TINE OREL Svet je postal majhen za atom­ sko vojno. Izleti v vesolje to vedno znova potrjujejo, to dobro vesta oba atomska veleposestnika, ZDA in SZ, ki sta pred dnevi vzpostavi­ la direktno telefonsko zvezo med Washingtonom in Moskvo, da bi z direktnim stikom onemogočila za­ četek svetovne — ali vesoljske — vojne z atomskim orožjem. Mimo tega telefona je Kennedyju odgo­ varjal Hruščev in krotil optimizem, ki je nastajal zaradi miroljubnih Kennedyjevih besed. Na atomskih razgovorih v Moskvi bo namreč nujno stekla tudi beseda o nem­ škem in berlinskem problemu, o mirovni pogodbi, o obstoju dveh nemških držav, o svobodnem Ber­ linu s sovjetsko garancijo. To je Hruščev postavil na prvo mesto, na drugo pa stališče glede atomskih inšpekcij. »Uspeh moskovskih raz­ govorov zavisi od prtljage, ki jo bodo prinesle ZDA v SZ. V nobe­ nem primeru SZ ne more postati torišče za tujo špijonažo. Hruščev je to ostro pribil, da je omajan ce­ lo pristanek na dve do tri inšpek­ cije, ponovno je napadel ameriška vojaška oporišča po svetu in huj­ skanje na intervencijo proti Kubi. Posebno je zameril Kennedyju Dul- lesov slovar, ki ga vidi v očitku, da so komunisti glavni razlog nape­ tosti na svetu, češ da vsiljujejo svoj sistem drugim deželam. Pozitivne sestavine Kennedyjeve- ga govora vidi Hruščev v predlogu, naj se hladna vojna ustavi, dalje v ugotovitvi, da so vsi narodi na svetu zainteresirani na miru, in na pozivu Amerikancem, naj revidira­ jo svoje stališče do SZ. Hruščev in Kenedy menita, da vojna ni ne­ izogibna in sta s tem oba na istem bregu proti Kitajcem. »Kennedy je rekel A, naj zdaj reče še B, bese­ dam naj slede dejanja«, je zaklju­ čil Hruščev. To velja toliko bolj, ker pričaku­ jejo ameriškega predsednika v za­ padnem Berlinu, da bi si »z najmo­ dernejšimi sredstvi« ogledal vzhod­ ni Berlin. Ta obisk je verjetno tudi v zvezi z nezadovoljstvom Amerike nad NATO druščino v Evropi, ki je spoznala, da je tehnološka revolu­ cija raketne dobe instrumente at­ lantskega pakta porinila na »od­ pad«. Kje je zdaj Amerika? Ali sa­ mo še nemški partner za obrambo Berlina oziroma statusa quo v Ev­ ropi ali pa je ameriška vojska v Evropi samo še talec ob angleško- francosko-nemškem atomu? Ame­ riškim senatorjem se zdi, da ima­ jo ZDA preveliko finančno breme za atlantsko vojsko, »Evropa« pa premajhno. Kaj se bo Kennedy zgovarjal z Brandtom in Adenauerjem? Hruš­ čev je jasno povedal, da atomskega miru ne more biti, če bo Amerika Sovjetski zvezi grozila z nemško karto. Tudi Kennedyjev razgovor z Mac- millanom ne bo potekal v idealnih razmerah. Profumova afera je moč konservativcev omajala, kar 30 Macmillanovih poslancev se je vzdr­ žalo pri glasovanju za zaupnico vla­ di. Profumo je dobil javno grajo predstavnikov domovine. Če pride­ jo na vlado laburisti, v Italiji levi center, v Nemčiji pa socialdemo­ krati, bi to pomenilo za ameriško politiko v Evropi precejšnjo spre­ membo. A pustimo »bi« bi preidimo na »je« drugod: Seme arabske federa­ cije je padlo na skalo, Irak in Si­ rija se prepirajo, kdo je izdajalec resolucije 17. aprila. Naser ustvarja novo politično silo, arabsko sociali­ stično stranko kontra Baasu v Si­ riji, v