6. številka.	Junij — 1905.	Letnik JQ(VIII.
CERKVENI
GLASBENIK.
Organ Gecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z mnzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 3 krone. UredniStvo in upravniStvo: Pred Škofijo St. 12.
Študirajmo in gojimo tudi starejšo cerkveno glasbo!
M/endar vobče je šla cerkvena glasba v 17. in 18. stoletju urnimi koraki
rakovo pot. Vpliv nove posvetne koncertnoteatralne struje na njo je bil močan. Tudi ona je hotela postati dramatično deklamatorična in melodična, mehkužuost in lahkoživost sta se je oprijemali vedno bolj in bolj. Cim bolj je posvetni glasbeni duh prekvašal cerkveno glasbo, tem bolj se je ta zastrupljala v svojem bistvu, tem bolj se je odtujevala svojemu namenu. Kar je bilo tedaj še resnih cerkvenih glasbenikov, je uvidevalo ta razdor in škodo, ki se je godila pravi cerkveni glasbi. Lud. Zacconi je pisal 1. 1622. (Prattica di .Mus. Lib. I. Cap. LXIII.) takole: „Kaj bi rekli stari mojstri k tej reči, če l>i prišli na svet? Ce bi mi premislili resno delo, ki so ga oni imeli pri svojih skladbah, tedaj bi se čudili. — Bridko bi se zjokal, ko slišim, da naši novi pevci nočejo več pripoznati starih plemenitih mojsterskih del in ki jih tudi peti ne znajo. Zares, v imenu naših modernih komponistov me mora biti sram."')
Toda kakor vsaka novotarija, tako je tudi ta prešinila duhove. Nova glasba se je zdela ljudem prijetna in mikavna, polifonija starih jim je za-mrdela. Ne samo posvetni, temveč tudi cerkveni poglavarji, kardinali in škofje so postali privrženci novega koncertnoteatralncga sloga. Ni čuda, če je posvetna glasba napredovala, slavila triumfe v koncertih in operah in tudi po cerkvenih korih se bolj in bolj šopirila; polifonna vokalna glasba alla Pale-strina pa usihala, vedno bolj se potiskala v kot, zginjala in se pozabljala.
Glasbeni velikani: H a y d n, Mozart in Beethoven seveda tudi niso zamudili prilike obogatiti cerkvenoglasbeno literaturo. Zlasti prva dva sta napisala lepo število latinskih maš: Haydn 14, Mozart pa 16. V teh mašah, ki so služile kot nekak vzorec poznejšim „eerkveniin" skladateljem, se glasba
lic razlikuje od posvetne v ničemer drugem več nego v besedilu. Mendelssolm imenuje v nekem pismu iz 1. 1833. neko Haydnovo mašo „škandalozno veselo". „Nič od starih Italijanov, sam moderni špektakel".1)
Slednjič so se vokalne skladbe alla Palestrina izvajale edino le še v sikstinski kapeli v Rimu. Pa še tu je vsiljeval Ncmec Kapsberger2) za časa papeža Urbana VIII. okrog 1. 1631. novotarijo; toda tu brez uspeha.
Ualeč je prišlo s cerkveno glasbo. Njeno stanje je bilo že skrajno žalostno. Sledove te posvetne cerkvene glasbe smo še sami zrli v najožji naši slovenski domovini. Pa upajmo, da — zadnje . . .
Zdaj v zadnjih 50 letih se je položaj cerkvene glasbe mnogo, mnogo zboljšal. Toda treba je bilo požrtvovalnih sil in velike energije, da se je tej stvari odpomoglo. Morda bi danes nihče izmed nas ne vedel za slavne Pale-strinovc cerkvene skladbe in kar je njim podobnih, in morda bi posvetni duh še dolgo dalje vlekel za sabo cerkveno glasbo, ko bi božja previdnost ne bila posegla vmes in za to izredno cerkveno zadevo ne bila poslala mož-rešiteljev in buditeljev.
