. 2018;5:4.
19. Kocbek P. Mikrobiota zdrave kože – zapostavljena zaščitna
bariera. Farm vest. 2021;4:242-8.
20. Prescott SL, Larcombe DL, Logan AC, West C. et al. The skin
microbiome: Impact of modern environments on skin ecology,
barrier integrity, and systemic immune programming. World
Allergy Organ J. 2017;10:29.
21. Ray PD, Huang BW, Tsuji Y. Reactive oxygen species (ROS)
homeostasis and redox regulation in cellular signaling. Cell
Signal. 2012; 24:981-90.
22. Osredkar J. Oksidativni stres. Zdrav Vestn. 2012; 81:393-406.
23. Lefebvre MA, Pham DM, Boussouira B et al. Evaluation of the
impact of urban pollution on the quality of skin: a multicentre
study in Mexico. Int J Cosm Sci. 2015;37:329-38.
24. Rinnerthaler M, Bischof J, Streubel MK, Trost A, Richter K.
Oxidative Stress in Aging Human Skin. Biomolecules.
2015;5:545-89.
25. Stejskalova L, Dvorak Z, Pavek P. Endogenous and Exogenous
Ligands of Aryl Hydrocarbon Receptor: Current State of Art.
Curr Drug Metab. 2011;12(2):198-212.
26. Napolitano M, Patruno C. Aryl hydrocarbon receptor (AhR) a
possible target for the treatment of skin disease. Med
Hypotheses. 2018;116:96-100.
27. Kim HO, Kim JH, Chung BY, Choi MG, Park CW. Increased
expression of the aryl hydrocarbon receptor in patients with
chronic inflammatory skin diseases. Exp Dermatol.
2014;23:278-81
28. Merches K, Haarmann-Stemmann T, Weighardt H, Krutmann J,
Esser C. Ch. AHR in the skin: From the mediator of chloracne to
a therapeutic panacea? Curr Opin Toxicol, 2017;2:79-86.
29. Morita A, Torii K, Maeda A, Yamaguchi Y. Molecular Basis of
Tobacco Smoke-Induced Premature Skin Aging. J Invest
Dermatol Symp Proc. 2009;14: 53-5.
30. Choi H, Shin DW, Kim W et al. Asian dust storm particles
induce a broad toxicological transcriptional program in human
epidermal keratinocytes. Toxicol Lett. 2011;200:92-9.
31. Portugal-Cohen M, Oron M, Cohen D, Ma’or Z. Antipollution
skin protection – A new paradigm and its demonstration on two
active compounds. Clin Cosmet Investig Dermatol.
2017;10:185-93.
32. Li Q, Kang Z, Jiang S, Zhao J, Yan S, Xu F, et al. Effects of
ambient fine particles PM2.5 on human HaCaT cells. Int J
Environ Res Public Health. 2017;14:72.
33. Kim SY, Sim S, Choi HG. Atopic dermatitis is associated with
active and passive cigarette smoking in adolescents. PLoS
One. 2017;12(11):e0187453.
34. Future Market Insight [Internet]. Anti-Pollution Skin Care
Products Market. [updated 2021 September; cited 2022
December 23]. Available from:
https://www.futuremarketinsights.com/reports/anti-pollution-
skin-care-products-market
35. Mistry N. Guidelines for Formulating Anti-Pollution Products.
Cosmetics. 2017;4(57). 
36. Juliano C, Magrini GA. Cosmetic Functional Ingredients from
Botanical Sources for Anti-Pollution Skincare Products.
Cosmetics 2018;5(1):19.
37. Future Market Insight [Internet]. Anti-pollution Ingredients
Market. [updated 2022 July; cited 2022 December 23].
Available from:
https://www.futuremarketinsights.com/reports/anti-pollution-
ingredients-market.
38. Oh MJ, Cho YH, Cha SY, Lee EO, Kim JW, Kim SK, et al. Novel
phytoceramides containing fatty acids of diverse chain lengths
are better than a single C18-ceramide N-stearoyl
phytosphingosine to improve the physiological properties of
human stratum corneum. Clin Cosmet Investig Dermatol
2017;13(10):363-71.
39. Kim JH, Lee J-E, Kim KH, Kang NJ. Beneficial Effects of Marine
Algae-Derived Carbohydrates for Skin Health. Mar Drugs. 2018
Nov;16(11):459. 
40. Wang J, Jin W, Hou Y, Niu X, Zhang H, Zhang Q. Chemical
composition and moisture-absorption/retention ability of
polysaccharides extracted from five algae. Int J Biol Macromol.
2013; 57:26–29.
41. Binic I, Lazarevic V, Ljubenovic M, Mojsa J, Sokolovic D. Skin
ageing: natural weapons and strategies. Evid Based
Complement Alternat Med 2013; 2013:827248.
42. Fitton JH, Dell'acqua G, Gardiner V, Karpiniec S, Stringer DN,
Davis E. Topical Benefits of Two Fucoidan-Rich Extracts from
Marine Macroalgae. Cosmetics. 2015;2(2):66-81.
43. Katiyar SK, Ahmad N, Mukhtar H. Green tea and skin. Arch
Dermatol. 2000 Aug; 136(8):989-94.
44. Ispiryan A, Viškelis J, Viškelis P. Red Raspberry (Rubus idaeus
L.) Seed Oil: A Review. Plants 2021, 10, 944.
45. Lee GR, Maarouf M, Hendricks AJ et al. Topical probiotics: the
unknowns behind their rising popularity. Dermatol Online J.
2019;25.
46. Critical Catalyst [Internet]. “Anti-pollution” claims in cosmetic
products. [updated 2020 August 3; cited 2022 December 12].
Available from: https://criticalcatalyst.com/anti-pollution-claims-
in-cosmetic-products/
47. EUR-Lex [Internet]. UREDBA KOMISIJE (EU) št. 655/2013 z
dne 10. julija 2013 o določitvi skupnih meril za utemeljitev
navedb, uporabljenih v zvezi s kozmetičnimi izdelki. [cited 2022
December 7]. Available from: https://eur-lex.europa.eu/legal-
content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32013R0655
55 farm vestn 2023; 74
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I