Iraku pa se vračajo na stari tir in z orož'^m skušajo zadušiti upor Kurdov. SZ jih je vzela v za­ ščito, češ da to ni interna iraška stvar. Kitajska KP je pisala pismo KP SZ. Pismo ni bilo objavljeno, a pra­ vijo, da postavlja Sovjetski zvezi 25 vprašanj in da bo 7. julija vztra­ jala na resolucijah iz I 1957 in 1960. Bistvo je v tem, da vztraja na svo­ jem hegemonskem stališču in da očita vsem drugim, da so izdajalci oktobrske revolucije in marksizma. Ob kresni prelomnici, tako kaže, zares stojimo pred velikimi odlo­ čitvami. VISOK GOST IZ INDIJE K. K. SHAH V CELJSKEM OKRAJU »Vi boste nadaljevali prijateljske vezi« JE NAROČAL PIONIRJEM OB SPR EJEMU V CELJU Pretekli petek je med večdnevnim bivanjem v Sloveniji generalni se­ kretar Indijskega nacionalnega kon­ gresa K. K. SHAH obiskal tudi celj­ ski okraj. Na sedežu Okrajne skup­ ščine so visokega gosta pozdravili najvidnejši politični predstavniki celjskega okraja: predsednik Peter Sprajc, organizacijiski sekretar OK ZKS Jože Marolt, predsednik OO SZDL ing. Andrej Marine, podpred­ sednica okrajne skupščine Milena Vršnikova in drugi. Ob vhodu v Na­ rodni dom so visokega gosta iz pri­ jateljske Indije pozdravili tudi pio­ nirji in mu podarili šopek cvetja. Ob tej priložnosti, ko je vrnil pozdrave celjskim pionirjem, je K. K. Shah dejal: »•Vi pionirji boste nadaljevali tesne prijateljske vezi med Jugoslavijo in Indijo, ki sta jih skovala predsednik Tito in premier Nehru.« K. K. Shah se je nato v pisarni predsednika okrajne skupščine sko­ raj dve uri pogovarjal s predstavniki političnega in gospodarskega življe­ nja v celjskem okraju. Predvsem so ga zanimale gospodarske razmere v okraju, način razdeljevanja dohodka, oblike pomoči nerazvitim ipodročjem, vloga okraja v današnjem obdobju in A^loka Oibčin v našem, sistemu^ Po kosilu, ki ga je visokemu gostu priredil predsednik okraja v hotelu >^'Celeia-« se je generalni sekretar in­ dijske kongresne stranke Shah odpe­ ljal v Velenje, kjer si je ogledal so­ doben proizvodni proces v i'udniku in novo Velenje ter se zadržal v dalj­ šem prijateljskem razgovoru s pred­ stavniki organov upravljanja. Posebno globok vtis je na gosta na­ pravilo Velenje, saj je v oddaji jugo­ slovanske televizije v Beogradu te svoje vtise še posebej poudaril. Ju. Pionirji pozdravljajo visokega gosta iz prijateljske Indije Razprava o sestavi svetov pri občinski sliupšeini Na prvem sestanku aktiva članov ZKS konjiške občine, ki delajo v kadrovskih službah, kadrovskih ko­ misijah in v komisijah za sprejem in odpust delavcev, so obravnavali nekatere kadrovske probleme v ob­ čini. Zlasti zanimiva je bila raz­ prava o sestavi novih svetov pri o'bčinsiki skupščini. Ti bodo Jcot njeni pomožni organi imeli dokaj odgovorne naloge na različnih de­ lovnih področjih. Zato je seveda tre'ba dobro razmisliti, katere ob­ čane bodo predlagali in imenovali za njihove člane. V razpravi sta bili posebno obrav­ navani dve varianti, in sicer: dele­ giranje članov svetov od strani de­ lovnih in političnih organii^acij ter društev ali pa neposredno imeno­ vanje občanov iz tistih področij, ki jih najbolje poznajo in bi seveda lahko koristno sodelovali pri teh