Razni glasbeni pisatelji, zlasti zgodovinarji so bili prvi, ki so začeli odgrinjati zastor slavne stare, približno 150 let pozabljene vokalne polifonnc cerkvene glasbe. Nekateri izmed njih so jeli pisati životopise starih cerkvenih skladateljev, n. pr. K a n d 1 e r o Palestrini. S Palestrino in drugimi skladatelji njegovega sloga, kakor tudi z nizozemsko šolo se obširno pečata Kiese-wetter in Ambros v svojih glasbenih zgodovinah. Forkelnova glasbena zgodovina sega žal le do 1. 1550. ter omenja samo še nizozemske kontra-punktikc. A česar ne smemo prezreti v tej glasbeni zgodovini, je uvod v drugem zvezku, kjer govori Forkel o potrebi zboljšanja cerkvene glasbe. Drugi zopet so jeli izdajati dela starih mojstrov. Tako je Burney 1. 1771. izdal speve sikstiuske kapele za veliki teden. Braune je prinesel v svoji zbirki „Caecilia" mnogo lepih starih cerkvenih skladb; med njimi tudi maše. C oni mer je izdal „Collectio operum Batavorum saeculi XVI." in „Musica saera XVI. et XVII. saecul." Izvrstna je tudi Rochlitzova zbirka, ki ima v prvih dveh zvezkih staro cerkveno glasbo, tretji zvezek pa polnita Bach in Handel.
Toda kakor ne moremo tem in še mnogim drugim možem odrekati hvale za njihov velevažni trud, moramo vendar reči, da so bila vsa njihova dela le bolj nekaka priprava na pravo odkritje stare klasične cerkvene glasbe, oziroma nekako dopolnilo njenega pravega odkritja. Kajti poglavitna zasluga na tem polju, za to namreč, da se je stara klasična cerkvena glasba 16. in 17. stol. otela pozabljenosti in da je zopet začela služiti cerkvenobogoslužnim namenom, gre posebno enemu možu, — dr. Karlu Proskeju, na čegar grobnem spomeniku se blesti napis: musicae d i vin a e restaurator ingeniosissimus. Ž njim se hočemo nekoliko natančneje seznaniti in si ogledati njegovo življenje, katero poznati in ceniti naj si šteje vsak cerkveni glasbenik v čast.	(Dalje sledi.)	St. Premrl.
Litanije presv. Srca Jezusovega.
•aVsake litanije sestajejo iz invokacij in odgovora. Pri nas se za tremi in-vokaeijami vpleta vmes še refrain, redkokedaj vreden cerkve, večinoma posvetnega pokolenja. Ne samo, da se litanije zavlečejo čez vso mero in se služba božja pristudi radi dolgotrajnosti in večnega, duhomornega ponavljanja ene in iste pesmi, zlasti možkim, se doseže s tem le sentimentalna, trenotna ginjenost, ki po litanijah hitro izgine.
Zategadelj uredimo litanije tako, da so res litanije in nič drugega ko litanije. Koralne knjige nam tudi podajajo pete litanije, a nobene druge besede. Če se hoče zapeti Marijina pesem ali pesem presv. Srca, saj je prilika pred ali potem, ni treba vtikati je med litanije.
Kot poizkus, kako si mislim litanije presv. Srca, podajem v prilogi zgled. Za izpremen je preskrbljeno, težkoče nobene. Ako pevci na koru prevzamejo vodilni glas, v trenotku poje ljudstvo ž njimi.
Duhovniki naj pojo invokacije vsikdar enoglasno; kdaj bo že konec „čezjemanja" in sekuudiranja! Altar naj vedno poje enoglasno. P. H.
Pri stavek uredništva prilog. Da se popolnoma strinjamo z navedeno uredbo petih litanij, to pričajo priloge našega lista. Že v prvem letniku (1878) smo priobčili litanije na le-ta pravi način zložene, in tako še v naslednjih letnikih večkrat.
Kako poučujem koral?
Hipna slika. - Na ogled postavil Fr. Kimovec.
(Dalje.)
