Poštama plačana v gotovini. Leto IIL, št. 5. V LfuMjaiii, dne 1. maja 1933. Cena Din 1* T/IMc - wobjoda - frtxu/iZt*6d Glasilo Zveze bojevnikov In Samopomoči Zveze bojevnikov Prav za našo zemljo so hoteli zopet žrebati, kakor bi še me bilo dosti gorja, ki so nam ga vsilili zemlje lačni tujci. Ob takih prilikah, ko hočejo veliki narodi po naši zemlji in z našo krvjo utrditi svoja gospod-stva ter zaključiti svoje ogabne račune, je dolžnost vsakega našega človeka povsod, v vseh deželah in državah, kjer bivajo Slovenci, da dvigne glas vsemu svetu v opomin; Proč roke od naše svete zemlje! Tudi mi Slovenci hočemo revizijo in zahtevamo, d ase združi to, kar mora biti združeno po vseh božjih in človeških postavah. Vrnite nam našo slovensko zemljo, da bomo z brati iz Primorja in Koro-tana združeni v naši jugoslovanski državi! Slovanska zemlja Slovanom! Jugoslovanska zemlja Jugoslovanom! Slovenska zemlfa Slovencem! Tabori Ko so v preteklem stoletju naši najboljši možje sklicc-¦\ali tabore, da bi združili a se SloAence in da bi ojačili med našim narodom narodno za\est, gotovo niso mislili, da bo treba po tolikih letih zopet sklicevati in zbirati narod na posvetovanja in odločevali ja. Čast in zahvala našim narodnim borcem in prvakom: utrdili so med našim narodom narodno zavest in narodno čuvstvovanje, poglobili vez med posameznimi deli našega ljudstva ter poživeli duha vzajemnosti in sloge. Pa vendar hočemo v današnjih dneh bojevniki zopet taborov! Zakaj vendar? Res je, da smo veseli in srečni v naši jugoslovanski državi, vendar mnogo naših, ki govore isti jezik kakor mi, umira v tujini, kjer ne sme rabiti svoje materine besede, kjer ne sme poslušati svoje mile slovenske pesmi, kjer ne sme pozdraviti brata v svojem lepem jeziku. So pa še druge velike in težke nadloge, ki tarejo vse sloje našega naroda. Velika bremena, majhni zaslužki, ki jih ima naš človek, ki se bori za obstanek in za košček vsakdanjega kruha, nujno (silijo, da se posvetujemo, kako odpoimoči velikim sedanjim nadlogam in teža\am. In temu so v prvi vrsti namenjeni naši tabori. Treba je pa tudi, da vsi spoznajo našo socialno ustanovo, našo organizacijo, da sej seznanijo z njenimi cilji in nameni, da se vsi prepričajo, kako lepe, nesebične, splošno dobre cilje zalslecluje naša organizacija. Treba je vendar enkrat izpodbiti mišlienje vseh onih, ki emaitrajo našo Zvezo še vedno, dasi so vse bivše stranke že davno mrtve, za privesek te ali one politične skupine. Na taborih boste jasno culi od vseh naših predstavnikov, da smo organizacija, ki dela za blaginjo in procvit vseh naših članov, pa tudi vseh naših ljudi, zlasti gospodarsko in socialno šibkejših in zatiranih. V poletnih mesecih bomo stopili na plan, pred narod, brez ozira na desno ali levo in povedali vsem našim ljudem, kaj jih teži in kako si zamišljamo izboljšanje v teh težkih dneh. Slišati pa hočemo tudi od vseh plasti našega naroda mišljenje, nasvete in želje, da storimo vse v izboljšanje razmer med ljudstvom. Šli homo po vsej naši Sloveniji, zbrali se bomo na Suši pri Železnikih, v Crn-grobu pri Škof ji Loki, v Tržiču, na Žalostni gori pri Ljubljani (Preserje), na Križni gori pri Ložu, v Mokronogu, v Dobrepoljah, na Čatežu pri Trebnjem (kjer so se bivši vojaki po svetovni vojni prvič sestali), na Kumu, v Raj-henburgu, v Celju, na gori Oljki in v Petrovčah v Savinjski dolini, v Konjicah, v Beli krajini, na Ptujski gori, v Mariboru, pa tudi v Prekmurju. Povsod bomo zbirali naše ljudi, da se razgovorimo o vsem. kar nas teži. Izbrali smo za tabore nalašč take kralje, kamor ljudje radi zahajajo, kjer se radi zbirajo in sestajajo, da vsaj za hip pozabijo bridkosti in težave vsakodnevnega življenja. Privabiti hočemo naše ljudstvo na krajevne točke, ki so splošno priznane za izletne točke, kjer se lahko po mili volji raz-vedre in povesiele, kjer si lahko ogledajo tudi vso krasoto naše slovenske zemlje, ki jo je nebo obsulo s prelastnim sijajem, velikim bogastvom in čudovito lepoto. Prav zato hočemo naše tabore na izletnih točkah. Letošnje leto naj prinese razmah naši organizaciji pri vseh stanovih, poklicih in slojih! Zato bodo v prvi vrsti poskrbeli) naši tabori, ki jih bo kronal običajni tabor vseh slovenskih vojakov iz svetovne vojne na Brezjah 15. avgusta. R. W. Delo in varčevanje Hočemo novo življenje, nov razmah, novo pojmovanje skupnosti in družbe! Ko se oziramo po rešitvi iz zamotanih gospodarskih stisk in nadlog, se nam nehote porodi vprašanje: zakaj je prišlo do strašne katastrofe po vojni, ki je vendar ugonobila tisoče najboljših ljudi, tisoče delavcev trpinov, tisoče kmetskih sinov in mož? Kje tiči pač vzrok veliki brezposelnosti, ki je zajela svet, saj se je po vojni izpraznilo tisoče službenih mest, tisoče mrtvih rok je za vedno prenehalo delati in dalo prostora drugim? Tn vendar se na svetu strašna morija popolnoma nič ne pozna! Ravno nasprotno: hujše brezdelje, trpkejše nadloge vise nad človeštvom, brezobzirnejši boj se bije za košček kruha in za obstanek. Odkod vse to? Ako pogledamo naše povojno življenje, vidimo, s kako neprimerno drznostjo se je razpasel med ljudmi skrajni egoizem. Egoizem na najvišjih mestih, egoizem pri vseh slojih, poklicih in stanovih, egoizem pri vseh podjetjih in ustanovah. Kakor krvoločne zveri preže ljudje, da grabijo in grabijo brez ozira na završili oni, ki niso najmanje trpeli na frontah, pač pa opazovali divji boj iz varnega zaledja, a nazadnje se usedli k zeleni mizi in začrtali novo usodo Evropi. In ta usoda in karta ni začrtana za podlago trajnega miru, ker je bila ustvarjena iz maščevalnosti, samo-Ijubja, oholosti in nenasitnega pohlepa po tuji zemlji. In danes, po štirinajstih letih, preti od vseh strani revanža, maščevanje zato, ker so bile mirovne pogodbe krivične, vsiljene, zasedale so novo Vojno. Bojevniki, ki so nosili vso pezo velike vojne, bi ustvarili tedaj drugačno- karto Evropi, dali bi ji močno in trajno mirovno podlago, kakršne hladni diplomati niso mogli dati. Kajti trajna podlaga miru niso strategične meje, ne matematika, ne lokavost diplomacije, ne vsi njeni preračunani triki in slepila in prigoljufani plebisciti, ne, garancija miru niso niti železnobetonski trdnjavski zidi, ne kanoni, ne meč, ne plin, ne zversko zatiranje narodne manjšine. Edina trajna podlaga miru je ljubezen do bližnjega, narodna strpnost in pravična narodnostna meja! Sporazum narodov in ljudstev, naravni sporazumi brez mešetarjev