organih družbenega upravljanja. Pri tem so namreč opozorili na dejstvo, da pri delegiranju iz delov­ nih organizacij manjša podjetja za­ radi manj zaposlenih več ali manj izpadejo, kljuib temu. da imajo tudi nekaj sposobnih delavcev, ki bi lahko aktivno sodelovali v svetih občinske skupščine. Res je, da je teh manj kot v večjih gospodarskih organizacijah, vendar bi jih s siste­ mom delegiranja ob omejenem šte­ vilu članov svetov izključili. Zalo so komisiji za volitve in imeno­ vanja naročili, naj to vprašanje še enkrat prouči pred dokončno izvo­ litvijo svetov. . Glede sprejemanjia novih delav­ cev v zaposlitev so člani aktiva me­ nili, da ne more biti osnovno me­ rilo le fizična sposobnost. Po nji­ hovem mnenju so tudi politične or­ ganizacije v podjetjih še premalo napravile za aktivno vključitev novih delavcev v določen kolcktivV Sam sprejem in razporeditev na de­ lovnem mestu še ni dovolj in bo prav tem vprašanjem potrebno v bodoče posvečati večjo pozornost. Tudi kadrovske službe še niso za­ sedene v dovoljni meri z ustreznimi kadri, ki bi ta področja dobro oib- vladali, kar je še posledica delne zanemarjenosti iz preteklih let. Vše te in podobne razprave so pokazale, da bo imel aktiv dovolj dela. Nujno bo doseči v vseh pod­ jetjih, da kadrovske probleme več­ krat obravnavajo politične organi­ zacije ter tako omogočijo svojim članom izoblikovati osnovne krite­ rije za uvajanje noviii delavcev v proizvodnjo in v upravljanje. Zato so sklenili, da se bodo občasno se­ stajali in analizirali določene pro­ bleme. Za sekretarja aktiva so iz­ brali lov. Toneta Letnarja iz usnjar­ skega kombinata :)KONUS<. njegov namestnik pa je tov. Vlado Prat- nemer, predsednik občinskega sin­ dikalnega sveta. V. L. Spremembe v vodstvu OK ZKS v sredo je bila v Celju 2. seja OK ZKS. Najprej so razpravljali o uspe­ hih in vlogi komunistov v volilnem obdobju. Analizo, v kateri je ugodno ccenil prizadevanja komunistov v tej široki politični akciji, je podal tova­ riš Andrej Marine. Sledila je raz­ prava o mednarodni politični situa­ ciji, zlasti pa o razmerah v medna­ rodnem delavskem gibanju. Kratek referat o tem je podal tovariš Stane Lesjak. Tretja točka dnevnega reda pa je bila posvečena kadrovskim spre­ membam v vodstvu OK ZKS. Tokrat je prišlo do realizacije kadrovskih premikov, ki naj bi bile iz\TŠene že ob letni konferenci komunistov celj­ skega okraja: Iz vodstva OK ZKS sta odšla do­ sedanji sekretar komiteja tovariš Franc SIMONiC in organizacijski sekretar tovariš Ježe MAROLT. Slo­ vo od obeh zaslužnih, priljubljenih tovarišev je bilo izredno boleče kot je mogoče le od ljudi, ki so ši s svo­ jim delom, odnosom in ugledom pri­ dobili toliko iskrenih tovarišev in prijateljev, to pa ne zgolj med naj­ ožjimi sodelavci, temveč med vsemi komunisti, med množicami delovnih ljudi. Zlasti je bilo boleče slovo od tovariša Simoniča, ki odhaja na novo odgovorno dolžnost v Ljubljano. To­ variš Marolt pa ostane med nami, in sicer bo prevzel vodstvo Socialistič­ ne zveze v okraju. Komite je na imenovani seji izvo­ lil novo vodstvo OKrZKS. Za sekre­ tarja je bil izvoljen inženir Andrej MARINC, dosedanji predsednik OQ_, SZDL, za