Kfaprej se zopet ponovi prvi prizor: tista svetloba pri Betlehemu, da ne pozabimo, da je Dete v resnici le v betlehemskem hlevcu v jaslicah, potem pa zopet ziblje, in ob enem se veseli in čudi, da nam je Dete dano, in sicer nam, grešnikom! To veselje, začudenje se kaže v zadržkih na dd(tus) in no (bis); kar skoro izreči si ne upa te sreče, kakor človeku v nenadni sreči zastaja beseda:
et fi - li - us da - tus est no - bis: Prav posebno kaže to začudenje V tretja nota na no (bis); v moji knjigi sta namreč tam kjer imate vi četrtinko, dve noti, prva navadna, druga (oriscus) pa pomeni nekako nalahno tresenje glasu (tremolo). To je seveda težko zapeti, sedaj tega pravzaprav ne znamo več, in cel zbor zlasti težko, lepo je pa in lepo se je moralo slišati, če se je pobožnim pevcem veselja in sreče nalahno tresel glas,2)
1)	Take in podobne estetične opazke v preprosti obliki silno pozive pouk in so tudi potrebne, da morejo pevci umeti — kolikor je moč — ta velikanski, neizčrpni umotvor — greg. koral.
2)	S tem pa ne maram nikakor dajati potnhe za cerkev jako neumestnemu tr emoliranj u.
Prva nota na da(tns) p-cresc-decrescravnotako tretja na no (bis), zadnja nota na (no) bi s naj počasi izdoni. Takole! — Vsi! (Večkrat ponove). Dobro! Vse od začetka! (Popravljani ob enem še napake).
Do sem sega prvi del tega introita. Dosedaj se je opevala naša sreča, naše veselje nad novorojenim Detetom. Od tu se pa v pesmi začne kazati, kdo da je to novorojeno Dete, kaže se Njega neskončna oblast: Dete je še, obenem pa Kralj, Gospod vsega: „Na njega rami je Njega poglavarstvo11, vse stvarstvo je v Njega rokah, vso težo svetov drži to malo dete na svoji rami. Pa to ga nič ne teži, vse mu je le kakor v okrasje, v lepotičje.
Zato se tudi 7iapev tako mogočno, visoko povzpne, in ravno tukaj, ko govori o tej velikanski teži oblasti, je najbolj gibčen, najbolj lahen:
jJL^z-'-*-*-^*—» '« '«, - «	, _ .
cu - jus im - pe - ri - um su - per hu - me - rum e	jus:
Tudi je treba ta oddelek najčvrsteje peti, glas naj narašča hitro zlasti pri besedi im per i um (poglavarstvo), ki slika veličastvo te oblasti; nekoliko bolj nalahko pri besedah super humerum ejus (na njega rami), zakaj tukaj napev bolj slika tisto lahkoto, s katero to Dete rabi to oblast, se z oblastjo takorekoč igra, vanjo odeva in krasi žnjo. Le poslušajte ta nalahno se zibajoči napev! Kako primerno novorojenemu božjemu Detetu! Poizkusimo! Za imperium je mala črtica, to je prav kratka pavza> kratek oddih, toliko da dobimo sape; um se malo zateg7ie in hitro izgubi, kakor sploh zadnja nota pred vsako pavzo. Pri besedi humerum (rama), je na u m četrtinka s piko, torej se bolj zategne, vendar pa se ne sme nič povdariti, ker zlog ni naglašen, a7Hpak mora lepo izdo7ieti. Bržkone je hotel skladatelj pokazati težo oblasti; da pa obenem pokaže lahkoto, ki ž njo božji Zveličar rabi to oblast, zato se napev ti a ejus zopet lahkotno ziblje. — Sedaj pa vse skupaj! Na ejus se prva 7iota prav malo zategne, saj imate črtico nad njo}) (Večkrat ponove2) in ob enem popravljani nedostatke).	____(Konec prih.)
Cerkvena glasba.
V.