in brez pretkanih diplomatov — to je najmočnejša garancija za svetovni mir. Ako dandanes v bratski slogi ziborujejo milijonski zbori bojevnikov, ki so si stali nekoč v zakopih drug proti drugemu, umetno našuntani; ako so si celo ti danes kakor bratje, kako bi tse sporazumela šele ljudstva, ki si niso še nikoli stala oborožena nasproti! Kdo je torej kriv tega večnega umetno razpaljenega sovraštva med narodi in državami? Bojevniki ne, ljudstva ne, ne delavci, ne kmetje, temveč perfidnost ponorelih sadistov, ki bi hoteli za vsako ceno preizkusiti učinek svojih novih izumov morilnega orožja nad človeštvom in zemljo. In mi vsi, ki se borimo za mir in sporazum med narodi, napovedujemo boj ponorelim sadistom in njihovim para-litičnim trobentarjem. In revizijo mirovnih pogodb hočejo. Kdo? Ti, ki jim je dala zelena miza več ko preveč, ti bi hoteli zdaj revidirati meje. Mi smo za pravično razmejitev zemlje i m za revizijo. Nemški Avstriji naj se vrne južna Tirolska, lužiškim Srbom pri-tiče avtonomija, vsa Ukrajina je zasužnjena, itd. In če smo mi storili komu krivico, simo pripravljeni vse poravnati. Ali komu? Avstriji? Ako se klati kak hitlerjevec po naših deželah, svobodna mu pot, lahko gre. Toda Koroška je in bo naša! Smo kaj ukrali Madžarski? Tisti madžarski Žid je, ki gulijo naš narod po Banatu in Vojvodini, te lahko 2 odnese vrag, naša zemlja se bo oddahnila. In kaj smo ukrali našemu jugozapadnemu sosedu, ker se tako strašansko bojimo revizije? Morda podrtine ljubljanskega rimskega zidu. Le čemu za božjo voljo se mi tako bojimo revizije? Radi ljubega miru naj si pustimo končno odsekati še glavo? Ne, hvala za tak mir, vrag naj ga vzame, ako smo mi brez nog in brez glave! Naš človek je vedno proti vojni, toda na svoji zemlji hoče imeti mir, da v miru orje in seje in zanje. Ako ga pa pri tem njegovem delu kdo nadleguje in ujeda, tedaj naš krotki človek zamahne in oplazi, da je joj. Neki naš Bosanec, starikav črnovojnik od delavske stotnije, je kopal jarke med četrto in peto bitko na Soči. Dogodijaj je resničen. Kopal je prav pred prvo linijo, ponoči, slučajno tedaj čisto sam. Kar se priplazijo trije bersaljeri, ga obkolijo in pozovejo, naj se vda. On se ne zmeni, koplje dalje, kakor mu je bilo ukazano. Prično drezati vanj, naj preneha in naj gre z njimi. On zmaje z ramami, jim pokaže bojno linijo, češ, tja naj gredo, tam so pravi vojniki, ki se vojskujejo, on pa ne utegne, mora kopati, kakor mu je naročeno. Ko le ne odnehajo, jim pokaže kramp in lopato: glejte, nisem vojnik, nimam orožja, sem samo delavec, krampar, ki moram do jutra izkopati toliko in toliko zakopa. Če bi se radi vojskovali, naj se zmenijo z ooiiimi, ki imajo puške in bombe, on je revež, nima nič. Kako? Da bi šel z njimi? V robstvo? Ne, za to res nema vremena, mora raditi. Nu, so ga pa hoteli zgrabiti in odgnati s silo. Jok! Bosancu je bilo tedaj šale dovolj, Dvignil je lopato, zamahnil in tako silovito usekal, da je prvemu zletela glava z ramen.. . Druga dva isita od groze odskočila in jo ucvrla, odkoder sta prišla. Naš Bosanec je kopal dalje. Toda pričela ga je peči vest. Odsekana glava se mu je trkljala okrog krampa, pa je kar popustil delo in odšel k svoji komandi. S sklenjenima rokama se je vrgel pred častnika in mu priznal skesan, da je izvršil zločin, da se je spustil v posel, ki njemu delavcu ne pritiče. Naj ga kaznuje gospodam, kakor ve in zna, naj ga kaj odžene j o na vojni sod, mili Bože, spozabil se je pa v svojem nebrzdanem srdu in odsekal nekomu glavo. — No, kako se je začudil naš Bosanec, ko se mu je častnik tako od srca smejal, ga poirepljal po rami in mu končno obljubil veliko srebrno. — Kakor rečeno, ta zadeva se je v resnici dogodila na soški fronti in živo govori o značaju našega človeka. Da hočejo Dalmacijo, tulijo fašisti, da hočejo vso Slovenijo do Celja, vso našo obdelano zemljo, vse vode in gozdove. Tako tulijo. Mi pa vemo, zakaj. Zato, da bi s svojim tuljenjem udušili naš krik. Naš krik po živi naši krvi, ki sega doli do Tilmenta. Pa topovska žrela so nastavili vzdolž vse, za nas vedno provizorične meje. Čemu? Zato, ker jih je strah, da bi mi nekega dne ne zavihteli lopate in iztir-jali, kar je našega. Ne, le kričite kolikor hočete, za revizijo smo mi, da se naša državna in narodnostna meja prenese na Tilmento in na igpsposvetsko ravan! To« bo šele končna podlaga našemu trajnemu miru! Beneški Slovenec: Do Tilmenta Da,'prav do Tilmenta ali Taljamenta, kakor pravijo nekateri! Do tja sega naš prekrasni svet, ker bivajo tam že od sedmega stoletja Slovenci, dasi so jih vedno tlačili tujci od Furlanov preko* beneške republike do današnjih dni, ko ječi še večji del našega naroda pod tujčevo peto. Saj živi ša danes tam do 50.000 Slovencev, ki so ostali zvesti svojemu rodu kljub pritisku in navalu tujcev. Prav v sedanjih dneh se moramo spominjati te divne slovenske žemljice, saj praznuje vodja tega naroda letos sedemdesetletnico rojstva. Oče beneških Slovencev in nestor slovenskih pesnikov Ivan Trinko nam je lep zgled ljubezni do svojega naroda, kateremu je mnogo koristil ne le s svojim delom kot vzgojitelj in učitelj, tem- več tudi kot pomočnik v vseh stiskah in nadlogah, ki so trle ubogo njegovo ljudstvo pod Matajurjem v dolinah rek Ter in Naddže. To priča predvsem dejstvo, da je bil večkrat izvoljen kot poslanec v pokrajinski zbor v Vidmu. Ko se spominjamo njegove težke življenjske poti, se nam nehote porodi misel, da bi moral tudi leta 1866., ko je pripadla po plebiscitu Beneška Slovenija Italiji, izpregovo-riti Slovenec-Jugoslovan približno iste besede, kakor jih je izpregovoril nas zastopnik v plebiscitni komisiji po končanem plebiscitu na Koroškem: «Teh Slovencev mati Slovenija ne bo nikoli pozabila, pa tudi Jugoslavija bo mislila nanje.» Dokler imamo tam preko take ljudi kot je Trinko, se za naš narod ni bati! Vzdignil in prerodil se bo, ko pride naš kralj Matjaž! In prav do Tilmenta bo segala njegova pravica! Korotanec: Koroška svobodna in nerazdeljena! Priznati moramo, da so Nemci na Koroškem za plebiscit znali najti prav krepkih in učinkovitih plebiscitnih gesel. Eno izmed njihovih najbolj privlačnih gesel, ki ga še danes trobijo z veliko trobento po vsej Koroški in ki ga hočejo zlasti mladini vcepiti v dušo in srce, je geslo: «Karnten frei und ungeteilt — Koroška svobodna in nerazdeljena!» Koroška svobodna! Koroški Nemci danes to svobodo Koroške tako razumejo — in ni dvoma, da so