organizacijskega sekretarja pa tovariš Božo LUKMAN, doseda­ nji sekretar Občinskega komiteja ZK3 v Žalcu, ^ K. SENOVSKI ^HOTEL ZA NORCE« V BRESTANICI Kot zadnji gostje v letošnji gleda- . liški sezoni so se v.Brestanici pred­ stavili mladi igralci iz Senovega s komedijo »Hotel za norce^^ Gledalcev je bilo malo, kljub dobri in učinko­ viti reklami. Komedija, ki na' duho­ vit in zapleten način prikazuje živ­ ljenje v letoviškem kraju, ni na obi­ skovalce napravila posebnega vtisa. Igralci so bili mladi, brez posebnih izkiišenj in dobra igra dveh, treh igralcev ni mogla. rešiti predstave. Niso se znašli v zapletenih dialogih in niso se mogli vživeti v vloge sta­ rejših ljudi. Tudi maskirani so bili slabo. Kljub »prijetnemu« opazova­ nju preoblačenja, slačenja in valja­ nja »golote« ni bil popravljen vtis, da so interpreti nezreli za težavno nalogo. Vsekakor je bil pa to lep vložek in reklama za vroče poletje. K vsemu slabemu je pa svoj delež prispevala tudi neučinkovita rekla­ ma. Čudimo se, kako je mogel režiser za t6 delo izbrati same mlade, neiz­ kušene igralce, ker vsi vemo, da ima­ jo dovolj dobrih, starejših. Morda še tole — Celjani so ob priliki gostova­ nja z isto komedijo mladini prepove­ dali obisk, česar Senovčani niso sto- VABILO Po 46. Členu statuta okraja Celje sklicujem drugo sejo Okrajne skupščine Celje, ki bo v ponedeljek, 1. julija 1965 ob deveti uri dopoldne v dvorani Okrajne skupščine Celje, Trg svobode 9. Dnevni red: 1. Poročilo o izvršitvi sklepov prejšnje seje 2. Poročilo verifikacijske ko­ misije 5. Poročilo o gibanju gospo­ darstva v prvih petih mesecih 4. Poročilo sveta za družbeni plan in finance 5. Poročilo komisije za statut okraja Celje 6. Poročilo komisije za volitve in imenovanja 7. Razno Predsednik Okrajne skupščine , Peter Šprajc ' PROSLAVE OB ZAKLJUČKU ŠOLE V osnovnih šolah na območju konjiške občine so pred dnevi zaiključili redni pouk. Skoraj povsod so za to priložnost pripravili krajše proslave z nastopi učencev iz naj­ nižjih do najvišjih razredov. Ude­ ležili so se jih tudi starši otrok, predstavniki podjetij in šolskih od­ borov. Na prvi osnovni šoli v Slov. Konjicah so najboljše učence višjih razredov obdarili s iknjižnimi na­ gradami in pohvalami. Kako še izboljšati prehrano v celjski samopostrežni restavraciji Nekateri večji delovni kolektivi v Celju so v izgradnjo objekta obrata družbene prehrane vložili precej lastnih sredstev, seveda z namenom, da bodo s tem rešili vprašanje družbene prehrane, pred­ vsem vprašanje toplega obroka, ker v svojih obratih ponekod nimajo higiensko urejenih prostorov, da bi lahko ta'ke oibroke pripravljali sami. No, z dobro voljo koilektivov ka­ kor tudi z razumevanjem komune se je to vprašanje zadovoljivo re­ šilo. Moderen .obrat družbene pre­ hrane v Gaberju že nekaj mesecev pripravlja dnevno do 6000 obrokov. Nastaja pa drugo vprašanje. Predvsiem tisti kolektivi, ki so se najbolj potegovali za dograditev tega objekta in ki so se ob začetku poslovanja tega obrata v celoti hra­ nili tam, so začeli polagoma zniže­ vati število obrokov. Predvsem se je otbčutno zmanjšalo število obro­ kov v Tovarni emajlirane posode, kjer skoraj polovico zaposlenih