14. O. Joos, latinska maša op. 11. za en glas, Coppenrath, Partitura 96 v., glas -24 v. Mašo je priporočati onim na novo ustanovljenim zborom, ki prvič nastopijo v cerkvi; lepo se bodo vpeljali vanjo. Tudi je tam na mestu, kjer ne dostaje moči za večglasno petje. Vendar menimo, da bi bilo bolje, pevati enoglasno mašo iz koralnega „KyriaIe", kajti tega ne presega nobena, še tako umetna enoglasna maša. — Obseg maše je d1—d2, motiv: melodija „lte missa est" I. razreda, deklamaeija dobra, razvrstitev za I., II. glas in oba skupaj primerna in kratkočasna, dinamična znamenja pravomestna, modulaeija preveč enolična.
') Te črtice ima tudi „liber usualis", so pa povzete po znamenjih Romanovih.
2) Pevovodja sam naj poje, če že poje s pevci, jako nalahko, komaj slišno, da takoj zapazi vsako napako pri vsakem posameznem pevcu in jo hitro odpravi. Še le nazadnje, ko že dobro znajo, lahko zapoje čvrsto, da jim da več poguma!
15.	V. Goller, op. 37. Tu es P etru s za moški zbor in orgle ali štiri pozavne. Coppenratli, Part. 1 K 20 v., en glas 1 v.
Veličastna skladba za praznik sv. Petra ali kako drugo cerkveno slavnost. Učinek skladbe raste, čim više se v treh postopih vzpenja „Tu es Petrus" ; srednji stavek se razvija v peterih zaporednih sekund-akordih, tretji del je podoben prvemu.
16.	P. H. Thielen, op. 159, „0 bone Jesu" za 4 glasni moški zbor, Coppenrath, Partitura 1 K 20 vin., vsak glas 18 vin.
Šest spevov na besedilo: O Ione Jesu, miserere nobis, quia tu ereasti nos, tu redemisti nos sanguine pretiosissimo. Vsi spevi so lahki, pretresljivi in se dado rabiti za razne prilike-Priporoča jih že samo ime Thielen.
17.	I. Mitterer, op. 129. Prazniški ofertoriji za moški zbor in orgle. I. zvezek, Coppenrath, Partitura 2 K 88 v., vsak glas 30 v.
Mitterer, ki je za mešani zbor že izdal cel ciklus ofertorijev, jame izdajati nov ciklus za moški zbor. Kaj bolj prikladnega ne bi bil mogel započeti. Ti ofertoriji bodo dobro došli v prvi vrsti cerkvam, kjer poje le moški zbor, a tudi cerkvam, v katerih se goji mešani zbor, ako se tenorii in basi združijo v moški zbor. Razlika mika in med raznimi spevi mešanega zbora se bo kaj lepo prilegal ofertorij v moškem zboru. Kompozicije so izvirne po duhu in tehniki in so organično zvezane z orglami, katere ne le spremljajo zbor, marveč nastopajo samostojno, tvorijo bistven del kompozicije in ji dajo živahno gibanje. Ob sebi je umevno, da skladatelj ne pusti v enomer peti celega zbora, marveč skrbi za razliko — za oddih, ob gotovih markantnih mestih pa izrazovito osredotočuje vse glasove. Razume se, da Mitterer uporablja vse oblike glasbene umetnosti, in vsakdo, ki bo proučaval partituro, poreče: tako elegantni stavek sem pač redkokedaj srečal v sostavni harmoniji.
18.	F. flrnfelser, Petnajst Tantum ergo, op. 80, za 1, 2, 3 višje glasove, Coppenrath, Partitura 1 K 80 v., sopran 36 v., alt 18 v.
Pet Tantum ergo-v je enoglasnih, pet dvoglasnih in pet troglasnih, vsi s spremljevanjem orgel. Preproste, jako dostojne, cerkve vredne skladbe, ki niso brez vtiska. Pripravne so zlasti za nunske samostane in ustave za žensko mladež.
Orgle v Tomišlju.