jo od vsega začetka tako razumeli — da imajo oni neomejeno oblast na Koroškem ter da smejo Slovence na Koroškem po mili volji zatirati in ponemčevati. Ta nemška svoboda Koroške torej pomeni za Slovence: zasužnjen je, zatiranje in popolno uničenje. Slovensko geslo ob plebiscitu se je glasilo: «Koroška svobodna in zedinjena z brati po krvi in jeziku!» Tudi Slovenci so zahtevali zase svobodo, a oni niso hoteli zasužnjiti Nemcev. Niso zahtevali torej vse Koroške, marveč samo slovensko ozemlje na Koroškem. In vendar, kdo bi bil imel več pravice zahtevati zase vso Koroško: Slovenci ali Nemci? Brezdvomno Slovenci. Z zgodovinskega stališča namreč. Slovenci bi bili imeli zgodovinsko pravico zahtevati zase vso Koroško. Saj je bila vsa Koroška nekoč slovenska. Slovenska je bila Labudska dolina, slovenska je bila Krška in Metniška ali Motniška dolina, slovenske so bile Breze na severnem Koroškem, slovenska je bila dolina Bele pod Velikim Klekom, zdaj imenovana: Molltal. Po vsej zdaj nemški Koroški najdete vse polno slovenskih imen, gora, voda, vasi in trgov. O vsej tej ponemčeni Koroški veljajo Gregorčičevi verzi: A zdaj zatrt je tod naš glas in tuji krog zvene glasovi, tuj trg in grad, tuj ves je kras, oh naši so samo — grobovi! Na Solnograškem še zdaj pravi ljudstvo Koroški: das Windische Land, t. j. Slovenska dežela. Tudi to je priča, da je bila res nekoč vsa Koroška slovenska. Toda Slovenci smo bili skromnejši in pravicoljubnejši nego Nemci in smo po razsulu zase zahtevali samo slovensko Koroško. Naravni mejniki med slovensko in nemško Koroško so: Dobrač (2166 m), Osojske Ture (1069 m), Sv. Urh (1015 m), Sv. Helena ali kakor jo Nemci napačno imenujejo Magdalensberg (1058m), Svinja planina (2081 m). Nemci so začeli silovito propagando proti razdelitvi Koroške. Apelirali so na koroško rodoljubje, češ, da se Koroška ne sme razdeliti, da mora ostati vsa in nerazdeljena. Seveda tako, da bi vsa in nerazdeljena ostala — njim! Apelirali so na zvestobo do Koroške in opominjali: Korošci, ostanite zvesti — Karnter, bleibt treu! Ne pustite, da se razdeli Koroška! Vsak, kdor je za delitev Koroške, 3 je izdajalec! Slikali so krvaveče srce in prigovarjali: Ostanite Koroški zvesti! Kratkomalo: znali so! Znali so se vživeti v dušo Korošca in ga znali prijeti tam, kjer je najbolj mehak in dovzeten. Njihova gesla so vlekla. Saj o tem, da hočejo zato vso Koroško, da bo vsa Koroška 11 j i h o v «Lebensraum» (življenjski prostor), kar zdaj odkrito izpovedujejo, o tem so tedaj skrbno molčali. Z večjo upravičenostjo bi bili mogli mi terjati vso Koroško zase, nego so jo terjali Nemci. Tudi mi bi bili mogli reči: Koroška svobodna in nerazdeljena! In prepričan sem, da če bi šlo res zato, da vsa Koroška pripade nam, bi bili Nemci takoj za delitev Koroške, da si rešijo vsaj nemški del. In mi bi ga jim bili čisto privoščili. Ivan Rozina : Pot v robstvo Komisija je ugotovila le to, kar smo sami že davno dobro vedeli, da bolujemo vsi za pegastim legarjem. Zdravil pa niso nikomur dali. Zmajevali so z rameni in se razgovarjali, da so prišli prepozno, češ, kar je pomrlo, je pomrlo, ostali so krizo že itak prestali in torej ni bojazni, da pomrjejo. Res je umiranje nekako prenehalo in po sedmih dneh se nam je stanje toliko zboljšalo, da smo lahkoi kramljali med seboj. Šele sedaj smo opazili, kako velikanske vrzeli je zapustila med nami bolezen, ki je gospodarila brez nadzorstva. Zastonj smo klicali svoje drage prijatelje in znance, ni jih bilo več, kajti med našo vročično krizo jih je odpeljala bela žena k počitku, tja, kamor smo si želeli tudi mi, kar nas je ostalo živih. Ni mogoče povedati, kako strašno nas je vse to pretreslo. Tudi ravnanje naših «go-spodarjev» se ni prav nič zboljšalo. Posebno kruto so nastopali zjutraj pri budnici. Nekega tovariša iz Perovega pri Kamniku (inuel sem pozabil) je nedolžen nasmeh pri budnici stal življenje. Sirovina bersaljer mu je kakor besen skočil s čevlji na njegova prša, mu polomil pri tem več reber in prizadejal tako težke notranje poškodbe, da je tri dni nato umrl. Za tem ubogim, komaj osemnajstletnim fantičem so jokali celo stari v borbi preizkušeni možje. V lepih toplih dneh smo se izvlekli polagoma iz našega brloga na dvorišče ter se greli na soncu kakor ^martinčki. Večkrat je priletela na dvorišče štruca kruha, ki joi je vrgel preko zidu neznan dobrotnik, da pomaga gladnim ujetnikom. Prepričan sem, da Bi tega nikdar več ne storil, ko bi mogel videti prizore, ki so se odigravali. Kakor gladne zveri so planili ubogi sestradanci, ki so bili po prestani bolezni še bolj lačni, in od kruha ni ostala niti drobtinica, vse so> pomadrali, tako da nihče ni imel koristi pač pa le bolečine. V svoji zlobni prešernosti so se namreč z vidno naslado zaleteli med nas stražarji in tolkli po ubogem živem klopčiču, ki se je valjal po tleh, da dobi kruha, dobil pa je le strašne batine kar s puškinimi kopiti. Nekega tovariša od Škofje Loke je zadel tak udarec tako strašno, da je puškino kopito odletelo, siromak je pa drugi dan umrl. Toda še ni hotelo biti trpljenja konec. Komaj smo si malo opomogli od prestane bolezni, ki nam je po večini pobrala tudi vse lase na glavi, smo oboleli za tropično mrzlico, malarijo. Zopet je ležalo vse. V teh težkih dneh je posijal v naš brlog kakor sončni žarek tovariš Žane Miklavčič iz Trbovelj. Prignali so ga z neke grofovske farme, kjer je obiral limone in pomaranče. Od vsega početka ujetništva je bil ves čas na delu, t j. skoraj na svobodi nasproti nam, ki smo se vedno vlačili po samih taboriščih. Prinesel je s seboj precej poln žep drobiža. Ni ga skrival. Vsakemu je postregel z limonami in drugimi dobrotami toliko časa, da nas je spravil pokoncu, seveda svoj žep je pa tudi izpraznil. Po vsestranskem razgovoru o domačih in sorodstvu se je tudi on priključil naši četvorici tako, da nas je bilo pet. Kot zelo načitan človek nairm je pripovedoval o različnih potovanjih in doživljajih po svetovnih morjih s tako prepričevalnostjo, kakor bi vse to res sam doživljal in so mu mnogi verjeli. Bil je izvrsten družabnik, poleg tega pa blaga duša. Marsikdo izmed tovarišev se mu ima zahvaliti za življenje, med njimi tudi pisec teh vrstic. Bil pa je vseskozi nemiren duh. Čim smo pričeli prihajati na sonce, nas je začel nagovarjati, naj pobegnemo. Preštudiral je vse kanale in luknje ter nam stavil razne predloge. Po vsestranskem razmotrivanju smo ugotovili, da je mogoče ubežati