Zakaj si slovenske učiteljice ustanove svoje družtvo? 251
Zakaj si slovenske učiteljice ustanove
svoje društvo?
Vprašanje čudno! Zato, ker je potrebujejo! Sedanji čas je čas
• zjedinjenj, čas organizacij. Združuje, organizuje se vsak
stan, ki hoče zastopati svoje interese — in kateri jih nima?
Stanje ljudske učiteljice ni in še davno ne bode tako, da bi
ne potrebovala opore —¦ in kje naj je najde, ako ne v društvu jed
nakotrpečih.
Mnogo jih je, ki smatrajo ustanovitev novega društva, kakor
nasprotje učiteljem, oziroma njihovim društvom. Ne vemo s čim
bi se jim tu nasprotovalo. Svoje koristi iskati, braniti svoje pravice
je vsakemu dovoljeno. Da učitelji v svojih društvih zastopajo v prvi
vrsti le svoje interese — kedo bi jim zameril? In kedo sme zameriti
učiteljici, ako v lastnem dvuštvu teži za napredkom, katerega povspe-
ševati učitelji ne hote ali ne morejo ?
V povzdigo svojega stanu, v prospeh redno se množečih de-
kliških šol morejo učiteljice le v lastnem društvu kaj doseči! Ako
mlad trgovec odpre svojo trgovino, ne stori tega v konkurenco so-
drugu, temveč, da bi si pomogel, da bi se postavil na lastne noge,
da bi meril svoje moči v boji za obstanek. Trd je ta boj, vemo. Duh
časa zahteva tudi od ženskih boja za obstanek.
Slovenskim učiteljicam mora tem več biti ležeče na tem, da si
prej ko prej ustanove lastno društvo, ker se prav v sedanjih časih
čuti neko tajno — deloma tudi javno delovanje zoper njihove inte-
rese. Molčimo o spomenici kranjskih, oziroma ljubljanskih učiteljev,
poglejmo drugam. Na Češkem, kjer je učiteljic le la^/^^o vsega uči-
teljstva, delujejo učitelji na preosnovi državnega ljudsko-šolskega za-
kona od leta 1869. V tej preosnovi naj bi se §§. 14, 15. 16 čisto
izpustili, ter s tem prizadel učiteljicam občuten udarec. Ni torej
res, kar prinaša »Uč. Tov.« (v 10. št. t. 1.), da učiteljice izpodrivajo
učitelje iz dekliških šol, temveč one branijo le svoje pravice, za-
jamčene v državnem, ljudskošolskem zakonu ! Seveda, kako se neki
ženske predrznejo braniti svoje pravice napram — učiteljem.
Kar delajo sedaj češki učitelji, delalo se bode tudi v nas prej
ali slej. Kako bodemo učiteljice, ki smo vedno v manjšini, branile
svoje pravice v društvih učiteljev?! — Znano je, koliko besedi ne-
potrebnih in neopravičenih se je govorilo in še več pisalo zoper
žensko vodstvo na dekliških šolah. To pravico, zajamčeno v državnem
2r)2 Zakaj si slovenske učiteljice ustanovo svoje društvo?
ljudskošolskem zakonu, (veljavno torej ic 2() let) po katerem so vsa
mesta na dekliških šolah popolniti z ženskim osobjem (glej minister,
ukaz z dne 17. junija 1897.) hoče se učiteljicam iztrgati iz rok! Naj
bi se že jedenkrat prejenjalo s tistim hvalisanjem možkih voditeljev !
Kakšne so vendar zahteve, ki se stavijo vodstvom, da bi jim ženska
— stanovsko naobražena — ne bila kos? Cut pravičnosti, reda in
dolžnostij je — smelo trdim, jednako prirojen ženskim kakor možkim.
Posebe izobražen mora biti ta čut pri učiteljici, kakor učitelju ! Je-li
najvestnejša učiteljica slabejša od najslabšega učitelja?! Po vseh raz-
logih je učiteljica sposobnejša za vodstvo dekliških šol, kakor bodisi
katerikoli učitelj — in to tako glede pouka, kakor vzgoje.
In katero učiteljsko društvo se oglasi za pravice učiteljic ? Po-
kazalo se je pri nas letos v stolnem mestu, kakšen zagovornik učite-
Ijičnih pravic je naše stanovsko glasilo. Po vseh njegovih predalih
svetlikali so se blesteči uzori krajev in mest, v katerih seje pojavilo
najmanjše nasprotstvo ženskemu vodstvu ! Vse mu je dobro došlo.
Kakšen trn v peti jim je letošnji neznatni uspeh kranjskih uči-
teljic! Poročujoč o regulaciji plač, dostavlja: To mnenje (da imajo
učiteljice jednake dolžnosti) ni pravo, kajti učiteljice se smejo jemati
pri dečkih le za prva štiri leta!
Kdor ne misli dalje, nego ped seže, mislil si bode: Te prekli-
cane učiteljice ničesar ne delajo, samo mastnih plač hočejo!
Počasi! Kdor ne uvidi, da je omenjeni § 15. dež. zakona ute-
meljen lev spolni razliki mej učencem in učiteljico — je kratko:
slep ! Drugič : V čem se razlikuje učni smoter dekliških šol od onega
deških šol? Tretjič: Koliko imajo učitelji —¦ osemrazrednic — šest-
razrednic ?. Nijedne. Kdo doseže smoter v dekliških osemrazrednicah ?
Oni, ki govori o manjših dolžnostih učiteljic, ozre na.j se na naše
osemrazrednice tam v stolnem mestu.
Na onih dveh (če hočete tudi na nunski) pripravljajo se dekleta
za učiteljsko pripravnico, kjer je treba gotovo več znati, nego za
ustop v I. gimn. ali realični razred. — Tam na osemrazrednicah imate
koleginje, ki uzorno delujejo in poučujejo predmete meščanskih šol
in — prejemajo plačo ljudskošolskih učiteljic ! Brez kričanja o svo-
jem izvrstnem delovanji sede pozno v noč pri pismenih korekturah,
pri vestnem pripravljanji za predavanje težkih predmetov ! Seveda, to
niso dolžnosti?! To so žrtvovanja! — In dež. učit. društvo jim zato
predlaga 200 gl., kakor najzadnjemu učitelju va štirirazrednici. Ta
ima, seveda, svojo družino — ona pa le ostarele roditelje in uboge
sorodnike, ki ničesa od nje ne zahtevajo !
Več nego jasno je, da bodo učitelji v svojih društvih zastopali
Albin Žitko : Naša Ivanka. 253
pravice učiteljic le takrat — ko se bode njih interes popolnoma
skladal z onimi učiteljic — drugače nikdar ! Razlogov, ki govore za
zjedinjenje učiteljic, se pač ne manjka, in če s temi vrsticami vabimo
učiteljice k pristopu v društvo, katero se snuje v proslavo Onega,
ki si je izvolil geslo: Z zjedinjenimi močmi! — krepi naj jih zavest,
da delujejo s tem tudi z zjedinjenimi močmi v prospeh šole, kateri
žrtvujejo svoje življenje — in v povzdigo svojega stanu, es kateremu
prištevajo s ponosom ! In to delovanje blagoslovi Bog !