Ivan Mil a večje o Velikinoči postavil v Tomišlju blizu Ljubljane nove orgle, op. 2., katere je na belo nedeljo blagoslovil preč. g. kanonik dr. Kari in. Dispozicija orgel je nastopna:
I. Man.	II. Man.
1.	Principal 8'	8. Flavta amabile 8'
2.	Gamba 8'	9. Aeolina	8'
3.	Bordun 8'	10. Vos coel.	8'
4.	Flavta 4'	11. Salicet	4'
5.	Octav 4'
6.	Sup. Octav 2'
7.	Mixtur 2V
Pedal
12.	Subbass 16'
13.	Piano-Subbass 16'
14.	Borduna V Pedaini sklep k I in II. Manualni sklep II k I. Suboktavni sklep II k I. Zbiralniki: P., Mf., F., FF.
Omara je ena z dvema stolpoma, vmes je okno kora, igralnik je pred omaro. Ker se je zahtevalo pred igralnikom toliko prostora, da more oseb;i mimo, je sedež za orglavca precej tesen.
Zistem je cevna pnevmatika s sapnico na stožke. Te so prve pnevmatične orgle Mi-lavčeve. Delo je tako eksaktno, da piščali odgovarjajo hipno. Kdor sliši te orgle, padejo vsi pomisleki glede pnevmatike. Posebna vrlina orgel je ta, da se pedal regulira avtomatično, t. j. če igraš Pleno, pa preideš na II. manual, regulira se pedal sam od sebe na manjšo moč tisti trenutek, ko pritisneš le eno tipko II. manuala. Istotako se vrne prejšnja moč, kakor hitro pritisneš le eno tipko I. manuala. Izborno!
Meh ima dva zajemalca, 8-2 mm pritiska in da obilne, mirne sape. Tipke teko prelahko, ker zapoje sosednja, če se je dotakneš le količkaj. Bolje je narediti malo trje, ali pustiti tako zvani „Leergang". Sicer se pa orglavec privadi vsemu.
Vlaki so nad II. manualom v navadni podobi, ne vlečejo se, marveč glavice se jim potiskajo doli in gori. Zbiralniki so pod I. manualom.
Intonacija je dobra, principal pravilno prevladuje orgle, gamba reže ravnoprav, mila je flavta 4', mikstura se zdi sedečemu pri orglah zlasti v gorenji polovici močno kričeča, ker je popolnoma odprta med stolpoma, v cerkvi je ravnoprav. Aeolina je najlepša, vox coel. ni enakomerno uglašena, salicet dober, subbas precej močan, in prav je tako, pianobas mileji, bor-duna mehanično izpeljana iz subbasa. Egalizacija glasov semtertje nepopolna, menzure odgovarjajo pogodbi.
Cena je 4150 K v Ljubljani, mojster in pomočnik sta se med postavljanjem hranila sama. Da je ocena nepristranska, omenim, da bi imel igralnik biti izdelan bolj elegantno in da je sploh gledati na strokovnjaško izpeljavo mizarskih del.
V Ljubljani, 21. maja 1905.	P. hugolin Sattner.
Dopisi.
Ljubljana (iz Marijanišča). — Precej občutljivo nas je podrezal „Cantoru v zadnji številki Vašega cenjenega lista. Sicer pa je bil že dolgo naš namen, se nekoliko prikazati iz našega zavetišča. Marsikaj bi vendar moglo koga zanimati in služiti mu v izpodbudo, ako ga strašijo trudi in napornosti, zasnovati si deški zbor. Seveda moramo priznati, da je v zavodih to lažje nego drugod. Pred par leti smo začeli podučevati za cerkveno petje že učence drugega razreda, (ravnokar nameravamo to poizkusiti s prvim razredom, ker zdaj znajo že gladko brati). V teku nekaterih tednov so že peli prvikrat pri sv. maši z nekaterimi bolj izurjenimi pevci iz Fsygelnove „ Cerkvene pesmarice" I. del, ki nam vrlo služi za začetnike. Zal, da se je drugi zvezek tako zakasnil. Koliko veselje jim je igralo na licih, ko so smeli prvič na kor, in vedno so izpraševali, kdaj bodo smeli zopet iti. Res, veliko zadostilo nam je za ves trud, ako vidimo s kolikim veseljem in vztrajnostjo se večina naših malih slavčkov poprijema petja. Razdeljene imamo v tri zbore: učenci V. in IV. razreda vsak zase, III. in II. pa skupaj; vsem pa pomagajo naši domači gimnazijci. To vam je tekmovanje! Menjavajo se, kolikor mogoče redno, a vendar se še ti in oni pritožujejo, da ue pridejo dovolj pogostokrat na vrsto.