le skozi kanale, za katere smo slutili, da peljejo v imorje. Sklenili smo počakati toliko časa, da kdo izmed petorice dobi priliko priti v mesto, kjer bi si stvar pobliže ogledal. Vse nade pa smo gradili le na tovariša Miklavčiča, ki je edini izmed nas znal italijanski in je bil radi tega edini primeren, da nas popelje iz južne Italije do severne meje. Na glavo vsakega ujetnika je bila baje razpisana nagrada 30 lir. Ubogi tlačani bi nas, ki nismo bili vajeni jezika, gotovo polovili in predali oblastvom, vsaj bi v svoji revščini prodali dušo kar za eno samo liro, kakor so pripovedovali starejši ujetniki. Prilika, priti v mesto, se je skoro nudila vsem. Nekega lepega dne v začetku maja so- nas peljali prvič na izprehod. Naši spremljevalci so bili oboroženi le s palicami in bikovkami. Ko smo se pojavili na ulicah mesta Barletta, bolj podobni skeletom kakor ljudem, je civilno prebivalstvo zaplakalo. Kruh je kar deževal na nas. Razumljivo, da smo vsi planili nanj. To pa ni bilo všeč našim spremljevalcem. Pričeli so kar od kraja vse strahovito pretepati. Bili so po ubogih trpinih tako silno, da so ostali brez gorjač. Nič niso zalegli energični protesti civilistov, obupno plakanje in zmerjanje žen ter deklet, poclivjanci so nadaljevali svojei delo in niso dopustili pobrati kruha in cigaret, kar je v obilni meri metalo in dajalo v roke dobro meščanstvo. Sprehod, bolje tortura, je trajala nad eno in pol ure. Prignali so nas do obale morja. Pri tej priliki si je naša potorica kljub toliki zmedi ogledala kanale in ugotovila, da so izpeljani vsi v morje. Sestali smo se k posvetovanju. Po vsestranskem pomenku pa smo morali načrt pobega opustiti zaradi tega, ker ne bi mogli tako dolge poti napraviti brez sredstev. Potovati bi unogli le ponoči, zaradi nepoznanja cest bi bila velika nevarnost, da nas zgrabijo. Porazna je bila ta ugotovitev, vendar smo se tolažili s tem, da nas mogoče premeste kam v severnejše kraje, kjer bi bil beg lažji. Naslednji dan pa je bil za našo petorico srečen. Tovariš Tome je bil «povišan», in sicer za «pucfleka», ter dodeljen k nekemu bersaljerskemu naredniku. V tem svojstvu nam je mnogo pomagal, saj nam je donašal preostalo hrano, včasih pa tudi kak požirek. Naenkrat se je pa 24. maja raznesla po vsem taborišču radostna vest, da nas bodo odpravili domov. Na izprehodu tega dne smo v pristanišču res videli velikanski parnik «Orione», toda kljub temu nismo nič kaj zaupali tej vesti, kajti le prevečkrat so nas že «potegnili». (Dalje prih.) Naše mirovno poslanstvo (Govor odbornika Zveze bojevnikov Rudolfa Wagnerja v radiu na proslavi mirovnega dne 11. novembra 1932.) Čim bolj se oddaljujejo ona grozna leta trpljenja in grozot, tem bolj moramo zastaviti vse sile, da ne pozabi svet onih velikih žrtev, ki jih je prinesel na oltar miru. In ravno današnji dan naj bo vsako leto prav posebno klicar k bratstvu, slogi in mirnem sožitju narodov. Zlasti mali narodi, ki smo v svetovni vojni največ trpeli in doprinesli ogromne žrtve za cilje skupnosti, moramo stremeti, cla ostane ideja miru globoko zasidrana v naših srcih, cla damo tej ideji življenjske sile, mogočnega zagona, da bo pognala globoke korenine med vsemi ljudstvi, da se pri nobenem narodu ne bo dobil kdo>, ki bi hotel uničiti to s krvjo in trpljenjem kupljeno največjo dobrino vseh časov. Mir za vsako ceno in med vsemi narodi, ta klic naj prešine srca vseh, da bodo kot mogočna in nezrušljiva vez strnila vse nekdanje zmagovalce in premagance v edino mogočno falango bratstva in miru. Prav poseben klic naj čuje danes naša mladina, mladina vsega sveta, ona mladina, ki ne pozna let trpljenja in bridkosti očetov in mater, bratov in sester, mladina, ki sedaj dorašča in stoji že pod vplivom raznih fantastičnih zgodb in pripjvedk v svetovni vojni, mladina, ki je dovzetna za vse dobro, naj zve resnico o vojni. Mladini prav posebno pove mo, da je vsaka vojna zlo, bodoča vojna bi bila pa še tisočkrat večja nesreča kakor vse dosedanje vojne. Vse naše čitanke in leposlovne knjižice več prispevkov o miru, da bo mladina spoznala dobrote miru in se seznanila z mirovnimi stremljenji. Mladim ljudem pa dajmo tudi priliko, da bodo spoznali svoje vrstnike pri drugih narodih, dopisovali z učenci v raznih državah, le tako bodo tvorili vez za medsebojno prijateljstvo in tovarištvo; s tem se bodo zbližali, to bo pa tudi podlaga za utrditev svetovnega miru. Mladina naša in mladina vseh držav in narodov zapiši v svoja isrca: boj vojni, samo mir in prijateljstvo naj bosta zvezdi vodnici v vsem našem delu! (Dalja prihodnjič.) 4 H e r m a n Kuhar: Dolina črnega demanta Leta 1914 se je razlegal strašen, pretresljiv krik groze po dolini črnega demanta. Bližala se je črna pošast, strašna in ostudna hkratu. Njen mogočen dih je prodiral po zamazanih kolonijah in sei izgubljal po od črnih saj zakajeni Doberni. Za-ječalo je drevje kakor stoki ranjencev od Retja tja do Planine. Nekje daleč se je oglasil votel grom razbesnele nevihte, ki se je, stokajoč in bliskajoč razgrinjala nad vsem bednim svetom. Kakor strela jef treščilo v to črno dolino* suženjstva, bede in trpljenja. Vojna! Vojna! Vojna! Ostrmeli so starci, za-plakale matere, zajokale ljubice. Kakor iskra smodnika je šinila v te žive skelete morilna misel, a samo za trenutek. Zamazane in žuljave roke, vajene trdega dela, so popustile, od raztresenih delavskih kolonij do postaje se je vila nepregledna množica žena, starcev in otrok, vsi z vprašanjem na bledih ustnih o nečem neznanem, strašnem: Zakaj? Kako? — Zapustili so podzemske rove, že naložene vozičke s črnim demantom — premogom — in sedaj hite na klic vladarja starca v klavnico. Na obzorju pa se je nevihta razbesnela in razpalila ter zasegla že zadnji kotiček zemlje s svojo grozoto. Tudi črna dolina je zatrepetala. Sikajoča pošast ni prizanašala, udarjala je s svojim groznim repom in rušila še to malo človeške morale v nič. Pred rudniškim konzumom se je trla nepregledna množica in se clrenjala za košček kruha, preklinjala in besnela, se palila v srdu do besnosti, do vse strasti onemogle duše. Berje: ta trn jeva pot, polna ponižanja in sramote, do najnižje stopnje kulturnega človeštva. Kdo bi pozabil to Golgoto, ki se je ukoreninila v preproste duše! Če pride tujec v to dolino črnih saj in bo opazil nad cesto na Vodah nizko stavbo z visokim dimnikom, «Ciglano» imenovano, ne bo imel pojma, kaj vse se je tu godilo v letih svetovnega