Andraž Zidar1 Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem Izvleček: Po prvi svetovni vojni sta se soočili dve vplivni ideologiji: komunizem, ki je prišel do veljave v ruski revoluciji, in dotlej prev- ladujoči liberalizem. Na prvi pogled lahko med njima ugotavljamo presenetljive  podobnosti  glede  temeljnih  vprašanj mednarodno- pravnega  sistema. A globlji  vpogled  v  razvoj  sovjetske  doktrine mednarodnega prava razkrije, da so bile razlike v temeljnih izhodi- ščih velike. Cilj ruske revolucije je bil vzpostaviti svetovno sociali- stično družbo s prevlado vladajočega delavskega razreda. Ta cilj se je z razpadom Sovjetske zveze razblinil. Kljub temu pa lahko kot pozitivno in še vedno veljavno dediščino ruske revolucije v med- narodnopravnem sistemu opredelimo načelo samoodločbe narodov, koncept ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, načelo javnega sklepanja mednarodnih sporazumov, prepoved agresivne vojne ter policentrični pogled na svet. Ključne besede: ruska revolucija, liberalizem, Društvo narodov, Pa- šukanis, mednarodno pravo, marksizem, človekove pravice, prepo- ved agresivne vojne UDK: 34: 323.272(47)”1917’’ Russian Revolution and the International Legal System Abstract: Two potent ideologies came to loggerheads after WWI: communism, which rose to  the fore after  the Russian revolution, 69 Moni tor ISH (2018), XX/1, 69–80 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Andraž Zidar je pooblaščeni visoki predstavnik za nasledstvo na slo- venskem Ministrstvu za zunanje zadeve. Ta prispevek odraža osebne po- glede. E-naslov: andraz.zidar@gmail.com. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 69 and the so far dominant liberalism. At first glance the two ideologies share surprisingly similar views on the fundamental questions of the international legal system. But a more thorough look at the de- velopment of the Soviet doctrine of international law reveals some fundamental differences. The goal of the Russian revolution was to set up a worldwide socialist society, with the working class given a dominant role. This goal dissolved after the break-up of the Soviet Union. Nonetheless,  it  is possible to identify in the international legal system a positive and still valid legacy of the Russian revolu- tion, such as the principle of the self-determination of nations, the concept  of  economic,  social  and  cultural  rights,  the  principle  of public conclusion of treaties, the prohibition of aggressive war, as well as a polycentric view of the world structure. Keywords: Russian  revolution,  liberalism,  League  of Nations, Pashukanis, international law, Marxism, human rights, prohibition of aggressive war 0 0 0 Ruska revolucija sodi v prelomni čas na začetku 20. stoletja. Ta je prinesel osvežitev liberalne ideologije z razmisleki o večji vlogi pravic in svoboščin posameznika ter ranljivih skupin (manjšine, begunci, sužnji), hkrati pa tudi vzpon nove ideologije komunizma, ki  je  v  okoliščinah post-fevdalne Rusije  pridobival  vedno večjo veljavo. Prva svetovna vojna je bila katalizator teh dveh procesov. Zmaga zaveznikov je omogočila, da se je liberalizem institucionaliziral v sistemu Društva narodov in z njim povezanimi mednarodnimi or- ganizacijami. Socialna kriza v Rusiji, ki jo je prva svetovna vojna še Andraž Zidar 70 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 70 poglobila, pa je privedla do revolucije v Rusiji. Kot vemo, se je kon- čala z zmago boljševikov in ustanovitvijo Sovjetske zveze. 