Se nekaj. Koral: mnogo se o tem sedaj piše in razmotriva in marsikdo se ne niore docela sprijazniti s to mislijo, da bi ta nebeški spev uvedli na sploh po slovenskih cerkvenih korili. Pred dvema letoma mi je rekel neki občeznan cerkveni glasbenik, da se otrokom ni treba ukvarjati s koralom, ker ne bomo nič dosegli. Letos smo pa vendar poizkusili s koralnim ,, Tantum ergo" in „Laudate", in upamo, da se bode tudi tukaj kaj doseglo. Seveda je treba v prvi vrsti učitelju samemu dobre šole; žalibog da nismo imeli dosedaj še srečne prilike, udeležiti se koralnega tečaja. Upamo, da se nam še nudi prepotrebna prilika, se udeležiti v Ljubljani kakega takega koralnega tečaja. Pripomnim še to, da so se naši mali pevčki koj sprijaznili s koralnim Tantum ergo", ko smo jim nekoliko razložili njegovo vzvišenost; posebno jih je zanimalo to, da so jih prvi kristjani pevali v ^katakombah", in zdaj že kar priganjajo, da bi ga mnogokrat peli. Izmed vseh skupaj nad petdeset malih pevcev je samo eden, ki ugovarja koralu. To nam daje pogum, da kakor hitro dobodemo v roke novo vatikansko izdajo in nam bo samim dana lepa prilika, se mu dobro priučiti, takoj pričnemo z latinsko mašo in drugimi vlogami. V to pomagaj Bog in Sv. Cecilija !
Dovolite mi še eno pripombo. Kako živa potreba je bila izdaja „ Ljudske pesmarice", ne moremo dovolj povedati. Za naše deške zbore nismo imeli, razven že omenjene Fajgeljnove pesmarice, ničesar. Da bi se vsaj še v cenjenem »Cerkvenem Glasbeniku" nekoliko več ozira jemalo na naše skromne zbore, to je naša srčna želja, ker mešani zbori nam malo služijo. Imeti pa moramo pri otrocih vedno kaj novega, da se zopet in zopet z novo vnemo poprijemajo petja; saj se tako ravna tudi v ljudski šoli, da se pogosto predmeti menjavajo. Naj le kmalu pride na dan drugi zvezek „Ljudske pesmarice" z več masnimi in obhajihiimi pesnimi in tudi pesem sv. Cecilije ne sme manjkati, kajti naši mali pevčki jo kaj radi častijo in se ji priporočajo pred vajami in javnimi nastopi.
„Daj Bog da smo deležni njene kdaj palme
Nebeške ž njo pevamo v večnosti psalme".	Cantor II.
Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani.
ne 4. junija je imel ob enajsti uri odbor Cecilijinega društva v Ljubljani v prostorih orglarske šole redno sejo, katere so se udeležili p. i. gg.: Fr. Ferjančič, A. Foerster, Fr. Gerbič, A. Karlin, P. Hugolin Sattner in Jos. Šiška.
Obravnavalo, ozir. sprejelo se je nastopno:
1.	Orglarska šola bode končala letošnje leto dne 13. julija. Izpiti abiturientov se prično dne 3. julija. Izpraševalo se bode vsako jutro od 8. do 10. ure v teoretičnih in praktičnih predmetih. Poleg učiteljev se bodo udeleževali izpraševanj tudi člani odbora, ki tvorijo komisijo za usposobljenost absolventov.
2.	Gospodična Ana Roner se želi podvreči kot privatistinja izkušnji za usposobljenost v cerkvenem orglanju. Odbor je tej želji ustregel.