klanja, koliko trpljenja, sramote in bičanja zatiralcev je moral prestati bedni narod. Dolgih pet let trajajoče ponižanje se jei bližalo koncu, tesni člen \ klepajoeih verig je popuščal, krivci so se že plašno ozirali na vse strani, kajti na obzorju je oblak večne groze postajal vedno bolj, zagoneten, da se nekje odprejo zatvornice in da voda znova poplavi grešni svet. In prišlo je: Znova je zatrepetala dolina črnega prahu, a to jie bila pesem svobode. Zasijalo je motno novembrsko solnce in odbijalo zlate žarke nad Planino. Novo< življenje, nova doba — le Krist na Klečici sameva kakor poprej in žalostno zre nad črnimi revirji... Samopomoč Zveze bojevnikov reg. pom. blagajna v Ljubljani Ugodnosti za nove člane in njih svojce. Zaradi sedanje gospodarske krize je načelstvo Samopomoči ZB na isvoji seji dne 20. aprila 1.1. sklenilo, da se za člane in svojce, ki se zavarujejo v času od dne objave tega sklepa do 31. maja t. L, zniža vpisnina v vseh razredih na polovico. Ostale pristojbine ostanejo neizpremenjene. Poleg tega nudi Samopomoč ZB novim zavarovancem, ki pristopijo do 31. maja t. 1. še to ugodnost, da pričenj|a zanje karenčna doba s 1. januarjem 1933. S tem jim je skrajšana doba do popolnega uživanja pravic za polne štiri mesece. Vsi, ki se do sedaj še nisoi odločili za zavarovanje, bodo gotovo porabili to ugodno priliko, ki se jim nudi. Uradne ure bodoi od 1. maja 1.1. v piisarni Samopomoči ZB na Jegličevi cesti št. 13 samo dopoldne od 8. do pol 1. in od 6. do 7. zvečer. Na pristopnih izjavah ne pozabite navesti sorodstveno razmerje zavarovanega svojca nasproti članu. Brez te navedbe se zavleče sprejem, ki se more izvršiti brez zadržka le tedaj, če je pristopna izjava izpolnjena natančno po naših navodilih. Ne zadržujte predolglo pristopnih izjav. Včasi prejemamo pristopne izjave, ki so že mesec dni ali pa še več stare. Prav sedaj je točno in redno poslovanje potrebno, ko nudimo članom nove ugodnosti. Pooblastila. Nekateri člani-zaupniki nam še niso poslali svojih slik ter jih prosimo, da to čimprej store, ker jim sicer ne moremo izdati pooblastil. Člani in zaupniki naj nam v s a k o izpremembo n a s 1 o v o v takoj sporoče, cla ne bo neprilik pri dostavljanju dopisov in časopisa. Smrtne primere nam tudi že sedaj takoj sporočite, čeprav jim še ni potekla karenčna doba. Spomenik vojnim žrtvam v Krizah na Gorenjskem. Spomenik je bil odkrit 13. maja 1928. V Križali smo nedavno osnovali novo skupino Zvezes bojevnikov Udruženje vojnih invalidov, naša bratska organizacija, je imelo v nedeljo^ 23. aprila svoj redni letni občni zbor. Udeležili so se ga delegati skoro iz vseh krajev naše banovine, poleg tega pa tudi zastopniki raznih organizacij in korporacij. Našo Zvezo je zastopal sedanji posle vodeči podpredsednik tov. Marinko, ki je v vznesenih besedah pozdravil zborovalce in zagotavljal podporo naše organizacije pri težnjah in zahtevah vojnih invalidov in njih organizacije. V znak iskrenega sodelovanja naše organizacije z invalidsko organizacijo je obiskalo zbor več naših članov. Zborovanje je vodil predsednik tov. Štefe. Iz poročil smo dobili lepo sliko o dosedanjem delu udruženja, zlasti o moralni, pravni in gmotni podpori članom. Poleg tega so govorniki ostro kritizirali, da naši invalidi še nimajo tiste zaščite, ki jim gre ne le po zakonu, temveč tudi po vseh božjih in človeških pravicah. Zlasti se ne upoštevajo pri podeljevanju služb, ne skrbi se zadostno za njih ambulantno zdravljenje, nimajo brezplačnih ordinacij in zdravil ter drugih ugodnosti, ki so določene po invalidskem zakonu. S temeljitimi pripravami in sodelovanjem raznih organizacij je udruženje izdelalo načrt o izpre-membah invalidskega zakona. Splošna želja je bila, da bi bil zakon čimprej sprejet. Zlasti so zborovalci zahtevali, da se zaostanki na invalidninah, ki tvori jot veliko postavko in na katere invalidi v svoji veliki stiski žei težko čakajo, poravnajo. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom tov. Šte-fetom na čelu. Obravnavale so se nato še nekatere aktualne društvene zadeve, občni zbor je tudi pozdravil v imenu Zveze ruskih invalidov podpolkovnik Senjanin, nato pa je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. 5 Iz organizacije Mirovni dan 11. novembra t. 1. namerava proslaviti naša Zveza na najsvečaiiejši način. Pritegnila bo k sodelovanju vse naše kulturne in stanovske organizacije. V okviru naše organizacije se je izvolil poseben odsek, ki naj pripravi vse potrebno, da se ta misel uresniči. Za načelnika odseka je določen tov. Slavko Turel, za glavnega poročevalca pa tov. Anton Kozina. Odsek je imel prvo sejo 26. aprila, na kateri je v splošnem določil program dela in pa izdelal troškovnik za prireditev. Tovariše opozarjamo na mirovni dan in jih pozivamo, da že sedaj razmišljajo o tej naši velikopotezni akciji. Seje osrednjega odbora. 27. februarja smo imeli sejo pod predsedstvom II. podpredsednika tov. Marinka. Na dnevnem redu so bila poročila o občnih zborih v Hrastniku in Škof ji Loki, dalje se je razpravljalo o tomboli, ki joi priredi skupina Trbovlje, in o prireditvah skupin Tržič in Devica Marija v Polju. Na predlog skupine v Tržiču se pri osrednjem odboru ustanovi odsek, ki bo skrbel za znižanje raznih prireditvenih taks. Ker skupine zahtevajo igre in predavanja za svoje kulturno delo, se ustanovita dva odseka: dramatični (tov. Poženel, Rozina in Vertin), ki bo zbiral igre, oskrboval vse potrebno za igre ter dajal nasvete in navodila za igranje; prosvetni (tov. Marinko, Bonač, Šturm, Wagner, Vertin in Pire), ki ima nalogo, zbirati predavanja in preskrbeti predavatelje. Naprosilo se je ministrstvo prometa, da dovoli polovično vožnjo« za naše tabore, in skušalo se bo doseči, da bo imel vsak član naše Zveze trikrat na leto polovično vožnjo po železnici. Posameznim skupinam so se dodelili člani «Samopomoči Zveze bojevnikov», ki do sedaj še niso bili včlanjeni v naši organizaciji. Po predlogu tov. Pirca se je nato obravnavalo vprašanje novih pravil za skupine. Ker bo v kratkem izšel novi društveni zakon, se je izvolil odbor (tov. Pire, Wagner, Rozina), ki bo to vprašanje proučeval in predložil osrednjemu odboru osnutek novih pravil. Blagajniške posle je prevzel tov. Kozina. Naposled se je govorilo o ustanovitvah nekaterih novih skupin. Na seji dne 15. marca smo obravnavali o taborih za okoliše Škof jo Lokot in Železnike in o blagajniškem poročilu. Sprejet je bil sklep, da