1. Soočenje ideologij v prelomnem času Na prvi pogled se zdi soočenje teh dveh ideologij v zadnjih letih prve svetovne vojne kot njuno strinjanje glede glavnih točk novega svetovnega reda. Ameriški predsednik Woodraw Wilson in britanski premier David Lloyd George sta se v svojih govorih leta 1918 zavzela za ustanovitev novega mednarodnega sistema kolektivne varnosti (Društva narodov), za odpravo tajne diplomacije in tajnih medna- rodnih sporazumov ter za uveljavitev načela samoodločbe narodov, predvsem na ozemlju razpadajoče Avstro-Ogrske.2 Na drugi strani je boljševiški “Odlok o miru”, ki ga je že leto prej pripravil Lenin in formalno potrdil kongres sovjetov, zelo podobno določal, da mora biti novi svetovni red utemeljen na pravici narodov do samoodločbe, prepovedi agresivne vojne ter nesprejemljivosti tajne diplomacije in tajnih sporazumov.3 Na površini je šlo torej za vsebinsko ujemanje pri vsaj treh klju- čnih temah: • vzpostavitev mednarodnega sistema kolektivne varnosti in lo- gična izpeljava prepovedi vojne. Pri tem je treba poudariti, da je bila vojna v Društvu narodov sprva le omejena. V mednarodnem sistemu je bila agresivna vojna prepovedana šele z Briand-Kel- loggovim paktom leta 1928, Odlok o miru pa jo je že leta 1917 opredeljeval kot “zločin proti človeštvu”;4 • odprava tajne diplomacije in tajnih pogodb; • pravica narodov do samoodločbe, ki pa je bila kot koncept opre- deljena precej nenatančno in v praksi izvedena pragmatično. 71 Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem 2 Glej Kissinger, 1995, 218–265 in Mazower, 2012, 116–188. 3 Glej Lenin, 1917. 4 Potemkin, 1948, vol. 3, 412–416 in Kudrijavcev, 1989, 68–69, 80. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 71 Do določenega ujemanja je prišlo tudi na področju človekovih pravic. Diplomati  so  v Društvo  narodov  vključili  sistem varstva manjšin kot korektiv nedosledne izpeljave načela narodov do sa- moodločbe. 5 Hkrati so kot odgovor na rusko revolucijo leta 1919 ustanovili Mednarodno organizacijo dela  za varstvo  socialnih  in delavskih pravic.6 Podobno  je politični program ruske  revolucije temeljil na uveljavljanju socialnih in ekonomskih pravic, ki so bile dotlej v Rusiji močno zapostavljene: pravica do zdravstvenega var- stva, pravica do ustreznega bivanja, pravica do socialnega varstva, pravice invalidnih oseb, pravica do porodniškega dopusta in otro- škega varstva, omejitev delovnega časa in podobno. Ves ta korpus pravic je bil vnesen v sovjetsko zakonodajo do leta 1921.7 A dejansko ni šlo za rendez-vous manqué (zamujeno priložnost). Anglosaški načrt je bil v marsičem odgovor na sovjetski Odlok, z namenom, da se omili ideološki potencial boljševikov in ustvari al- ternativo njihovemu pogledu na svet. Boljševiška Rusija ni bila po- vabljena v Društvo narodov. A tudi boljševiki na Wilsonov govor 14 točk, kljub vsebinski sorodnosti, niso gledali z naklonjenostjo. Videli so ga kot spreten manever kapitalističnega sveta, ki si želi prilastiti njihove vrednote.8 Podobno velja za ustanovitev Medna- rodne organizacije dela,  ki  je bil po njihovem mnenju predvsem mednarodni  poskus  zajeziti  val  sovjetskih  revolucij  v  evropskih državah (npr. Madžarska, Nemčija). Bolj kot premik v smer zbliže- vanja je v njih še utrdil potrebo po razrednem boju in želeni svetovni proletarski revoluciji. Andraž Zidar 72 5 O tem priča tudi delo slovenskega funkcionarja v Društvu narodov Vla- dimirja Mislja. Glej Zidar, 2009. 6 Peters, 2017, 2–3. 7 Rosenthal, 2016a. 8 Kudrijavcev, 1989, 8. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 72 2. Ruska revolucija in mednarodno pravo Globok ideološki razkol, ki se je v svetu uveljavil z rusko revolucijo, je dosti jasnejši, če pogledamo na razvoj socialistične doktrine med- narodnega prava, kot se je razvil v Sovjetski zvezi v letih po ruski revoluciji. Ta razvoj lahko razdelimo na tri obdobja: (i) razumevanje mednarodnega prava v tranzicijskem obdobju (Jevgenij Korovin); (ii) mednarodno pravo v procesu odmiranja države (Jevgenij Pašu- kanis); in (iii) mednarodno pravo in miroljubno sobivanje (koeksi- stenca) držav oziroma družbenopolitičnih blokov (Roman Bobrov in Grigorij Tunkin). Po  ruski  revoluciji  se  je  pojavil  resen  konceptualen  problem, kako z vidika marksistične doktrine upravičiti sobivanje v svetu, v katerem je večina držav kapitalističnih, vodi pa jih vladajoči razred kapitalistov. V takem svetu ne more biti enotnega mednarodnega sistema  in  pravnih  pravil.  Sovjetski  vodilni mednarodnopravni avtor Korovin je izhajal iz koncepta delnih pravnih predskupnosti, kot so evropska, ameriška, imperialistična-kolonialna in prehodna sovjetsko-kapitalistična. Ruska revolucija je slednjo nadomestila s socialistično pravno skupnostjo. Čeprav so njihove ideološke usme- ritve različne, so te skupnosti povezane z nekaterimi občečloveškimi normami in funkcionalnimi potrebami (preprečevanje nalezljivih bolezni, trgovina, transport). Norme, ki so problematične s politi- čnega in ekonomskega vidika, v mednarodni sistem niso vključene. Ker državo predstavlja vladajoči razred, bo država, v kateri vlada delavski razred, zastopala socialistične vrednote in interese. Pred- postavka je seveda bila, da gre za prehodno obdobje, v katerem bo prišlo do svetovne proletarske revolucije, ki bo privedla do vzpo- stavitve svetovne socialistične družbe.9 73 Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem 9 Corbett, 1959, 91–94. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 73 A ta doktrina je bila veljavna le nekaj let. V zanosu po zmagi v ruski revoluciji je prevladala potreba po bolj pravovernem, marksi- stičnem razumevanju mednarodnih odnosov in prava. Nosilec tega pogleda je bil Jevgenij Pašukanis, ki je zastopal marksistično izho- dišče odmiranja države in prava. Pravo je med-razredno, v katerem postopoma prihaja  do  zamenjave  na mestu  vodilnega  razreda.10 Na mednarodni  ravni  je  izhajal  iz  načela  ravnotežja moči,  ki  je temelj  odnosov med državami. Moč  držav  predstavlja  strukturo mednarodnega sistema, norme, ki se razvijejo na tej podlagi (pred- vsem preko dvostranskih odnosov, ki temeljijo na izmenjavi dobrin, tj. trgovina), pa njegovo nadstrukturo.11 Ekonomska realnost je torej temelj za razvoj pravne oblike.12 V skladu z marksističnimi načeli to ne privede do nove mednarodne realnosti v obliki mednarodnih organizacij, temveč do drugače zasnovanega mednarodnopravnega sistema. V njem države  odmirajo, mednarodne norme pa  vedno bolj postajajo utemeljene na socialističnih vrednotah. V vmesnem obdobju mednarodno pravo sicer še odraža  interese posamičnih držav. A ko bodo države odmrle, bo prišlo do združevanja na razredni ravni, z vodilno vlogo proletariata. Sovjetska zveza ima v tem pro- cesu pionirsko vlogo, zato mora razumeti mednarodno pravo kot poligon za razredni boj.13 Norme mednarodnega prava so predmet interpretacije vodilnih držav – v tem primeru tudi Sovjetske zveze – v skladu z njihovimi trenutnimi zunanjepolitičnimi interesi. Ker je glavni cilj Sovjetske zveze samoohranitev in širjenje socialističnega sveta, je mogoče te norme poljubno interpretirati ter od njih odstopati v skladu s tre- Andraž Zidar 74 10 Pašukanis, 1935, 16, 17–18. 