3.	Določijo se nagrade za pouk v lepopisju in zadružnem knjigovodstvu.
4.	Bodoče šolsko leto na orglarski šoli se prične dne 18. septembra Takrat se bodo tudi sprejemali učenci, ki žele nanovo vstopiti. Odbor je sklenil, da se sprejemajo v prvi vrsti oni, ki so iz domače škofije, pa tisti, ki obetajo, da se bodo laglje in bolje pripravili za usposobljenost v orglarski službi. Boljše manj učencev, kakor pa več in slabo nadarjenih.
5.	Občni zbor Cecilijinega društva za ljubljansko škofijo se hode vršil letos na praznik sv. Cecilije v Ljubljani. Ker je stolna cerkev v popravi, zato bode velika maša v cerkvi če. oo. frančiškanov. Nadaljnji spored se določi pozneje.
Razne reči.
—	Nove orgle za škofove zavode v Št. Vidu nad Ljubljano so že naročene. Dispozicijo je sestavil naš prvi tozadevni strokovnjak mil. g. prelat Josip Smreka r. Izdelal jih bode do prvega majnika prihodnjega leta orglarski mojster g^ Ivan Milavec. Darovala pa jih bodeta zavodom iz hvaležnosti dva nekdanja alojznika. Želeti bi bilo, da bi ta dva dobrotnika našla mnogo posnemavcev, kajti notranja oprava v kapeli kaže še razne praznine. O orglah samih in njih vrednosti izpregovorimo več ob svojem času.
—	Pred nekaterimi leti so našli na mestu stare Kartagine v Afriki plastično podobo orgel na vodo (hydraulos), kakršne so bile v rabi že v 3. in 2. stoletju pred Kristusom. Ta častitljiva starina se je oddala muzeju St. Louis v Kartagini. Auglež F. W. Galpin pa je rekonstruiral na podlagi tega modela popolne orgle na vodo in jih je v nevjorškem časniku Scientific American (19. novembra 1904) obširno popisal.
—	Na letošnjo veliko sredo se je pel na Dunaju J. S. Bachov pasijon po evangelistu sv. Janezu. Bach je zložil pasijonsko glasbo po vseh štirih evangelistih. Poleg pasijona po evangelistu sv. Matevžu, ki se je pred leti izvajal tudi v Ljubljani, spada omenjeni, sedaj že petič na Dunaju proizvajanj, med najboljše Bachove. Krasni so koralni stavki, kontrapunktično-umetni ostali zbori. Dovršeno lepi so recitativi; najlepši gotovo je oni: „Peter se je spomnil besed Jezusovih, šel ven in bridko jokal." — Pel jih je g. Feliks Senius, tenorist iz Petcrsburga, in sicer s čudovito lehkoto, fineso in dovršenostjo.
—	Dunajski a ca peli a zbor je priredil v letošnji zimski sezoni štiri velike koncerte. Pele so se cerkveno-liturgične, duhovne in posvetne pesmi. Zastopani so bili stari mojstri alla Palestrina kakor tudi boljši moderni. Iz zadnjega koncerta v marciju omenjamo: Palestrinov Kyrie iz Oglasne „Missa Papae Marcelli", Bachov 117. psalin s pridejanim AUeluja, Brucknerjev „Christus factus ost", Evg. Thomasov 10glasni zbor „Aufersteh-ung" in krepko izrazite Hugo \Volfove zbore. Krasnih zborov tega skladatelja (1860—1903) si dolgo niso upali nikjer izvajati, dokler se ni 1. 190-2. ustanovil dunajski a ca peli a zbor, ki obvlada tudi najtežje skladbe.
—	S prihodnjim šolskim letom nameravajo na dunajskem konservatoriju otvoriti poseben oddelek za pouk korala (duhovnega in gregorianskega) in šolo za izvežbanje dobrih dirigentov (posvetnih in cerkvenih kapelnikov). Z veseljem biležimo to novico. Bog daj obilo sreče!