se vsake tri mesece vrši na nedeljo dopoldne seja širšega odbora, katere se morajo udeležiti zastopniki vseh skupin. Novi znaki bodo kmalu gotovi. Cena za kos 4 Din. — Peta redna seja je bila dne 5. aprila. Odobrili so se tajniški stroški in podpisala se je zadolžnica za dolg, ki ga imamo pri «Invalidski Samopomočb. Z odobravanjem so bila sprejeta poročila skupin Tržič, Zagorje, Svibno, Dobova in Litija. Na znanje se je vzelo poročilo in računski zaključek za leto 1931./1932. lista «Bojevnika». Pri tej priliki se je izrekla vsemu konzorciju lista posebna zahvala za delo in trud, zlasti še upravniku in uredniku Wagnerju. — Vršili so se razgovori o taborih na Križni gori, v Mokronogu, na Kumu, v Konjicah in na Žalostni gori pri Preserju, v Železnikih, Hrastniku in Škof ji Loki. Iz drugih krajev še nimamo prijav. Da se smisel za našo organizacijo čimbolj poglobi, se je sklenilo sestaviti brošuro, ki bo vsebovala vse potrebno o namenu in ciljih naše Zveze. Osnutek za to bo napravil tov. Wagner. — Nato se je pričela razprava o mirovnem dnevu, ki bo dne 12. novembra. Bila sta dva predloga, in sicer predlog tov. Marinka in tov. Rozine. Da se zadeva čim vestneje pripravi, se je izvolil poseben širši odsek (tov. Marinko, Jalen, Turel, Pire, Wagner, Kozina, Florjančič, Vertin in Kovic). Prvo sejo bo sklical tov. Kozina. — Po odposlancih se bomo udeležili občnega zbora naše sorodne organizacije «Udruženja vojnih invalidov» dne 23. aprila. — Naposled so se dodelili posameznim skupinam člani «Samopomoči Zveze bojevnikov». — 26. aprila je bila seja z edino točko dnevnega reda: Podelitev podpor iz ustanove «Colaričev sklad». Podpore so se podelile šestim prosilcem v znesku Din 700*—. Za tiskovni sklad so prispevali: Neimenovani Din 100#—; Co-larič Valentina, Ljubljana, Din 100*—; Marinko Jože, Ljubljana, Din 8*—; Novak Zdravko, Vevče, pošta Devica Marija v Polju, Din 10*—; zbrano na izletu skupine Ljubljana-Moste v Hoteder-šico, in sicer so darovali po Din 10*—: Kovic Karel, Kovic Ivan, Kus Jožefa, Kus Franc, Ravber Vinko, Tršan Domine, Učakar Ignacij, Roth Franc, Zavašnik Milena, Kovic Matilda, Ravber Gizela, nekateri drugi pa skupaj Din 20*—; Bitenc Andrej, Zgornji Kašelj, pošta Devica Marija v Polju, Din 10*—; Rozina Ivan, Moste pri Ljubljani, Din 10*—. Radi izdaje knjige o spomenikih vojnih žrtev potrebujemo slike vseh spomenikov, ki so bili postavljeni v Dravski banovini vojnim žrtvam. Zaradi tega prosimo zlasti vse občinske ali župne urade, naj nam pošljejo slike vojnih spomenikov in vojaških grobišč s kratkim opisom slavnosti odkritja in vseh na-spomeniku vklesanih imen padlih tovarišev. Za vojni muzej zbira naša Zveza zanimivosti z bojišč, predvsem slike, dnevnike, knjige itd. Vse tovariše, ki lahko te stvari pogrešajo, prosimo, da jih poklonijo naši Zvezi. Škofja Loka. Takoj ko se je ustanovila bivša Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne, smo tudi pri nas oživotvorili njeno podružnico, ki pa zadnja leta sploh ni delovala. Zaradi tega je bil 12. februar 1.1. pomemben, kajti ta dan smo poživili naše vrste, ker smo osnovali skupino Zveze bojevnikov. Ustanovnega občnega zbora se nas je udeležilo do 70 bivših vojakov, ki smo enodušno pozdravili ustanovitev skupine, da tako stopimo v mogočno vrsto z drugimi našimi skupinami v dravski banovini. Osrednji odbor sta zastopala tovariša Bonač in Pire. Tovariš Ziherl Matevž je v imenu pripravljalnega odbora otvo-ril zboirovanje, podal kratko poročilo o dosedanjem delu in pripravah za osnovanje skupine, dalje je poročal, da je kraljevska banska uprava dovolila ustanovitev skupine in potrdila pravila. Nato je p recital pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Tovariš Pire je v imenu osrednjega odbora in predsednika generala Maistra pozdravil zbor, govoril o namenu organizacije in o delu, ki si ga je Zveza začrtala. Bodril je navzočne, naj se z vsemi silami oprimejo drganizacije in delajo za njen procvit, da se strnemo vsi v eno vrsto in skupno manifestiramo za mir, kar je v današnjih časih prav posebno potrebno. Po govora tovariša Pirca so se vršile volitve in so v odbor izvoljeni: za predsednika tovariš Rupar Franc, za odbornike pa tovariši Ravnihar Andrej, šubic Anton, Bozovičar Pavel, Ziherl Matevž, Matek Josip, Ogrin Anton, Cerar Franc, Triler Janez, Porenta Anton, Bernik Franc in Oblak Lovro, za preglednika pa tovariša Okorn Jože in Eržen Jože. Po izvolitvi se je določila članarina, ki znaša za redne člane Din 12*—, za podporne Din 20*—, za ustanovne pa Din 120'—. Nato se je vršil razgovor o velikem taboru bojevnikov za naš del Gorenjske, ki naj bi se vršil ali v Crngrobu ali pa na Suši pri Železnikih. O zadevi bo odbor še razpravljal. Sprožila se je tudi debata o vojaških grobovih v Škof ji Loki in se je odboru naročilo, naj tudi o tem lazpravlj \ na svojih sejah. H koncu se je oglasil k besedi še tovariš Bonač, ki je apeliral na člane, naj se ob vsaki priliki spominjajo padlih tovarišev, naj ohranjajo med seboj prijateljstvo ter naj bodo edini in složni. Povsod naj se zavzemajo za pomoči najbolj potrebne ter naj z vsieimi silami delajo za mir, ki je zlasti sedaj ogrožen. Dalje je poročal o skrbi za vojaške grobove in pokopališča v drugih državah, čemur so navzočni posvetili prav posebno pozornost. S tem je bil lepo uspeli občni zbor končan in predsednik se je vsem zahvalil za udeležbo in poročila, zlasti zastopnikoma osrednjega odbora. Trbovlje. Pred kratkim je prinesel neki dnevnik dopis iz Trbovelj o stanju spomenika padlim vojnim žrtvam svetovne vojne. Hvaležni smo g. dopisniku, da se je spomnil tega perečega vprašanja, kajti nujno je, da se zadeva spomenika zopet enkrat vzame v pretres. Odbor «Zveze bojevnikov» v Trbovljah je na odborovi seji dne 8. aprila i 1. razpravljal o tej pre-potrebni zadevi do podrobnosti. Kakor moremo po debati sklepati, so dopisniku znane okoliščine in ozadje zadeve spomenika. Znano je, da je spomenik ob blagoslovitvi v Trbovljah prevzela občina v oskrbo, vendar se je zanj zavzela sedanja Zveza bojevnikov in ga dala sveže bronzirati in preple-skati. Nabavila je tudi primerno stekleno posodo za razsvetljavo. Razen tega okrašuje spomenik v žalnih deeh s svežim cvetjem. To je vse v redu. Še važnejša stvar, ki je potrebna, pa je ograja pri spomeniku. Zveza je že v letih 1931. in 1932. Reklamacije in naročila na list pošiljajte na naslov; Ivan Rozina, Ljubljana, Tvrševa (Dunajska) cesta 14 («Orient»). «Bojevnik» izhaja mesečno. Naročnina znaša 10 Din letno. Čekovni račun št. 14.160. Pristopajte k naši Samopomoči! Zavarujte sebe in svojce! 