11 Pašukanis, 1980b, 169, 179. 12 Pašukanis, 1980a, 62, 67. 13 Pašukanis, 1980a, 173. 14 Pašukanis, 1935, 6. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 74 nutno zunanjepolitično situacijo.14 Pomembno je, da je bil Pašukanis ne le teoretik, temveč več let tudi pravni svetovalec na sovjetskem ljudskem komisariatu za zunanje zadeve (tj. zunanjem ministrstvu), kjer je udejanjal pogled, da je mednarodno pravo sredstvo razred- nega boja. Za zgodnjo sovjetsko diplomacijo je bilo na splošno zna- čilno, da je diplomacijo dojemala kot propagandno orodje, katerega namen je bil prepričevati tujo javnost in spodbujati razmere za raz- mah svetovne socialistične revolucije.15 Sčasoma je postal Pašukanis deležen naraščajoče kritike, da so njegovi pogledi na pravo pretirano nihilistični. Ker  so bili  v nasprotju  s Stalinovim obratom k večji vlogi države, je Pašukanis, čeprav je bil tudi sam precej avtoritarno usmerjen, postal žrtev stalinističnih čistk leta 1937.16 Pašukanisova predvidevanja, da bo kmalu prišlo do odmiranja države, niso bila uresničena. Nova ekonomska politika iz dvajsetih let 20. stoletja je z uvedbo nekaterih kapitalističnih elementov pri- vedla do stabilizacije sovjetskega gospodarstva, ne pa tudi do na- predka pri  izgradnji prave  socialistične družbe. Stalinova doktri- narna  reakcija  je  bila  zato,  da  proces  odmiranja  države  najprej poteka preko krepitve države. Šele ko bo socialistična država močna in socialistična zavest čvrsta, bo lahko prišlo do odmiranja odvečnih državnih struktur in prava.17 Na mednarodnopravnem področju je to novo doktrino s trdo roko izvajal Višinski. Prišlo je do prevrednotenja razumevanja mednarod- nega sistema, ki se je približalo izhodiščem takoj po ruski revoluciji. V dani situaciji je prišlo do razlage, da obstajajo skupine držav z ra- zličnimi družbenoekonomskimi  značilnostmi,  ki  so  “obsojene” na sobivanje, vse dokler ne nastanejo pogoji za širitev socialističnega 75 Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem 15 Beirne in Sharlet, 1980, 1–2, Hildebrand, 1969, 31–32. 16 Hazard, 1980, xiv. 17 Beirne in Sharlet, 1980, 13–14, 26–27. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 75 družbenega reda po vsem svetu.18 Gre za načelo “miroljubnega so- bivanja”, katerega teoretična zastopnika sta Roman Bobrov in Grigorij Tunkin. V mednarodnem sistemu torej obstajajo bloki različnih držav, ki sobivajo miroljubno, kar pomeni, da nosilci teh blokov ne sprožajo sovražnosti  drug proti  drugemu  in  tudi ne posegajo  v delovanje zunaj njihovih interesnih sfer. Ta pogled je predstavljal uradno dok- trino Sovjetske zveze vse do njenega razpada in konca hladne vojne.19 3. Vpliv ruske revolucije na mednarodnopravni sistem 100 let pozneje Na koncu se moramo vprašati, kaj  je z uveljavljanjem vrednot  in načel, ki so izšla iz ruske revolucije. Pravica narodov do samoodločbe je postala eno od temeljnih načel sodobnega sveta, ki je zapisana v Ustanovni listini OZN in obeh Mednarodnih paktih o človekovih pravicah.20 Omogočila  je proces dekolonizacije  in osamosvojitev držav po padcu berlinskega zidu. Vendar je bilo tudi to načelo ome- jeno z načelom  teritorialne celovitosti držav  ter političnimi kon- teksti, kot sta Brežnjeva doktrina in Monrojeva doktrina. Prepoved agresije oziroma prepoved uporabe oborožene sile je prav tako eno od temeljnih načel mednarodnega prava, postalo je tudi kaznivo dejanje v okviru mednarodnega kazenskega prava.21 Vendar pa je prepoved uporabe sile predmet enostranskih tolmačenj in kršitev v praksi s strani velikih sil. S tega vidika je zelo proble- matična nedavna ruska intervencija v Ukrajini (priključitev Krima, delovanje v vzhodni Ukrajini), pa tudi ameriške intervencije v La- Andraž Zidar 76 18 Corbett, 1959, 99–103. 