ne sprejema obroka. Na podlagi članka oibjavljenega v časopisu Delo, kjer je pisec pre­ cej kritično opisal stanje prehrane v tej restavraciji, je občinski.sindi- kalni svet Celje sklical posveto­ vanje vseh pre'dstavnikov tistih de­ lovnih organizacij, katerih zaposleni se hranijo v obratu družbene pre- hrane. Na posvetovanje je občinski svet povabil tudi direktorja samo­ postrežne restavracije. Tako so razčistili nekatere na­ pake, ki so sicer nekje objektivne­ ga, nekje pa tudi subjektivnega značaja. Gre namreč za to, da se je kolektiv siamopostrežne restavracije v trenutku, ko je začel obratovati, znašel pred zdlo težko nalogo. Sa­ mopostrežna restavracija je namreč začela obratovati v prvem i>()lletju, ko so kmetijski pridelki najdražji, saj je bilo treba kr(mipir in solato zelo drago plačati. V tem času se je začela tudi tendenca po zvišanju cen mesu. Kolektiv pa je bil razen tega sestavljen iz ljudj,"'ki so bili zaposleni po raznih drugih delovnih todektivih z različnimi delovnimi navadami in niso bili takoj spo­ sobni za tako organizirano delo. ki ga zahteva ta moderni obrat. Prav tako pa tudi strežno osebje in ne­ kaj kuhinjskega osebja nima ustrezne kvalifikacije. Vse to je povzročalo, da so se dejansko do­ gajale nekatere napake, ki so jih ugotavljali redni odjemalci toplega obroka. Skoraj vsi predstavniki so na posvetovanju zatrjevali, da se je kvaliteta hrane poslabšala kljub temu, da se je za nekaj dinarjev cena obroku zvišala. Predstavniki Emajlirke pa so zatrjevali, da so v lastni kuhinji, ki so jo imeli poprej, pripravljali boljšo in cenejšo pre­ hrano, kar potrjuje tudi razgovor z delavci v tem podjetju. Vse to je možno zaradi tega. ker podjetja ne zaračunavajo stroškov, ki jih imajo z nabavo živil, za kuhinjsko osebje zaračunavajo le minimalne stroške, ponekod tudi ne računajo stroškov kuriva in še vrsto drugih manipula­ tivnih stroškov, ki jih krijejo iz namens-kih skladov. Vsega tega pa v obratu družibene prehrane ne zmorejo. Prav zaradi tega je jasno, da so sami lahko pripravljali bolj izdatne in cenejše obroke. Brez dvoma naim mora biti jasno, da mora obrat družbene prehrane poslovati rentabilno, to se pravi, da mora gospodariti tako, da ne bo zašel v finančne težave. Nihče pa ne pričakuje, da bi si ustvarjal kakršne koili viške, kar tudi ne bi bilo umestno. Potrebno bo stremeti za tem. da se obrat družbene pre­ hrane postavi v tak položaj, da ibo oproščen vseh družbenih obveznosti. To pa bi bilo možno le. če bi ga tretirali kot /obrat družbene pre­ hrane v sklopu stanovanjsike skup­ nosti. S tem bi uspeli zmanjšati razne obveznosti, kar bi brez dvoma omogočilo, da bi se ob sedanji ceni ^prehrane v tej restavraciji bistveno izboljšala. Tako bi pritegnili še več rednih odjemalcev tpplega obroka in aboiientov. ki se še redno hra­ nijo v raznih gostinskih obratih. To pa bo potrebno doseči, če ho­ čemo, da bo zmogljivost restavra­ cije družbene prehrane polno izko­ riščena. Brez dvoma bo tudi po­ trebno da sp kjolektiv samojjostrež- ne restavracije kadrovsko še utrdi in poskrbi, da bo hrana še kvali­ tetnejša, predvsem pa da ne bo eno­ lična, kar nekateri odjemalci še trdijo. M. A.