6 prosila in zahtevala tako v Ljubljani kakor tudi v Trbovljah za načrte in navodila, toda pravega razumevanja na odločilnih mestih ni našla. Tako ni mogla ničesar več ukreniti in je stvar odložila na ugodnejši čas. Naša skupina v Trbovljah bo po svojih močeh še nadalje skrbela za spomenik tistim padlim tovarišem, ki jih je usoda tako neizprosno iztrgala iz naše sredine v dobi svetovnega klanja. — Vsem tovarišem siei naznanja, da je zastopstvo «Samopomoči Zveze bojevnikov» za Trbovlje, Zagorje in Hrastnik prevzel tov. Misleij. Vsi, ki se hočejo zavarovati, naj se obrnejo nanj ali sporoče v društvenem lokalu, da jih tov. Mislej obišče na domu. S tem, upamo, bo ta prepotrebna ustanova našla rodovitna tla, posebno še, ker je v dobrih in zanesljivih rokah. — Naša skupina priredi dne 4. in 5. junija, t. j. na binkoštne praznike, velik tova-riški tabor na K u m u. Ker je čisti dobiček namenjen bednim tovarišem in vojnim sirotam, bo» vsak tovariš in prijatelj pohitel iz črnih, sajastih Trbovelj, Zagorja in Hrastnika v višave našega posavskega očanea Kuma. Kličemo tudi vsem tovarišem in prijateljem onstran naše črne doline, da pohite za trenutek med nas, da jim stisnemo roke, kakor smo jih stiskali nekdaj v dnevih grozote in trpljenja. Križe na Gorenjskem. V nedeljo 5. marca smo se zbrali bojevniki našega okoliša na poziv tržiške skupine, da se dogovorimo^ ali naj se pridružimo skupini v Tržiču, ali naj ustanovimo lastno* skupino. Za primer, da se odločimo za samostojnost, bi bil hkratu to tudi ustanovni občni zbor, kajti pravila za skupino v Križali je kr. banska uprava že potrdila. Zbralo se nas je čez petdeset bivših vojakov v gostilni našega tovariša Za-plotnika na Retnjah. Zborovanja so se udeležili odborniki tržiške skupine z njenim predsednikom tovarišem Lazarjem Ivanom in tajnikom tovarišem Cilerjem Vinkom, osrednji odbor pa je zastopal tovariš Wagner Rudolf. Predsednik bivše podružnice Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne tovariš Zaplotnik je otvoril zbor, poročal o delu bivše naše podružnice in podal besedo tovarišu Lazarju, ki je v lepem, jedrnatem govoru očrtal pomen in namen Zveze bojevnikov, govoril o nalogah in delu skupin ter pojasnil smoter današnjega zborovanja. Zlasti je poudarjal velike zasluge bivše podružnice Zveze slovenskih vdjakov v Krizah, ki je napravila vojnim žrtvam enega najlepših spomenikov na Gorenjskem. Za njim je povzel . besedo zastopnik osrednjega odbora tovariš Wagner, ki je posebno naglasa!, da vez prijateljstva druži in veže vsei bivše bojevnike vseh dežel in vseh narodov, da stremi naša Zveza zlasti za teiin, kako bi v svoje okrilje sprejela vse bivše vojake brez razlike mišljenja, ter tako kot močna četa fantov in mož pomagala vsem, ki so pomoči najbolj potrebni. Posebno je na-glašal, da je le v vzajemnosti in slogi moč in boljša bodočnost našega naroda. Zborovalcem je dalje orisal dosedanje delo organizacije, posebno je poudarjal namen naše Samopomoči. IJ koncu je seznanil prisotne z našim glasilom in jih pozval, naj se vsi strnejo v močno četo, ker le tako je uspeh zagotovljen. Za njim je povzel besedo tovariš Ciler, ki je opozoril na bedo invalidov in poudarjal, da jei naša dolžnost*z ramo ob rami stati na braniku za naše najbednejše — invalide. Po govorih so zborovalci odločili, da je za krajevne razmere bolje, ako ostane skupina samostojna, nato- so se pa prečitala in sprejela že potrjena pravila ter se je vršila volitev odbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen tovariš Zaplotnik Franc, za odbornike pa tovariši Lončar Franc, Pelicon Leopold, Pičulin Ivan, Primožič Jože, Primožič Simon, Sitar Peter, Slatner Ludvik, Zepič Janez in Zepič Franc; za preglednika pa tovariša Perko Franc in Švab Jože. Nato se je določila članarina in so se vpisovali člani. K besedi se je oglasil še tovariš Pičulin, ki se je v lepih besedah zahvalil prejšnjemu odboru naše podružnice Zveze slovenskih vojakov za veliko delo, ki ga je storil s postavitvijo spomenika, dalje je naglašal zahvalo za izpodbudne besede tovarišev tržiške skupine in tovariša osrednjega odbora ter bodril navzočne, naj ne bo nikogar v naši občinj, ki ne bi bil član naše organizacije. Predsednik se je nato še enkrat iz srca zahvalil vsem za udeležbo, posebno predsedniku in tajniku skupine v Tržiču, ki je največ pripomogla, da je skupina oživela, dalje pa tudi govorniku osrednjega odbora tovarišu Wag-nerju, ki je dal novega ognja itn nove izpodbude za naše delo. S tem je bil naš ustanovni občni zbor zaključen. Takoj potem se je sestal novi odbor k prvi seji, na kateri so si odborniki razdelili odborniška mesta. Devica Marija v Polju. Naša skupina se prav lepo razvija. Tudi članstvo stalno narašča ter se zaveda pomena in potrebe orgnizacije. Odbor skupine je sklenil, da vpelje skupina za svoj podporni sklad, s katerim ji bo omogočeno v večji meri podpirati svoje številne revne člane, podporne bloke. Zaradi večje izobrazbe svojih članov bo skupina prirejala prosvetne večere, ki se jih bodo lahko udeleževali tudi nečlani. Pi"\ i prosvetni večer se je po odborovem sklepu že vršil dne 4. aprila t. 1. v Ljudskem domu. Predaval je odbornik Zveze boje\ -nikov tov. Ivan Vertin iz Most o razvoju, pomenu in namenu civilnega in vojnega letalstva. Večer je otvoril in vodil toA a-riš Lajevec, člani pevci so zapeli nekaj lepih pesmi, med njimi tudi pesem «Oj Doberdob», nakar je tov. Vertin, ki je bil ^ojni pilot, v poldrugournem predavanju strokovnjaško in temeljito obdelal to, zlasti za nas in naš kraj pomembno predavanje. Okrog 300 navzočnih poslušalcev je predavanju pa z no sledilo in ko je predavatelj vpletel tudi namen organizacije boje\ni-nikov, so mu navzočni burno pritrjevali. Predavanje je pojasnjevalo okrog 60 slik, po a ečini njegovi lastni posnetki v vojni. Priporočamo tudi drugim bratskim skupinam, cla si omislijo slične večere, ki zbližujejo članstvo. — Ponesrečeni predsednik naše skupine tov. Hladnik je že toliko okreval, da je prišel i/ bolnišnice v domačo oskrbo. Želimo mu, da bi skoraj popolnoma okreval. — Lista «Boijevnika» prihaja k nam 83 izvodov. — Opozarjamo naše člane na skioptično predavanje tov. Vertina ^Grozote svetovne vojne». Predavanje se bo vršilo najbrže v prvi polovici tega