19 Glej Kudrijavcev, 1989, 89, 120–121. 20 Glej 2(1). člen Ustanovne listine OZN in 1(3). člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonom- skih, socialnih in kulturnih pravicah (1966). 21 Za kaznivo dejanje agresije glej Akande, 2017. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 76 tinski Ameriki  (Panama, Grenada)  in na Bližnjem vzhodu  (Irak). Pomanjkljivost mednarodnega sistema je, da je decentraliziran in da ni sodnega organa, ki bi avtoritativno presojal o kršitvi medna- rodnih norm, vključno z uporabo sile. Na področju diplomacije ni prišlo do utopične odprtosti, kot sta si jo zamišljala Lenin in Wilson. Diplomacija ostaja še naprej tajna v najobčutljivejših, začetnih fazah, vendar pa je tudi ta proces postal dosti bolj odprt. Sedaj poznamo demokratični nadzor diplomatskih pogajanj, javno diplomacijo ter vključevanje parlamentarcev v po- gajalski proces.22 Do večjega napredka  je prišlo glede prepovedi tajnih mednarodnih pogodb, k čemur napotuje norma zapisana v Ustanovni  listini OZN  (102.  člen). Registracija pri OZN  in  javna objava mednarodnih pogodb sta pogoj, da se države nanje lahko sklicujejo pred organi OZN, vključno v postopkih pred Meddržav- nim sodiščem v Haagu.23 Slovenija ne pozna tajnih pogodb, jih pa nekatere druge države, čeprav to redko javno priznajo. Velik  napredek  je  dosežen  tudi  na  področju  ekonomskih,  so- cialnih in kulturnih pravic. Tu je morda še najbolj viden pomemben prispevek ruske revolucije in pozneje socialističnega bloka na razvoj teh pravic. Ob tem je treba seveda dodati, da so bile Sovjetska zveza in druge socialistične države totalitarni režimi, ki so sistematično kršili državljanske in politične pravice. Vendar pa so ekonomske, socialne in kulturne pravice postale del Splošne deklaracije člove- kovih pravic in s tem nepogrešljiv del nadaljnjega razvoja človekovih pravic prav na vztrajanje socialističnih držav.24 Po padcu socialisti- čnega  sistema  in  v  času  globalne  prevlade  kapitalizma  je  treba ugotoviti, da je uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih 77 Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem 22 Glej Zidar, 2004, 423–427. 23 Glej Mainetti, 2004, 399–417. 24 Prim. Drzewicki, 1998, 71–73. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 77 pravic nazadovalo  (neoliberalizem).25 Ob  tem  je vredno pohvale, da se trenutno največji napredek v organih OZN dogaja ravno na področju teh pravic (npr. izobraževanje, revščina, zdravje, ustrezno bivanje). Za konec še ena vzporednica z rusko revolucijo. Kot že omenjeno, je iz razvoja mednarodnopravne doktrine po burnih revolucionarnih in konsolidacijskih letih izšla doktrina miroljubnega sobivanja ra- zličnih družbenopolitičnih blokov. Po koncu hladne vojne se je sta- vilo na nov družbeni red v obliki učinkovitega multilateralizma, ki pa se ni obdržal. Mnogo stvarnejše je razumevanje sodobnega sveta v smislu policentričnega sistema, ki ga je pred časom razvil akade- mik in nekdanji ruski zunanji minister Jevgenij Primakov. Ta sistem, ki je konceptualno blizu doktrini miroljubnega sobivanja, predvi- deva, da v svetu obstaja več centrov