—	„Die Alten fleissig studieren, Dic Neuen nicht ignoriereu. Nieht buhlen um eitle Verehrung, Empfanglich fiir jede Belehrung; Erst auf zu Cacilia flehen, Dami riihrig zur Arbeit gehen, Und Unscliuld und Glanben bewahren: Das ziemet Cacilias Scharen." — Tako devizo je dal nemškemu Cecilijinemu društvu Jos Alter na shodu v Biberachu. (Prim. Deutscher Ilausscliatz 1. 1902. str. 142.)
Oglasnik.
Šmamice. Marijine pesmi zložil Frančišek Kimovec, Cisti dobiček za nove orgle v novi cerkvi na Bledu. Cena avtografirani in pri Blasniku v Ljubljani natisnjeni parti-turi 1 K. Dobiva se pri skladatelju, kaplanu na Bledu ali v katoliški bukvami v Ljubljani. V kratkem, kolikor dopušča prostor v našem listu, priporočamo. Vseh 7 pesem je zloženih v boljšem cerkvenem, a ne težkem slogu: V prvi pesmi se vrsti triglasni moški zbor s triglasnim ženskim, nakar se združita oba v šesteroglasni efektni stavek, ki se more peti, kakor tudi cela pesem, samo triglasno, kakor kaže posebni pristave,k; 2., 3. in 7. pesem so namenjene mešanemu zboru, 4., 5. in 0. pesem pa so dvoglasne z obligatnimi orglami, ki zahtevajo spretnega organista. Z vsemi pesmicami se lepo proslavijo šmarnice in se razvija okus v prilog pravi cerkveni glasbi. G. skladatelj pošilja naslednje popravke: Str. 1. 4. takt druga nota v 1. tenoru fis; str. 5. prva nota v 2. sopranu le h (ne tudi g); str. 5. v drugi pesmi naj se kitice takole zamenjajo 1 = 3, 2 = 4, 3 = 1, 4 = 2; str. 12. v orglali zadnji takt zadnja nota v tenoru bodi a; str. 13. tretja nota v prvem taktu ais; str. 14. zadnji takt v orgelskem
ti cis
basu druga nota a, tretja h; str. 15. prvi takt v basu prva nota cis se razdeli v h str. 15. drugi takt četrta nota v pevskem altu e (ne gis-e).
Kratka praktična šola za orgle (Kleine praktisehe Orgelschule) za učiteljišča, cerk-venoglasbene šole in za samouke, izdal Johannes Meuerer, kapelnik stolne cerkve v Gradcu, op. 38. Založila in natisnila „Styria" v Gradcu 1905. Cena 3 K.
Kdor se hoče učiti sviranja na orgle, mora se že prej izvežbati v igri na glasovir in harmonij; zato začenja le-ta nova šola brez mehaničnih začetnih vaj takoj z dvo-glasnimi vajami za obe roki brez pedala, po teh slede vaje tri- in četveroglasne. Vse vaje so večinoma v polifoniji zložene in so skrbno zaznamovane s prstnim redom, izvrsten materijal v ložjili tonovih načinih do treh križcev in treh be, pripraven za resno izvežbanje na orglali, tem kraljevskem inštrumentu. Pedalne vaje so precej obširne, ozirajoč se na vse možne potrebne slučaje. Naslednje dvo-, tri- in četveroglasne vaje z obligatnim pedalom so razširjene do 4 križcev in 5 be, za manual brez prstnega reda, katerega si učenec po prejšnjih vajah že sam iznajde. Slede kratki sklepi in modulacije v cerkvenih tonili, ki so za transponiranje v razne tonove načine. Pri-stavek prinaša še lepe kadence in preludije v dur- in moltonih do 4£ in 4(7. To delo bodi vrlo priporočeno ne samo učencem, ampak tudi mnogim že v službi nastavljenim organistom 1
Listnica uredništva.
Naj nam gg. dopisniki ne zamerijo, ako z objavo doposlanega gradiva počasi napredujemo. Težko nam je trgati posamne sestavke, a ne gre drugače. Na štiri liste se pač ne more kdovekaj natisniti.
Današnjemu listu je pridejana 6. štev. prilog.