meseca. K predaAanju vabimo tudi nečlane. Dalje opozarjamo naše člane na oglas našega tovariša Antona Hladnika, trgovca in gostilničarja v Devici Mariji v Polju. Če kje velja, sei držimo tu gesla: «Svoji k svojim.» Ljubljana - Moste. Na velikonočno! nedeljo smo priredili skupni članski družinski izlet z Rodetovim avtobusom v Ho-tedršico. Izlet je zelo lepo uspel ter so bili udeleženci prav zadovoljni. Zato je odbor sklenil, da se \ rši prihodnji izlet 21. maja v Cerknico in na jezero. Vožnja tja in nazaj bo okrog 28 Din za osebo. Odhod bo točno ob 12. izpred mitnice na Zaloški cesti. Prijave in prijavnino sprejema tov. Karel Kovic na Zaloški cesti v Mostah najpozneje do 17. maja 1.1. «Desnemu krilu» Zveze bojevnikov, ki je pri zadnjem izletu taborilo v gostilni Turk in zbralo za tiskovni sklad 140 Din, posebna pohvala in zahvala. Tovariši, posnemajte! Svibno pri Radečah. Dasi smo najbrže najmanjša in koanaj ustanovljena skupina Zveze bojevnikov, se ^endar pridno gibljemo. Imamo redne odborove seje, na katerih se posvetujemo zlasti, kako bi pomagali pomoči potrebnim v stiskah in nadlogah. Na seji 19. t. m. smo sklenili, da po zgledu drugih skupin tudi pri nas ustanovimo podporni fond. Sprejeli smo soglasno zadevna pravila in določili prispevek za sklad. — Dne ll.miaja poteče pet let, odkar smo postavili spomenik tovarišem, padlim v svetovni vojni. To hočemo dostojno proslaviti dne 7. maja. Pri spomeniku bo sIoa esnost, pri kateri bo govoril in opravil svečanosti tov. Bonač, od osrednjega ocloba Zveze bojevnikov se slavnosti udeleži tudi tov. M a s i č. Na sporedu imamo petje in žalno igro v šoli. Vabimo že sedaj ^se okoliške tovariše, da se slavlja v čim večjem številu uledeže. — Naša skupina ima naročenih 30 izvodov «Bojevnika». Trbovlje. V nedeljo 23. aprila smo imeli skupni sestanek zastopnikov skupin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Skupno sejo je vodil namesto obolelega predsednika Rataja podpredsednik Kolbesen, ki je v uvodnih besedah pozdravil zbrane odbornike, domače in sosednih skupin, in zastopnika osrednjega odbora tov. Wagnerja. Nato so poročali posamezni odborniki o delu skupin in o težavah, ki jih imajo z nabiranjem članov. Poročali go zlasti, da je pri teh skupinah mnogo takih bivših bojevnikov, ki bi tudi radi postali člani, pa zaradi hudih gospodarskih razmer ne morejo. Zato so sklenili, prositi osrednji odbor, naj se članarina osrednjemu odboru vsaj za to leto zniža. Ker je v sedanjih časih težko, da bi se mogli udeleževati sej osrednjega odbora zastopniki vseh treh skupin, sklenejo odborniki, da bo vedno le en odbornik zastopal vse tri skupine pri sejah. Tov. Wagner je sporočil pozdrave osrednjega odbora, se zahvalil tov. podpredsedniku za pozdrav in poročal o stanju organizacije, o «Samopomoči» in «Bojevniku». Daljši razgovor se je razvil o listu in so se o njem culi nas\eti, naj bi bil list po obsegu večji, naj bi vedno poudarjal mirovno misel, razpravljal o podeželskem pokretu in enkrat prinesel statistiko vsega našega članstva. Določili so se dopisniki in poročevalci za list, in sicer za skupino Trbovlje tov. Kuhar, za Zagorje tov. Pečnik in za Hrastnik tov. Gorjup. V delavskih revirjih se bo za poskušnjo uvedla kolportaža lista, kar bodo oskrbeli navedeni tovariši, ki bodo skrbeli tudi za oglase. — Vse tri skupine bodo stopile med seboj \ tovariške stike in se bodo 7 vršile vsak drugi mesec skupne seje vedno izmenoma pri vsaki skupini. Prirejali bomo tudi skupne izlete, članske sestanke in zabave. Skupina Hrastnik priredi 21. maja zabavo v gostilni ob Savi. Posebne priprave se vrše za tabor na Kumu, ki bo na bin-koštni ponedeljek 5. junija. Prva skupna seja pa bo v Zagorju, da se tamošnja skupina čim bolj poživi. Da zagorska skupina ne more dobiti razmaha, so krive predvsem obupne gospodarske razmere, pa tudi nedelavnost prejšnjega odbora in pa dolg pri spomeniku. — Razpravljalo se je dalje tudi o obeh okrožnicah konzorcija lista «Bojevnika». — Posebno pozornost je vzbudilo poročila tov. Miklavčiča o skupnem podporneim fondu za vse tri skupine. V tem pogledu se je sklenilo, da se izdelajo o tem do prihodnje seje natančni načrti in se bodo pritegnile k sodelovanju tudi druge skupine. Ko sta podala nato tovariša Mislej in Wagner še nekaj pojasnil o «Samopomoči», je tovariš podpredsednik z zahvalo na navzočne zaključil sejo. Poravnajte naročnino! Vse naše tovariše pozivamo, da se pri nakupu blaga in v poslovnih zadevali obračajo na tvrdke, ki oglašujejo v našem listu. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Za obilen obisk se priporoča ANTON HLADNIK trgovina z mešanim blagom in gostilna DEVICA MARIJA V POLJU št. 8 FRANC TERNOVIC GOSTILNA „POD SKALCO" TRBOVLJE 1 se priporoča vsem tovarišem bojevnikom. Vsem tovarišem bojevnikom nudim svojo veliko zaiogo otoman, žimnic, spalnih foteljev itd. po izredno znižanih cenah. Se priporoča IVAN DOLNIČAR, tapetnik ST. VID NAD LJUBLJANO. nasproti cerkve. HERMAN KUHAR TRBOVLJE 2 Trgovinski vrtnar in izdelovalec vencev Lončne rastline, razne sadike, nasadi parkov, vrtov in grobov. Cene tovariške. Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, s podružnico na Miklošičevi cesti št. 13 je največja rugulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 Din, rezervnih zakladov pa nad 10,000.000 Din. Za pupilne naložbe ima sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon: centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367. Poštni Čekovni račun: centrale št. 10533, podružnice št. 16138. Uradne ure za stranke od 8. do 12. Anton Pavlenc Splošno mizarstvo. — Zaloga krst. Trbovlje 2 Tovariške cene. IVAN BIZOVIČAR umetni in trgovinski vrtnar Ljublf ana, Kolegijska ulica št. 16 priporoča cenjenemu občinstvu svoja bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi vence, šopke in trakove. Na razpolago ima večjo množino dekoracijskih dreves za dvorane in balkone. V zalogi so tudi cepljene vrtnice, visokodebelne in nizke, v raznih barvah. Spomladi vsakovrstne sadike najžlahtnejših cvetic in zelenjadi. Vsa naročila za Ljubljano in izven njei se izvršujejo točno in solidno. Cvetličarna v Ljubljani na Miklošičevi cesti št 7 (palača Vzajemne posojilnice). Telefon št. 26-68. Brzojavke: Bizovičar vrtnar Ljubljana. Izdaja Konzorcij lista «Bojevnik». Za konzorcij in odgovorni urednik Rudolf Wagner. Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Amb rožič. — Oba v Ljubljani.