delovanja. Ti se na podlagi po- litične, gospodarske in kulturne povezanosti oblikujejo okoli večjih sil, kot so ZDA, Evropska unija, Rusija  in Kitajska. Vodilo v poli- centričnem svetu – čeprav konfliktov ne gre odmisliti – ni konfron- tacija, temveč medsebojno sodelovanje.26 Policentrično razumevanje sveta je postalo tudi del uradnega ruskega razumevanja sodobnih mednarodnih odnosov.27 Bibliografija AKANDE, D. (2017): “The International Criminal Court Gets Juris- diction Over the Crime of Aggression”, EJIL: Talk!, 15. december 2017 . Andraž Zidar 78 25 Peters, 2017, 10–12. 26 Primakov, 2012, 7–8. 27 TASS, 2013. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 78 BEIRNE, P., SHARLET, R., ur. (1980): Pashukanis: Selected Writings on Marxism and Law, London, Academic Press. CORBETT,  P.  E.  (1959): Law in Diplomacy,  Princeton,  Princeton University Press, 88–109. DRZEWICKI, K. (1998): “The United Nations Charter and the Uni- versal Declaration of Human Rights”, v: Hanski, R., Sukksi, M., ur., An Introduction to the International Protection of Human Rights, Institute for Human Rigths, Åbo Akademi University, Turku/Åbo, 65–78. HAZARD, J. N. (1980): “Foreword”, v: Beirne, P., Sharlet, R., ur., Pas- hukanis: Selected Writings on Marxism and Law, London, Academic Press, xi–xvii. HILDEBRAND, J. E. (1969): Soviet International Law, Buffalo, NY, William S. Hein & Co. KISSINGER, H.  (1995): Diplomacy,  London,  Simon &  Schuster, 218–265. KUDRIJAVCEV, V. N. et al., ur. (1989): Kurs meždunarodnogo prava, vol. 1, Moskva, Nauka, 66–110. LENIN, V.  (1917):  “Decree  on Peace”,  8.  november  1917  . MAINETTI, V. (2004): “Les traités secrets en droit international”, v: Zen-Ruffinen, M.  (ur.), Les secrets et le droit – 3e cycle de droit 2003, Zürich, Schulthess, 399–417. MAZOWER, M.  (2012): Governing the World: The History of an Idea, New York, Penguin Press. PAŠUKANIS, E. (1935): Očerki po meždunarodnom pravu, Moskva, Gosudarstvennoe izdatel’stvo sovetskoe zakonodatel’stvo. PAŠUKANIS, E. (1980a): “General Theory of Law and Marxism”, v: Beirne, P., Sharlet, R., ur., Pashukanis: Selected Writings on Marxism and Law, London, Academic Press, xi–xvii, 40–131. 79 Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 79 PAŠUKANIS, E. (1980b): “International Law”, v: Beirne, P., Sharlet, R., ur., Pashukanis: Selected Writings on Marxism and Law, London, Academic Press, xi–xvii, 168–183. PETERS, A. (2017): “The ‘Great October Socialist Revolution’: What Remains  in  and  for  International  Law?”, MPIL Research Paper Series, št. 2017–09. POTEMKIN, V. P., ur. (1948): Zgodovina diplomacije, vol. II in III, Ljubljana, DZS. PRIMAKOV, Y.  (2012): “Foreword”, v: Dynkin, A.,  Ivanova, N., ur., Russia in a Polycentric World, Moskva, Izdatelstvo VESMIR, 7–8. ROSENTHAL, K. (2016a): “Disability and the Russian Revolution”, International Socialist Review, št. 102 . ROSENTHAL,  K.  (2016b):  “Disability  and  the  Soviet  Union:  Advances  and Retreats”,  International Socialist Review,  št.  103 . TASS (2013): “Sergei Lavrov: Polycentric System of International Re- lations Taking Shape in World”, 2. september 2013 . ZIDAR, A. (2004): “La diplomatie contemporaine : entre secret et publicité”, v: Zen-Ruffinen, M., ur., Les secrets et le droit – 3e cycle de droit 2003, Zürich, Schulthess, 419–443. ZIDAR, A. (2009): “Rudniki Posarja, pristanišče v Gdansku, boj proti suženjstvu”, Dnevnikov objektiv, Dnevnik, 30. april 2009, 22–23. Andraž Zidar 80 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 80