Andraž Zidar1
Ruska revolucija
in mednarodnopravni sistem
Izvleček: Po prvi svetovni vojni sta se soočili dve vplivni ideologiji:
komunizem, ki je prišel do veljave v ruski revoluciji, in dotlej prev-
ladujoči liberalizem. Na prvi pogled lahko med njima ugotavljamo
presenetljive podobnosti glede temeljnih vprašanj mednarodno-
pravnega sistema. A globlji vpogled v razvoj sovjetske doktrine
mednarodnega prava razkrije, da so bile razlike v temeljnih izhodi-
ščih velike. Cilj ruske revolucije je bil vzpostaviti svetovno sociali-
stično družbo s prevlado vladajočega delavskega razreda. Ta cilj se
je z razpadom Sovjetske zveze razblinil. Kljub temu pa lahko kot
pozitivno in še vedno veljavno dediščino ruske revolucije v med-
narodnopravnem sistemu opredelimo načelo samoodločbe narodov,
koncept ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, načelo javnega
sklepanja mednarodnih sporazumov, prepoved agresivne vojne ter
policentrični pogled na svet.
Ključne besede: ruska revolucija, liberalizem, Društvo narodov, Pa-
šukanis, mednarodno pravo, marksizem, človekove pravice, prepo-
ved agresivne vojne
UDK: 34: 323.272(47)”1917’’
Russian Revolution and the International Legal System
Abstract: Two potent ideologies came to loggerheads after WWI:
communism, which rose to the fore after the Russian revolution,
69
Moni tor ISH (2018), XX/1, 69–80
Izvirni znanstveni članek
Original scientific article
1 Dr. Andraž Zidar je pooblaščeni visoki predstavnik za nasledstvo na slo-
venskem Ministrstvu za zunanje zadeve. Ta prispevek odraža osebne po-
glede. E-naslov: andraz.zidar@gmail.com.
04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 69
and the so far dominant liberalism. At first glance the two ideologies
share surprisingly similar views on the fundamental questions of
the international legal system. But a more thorough look at the de-
velopment of the Soviet doctrine of international law reveals some
fundamental differences. The goal of the Russian revolution was to
set up a worldwide socialist society, with the working class given a
dominant role. This goal dissolved after the break-up of the Soviet
Union. Nonetheless, it is possible to identify in the international
legal system a positive and still valid legacy of the Russian revolu-
tion, such as the principle of the self-determination of nations, the
concept of economic, social and cultural rights, the principle of
public conclusion of treaties, the prohibition of aggressive war, as
well as a polycentric view of the world structure.
Keywords: Russian revolution, liberalism, League of Nations,
Pashukanis, international law, Marxism, human rights, prohibition
of aggressive war
0 0 0
Ruska revolucija sodi v prelomni čas na začetku 20. stoletja. Ta je
prinesel osvežitev liberalne ideologije z razmisleki o večji vlogi
pravic in svoboščin posameznika ter ranljivih skupin (manjšine,
begunci, sužnji), hkrati pa tudi vzpon nove ideologije komunizma,
ki je v okoliščinah post-fevdalne Rusije pridobival vedno večjo
veljavo.
Prva svetovna vojna je bila katalizator teh dveh procesov. Zmaga
zaveznikov je omogočila, da se je liberalizem institucionaliziral v
sistemu Društva narodov in z njim povezanimi mednarodnimi or-
ganizacijami. Socialna kriza v Rusiji, ki jo je prva svetovna vojna še
Andraž Zidar
70
04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 70
poglobila, pa je privedla do revolucije v Rusiji. Kot vemo, se je kon-
čala z zmago boljševikov in ustanovitvijo Sovjetske zveze.
1. Soočenje ideologij v prelomnem času
Na prvi pogled se zdi soočenje teh dveh ideologij v zadnjih letih
prve svetovne vojne kot njuno strinjanje glede glavnih točk novega
svetovnega reda. Ameriški predsednik Woodraw Wilson in britanski
premier David Lloyd George sta se v svojih govorih leta 1918 zavzela
za ustanovitev novega mednarodnega sistema kolektivne varnosti
(Društva narodov), za odpravo tajne diplomacije in tajnih medna-
rodnih sporazumov ter za uveljavitev načela samoodločbe narodov,
predvsem na ozemlju razpadajoče Avstro-Ogrske.2 Na drugi strani
je boljševiški “Odlok o miru”, ki ga je že leto prej pripravil Lenin in
formalno potrdil kongres sovjetov, zelo podobno določal, da mora
biti novi svetovni red utemeljen na pravici narodov do samoodločbe,
prepovedi agresivne vojne ter nesprejemljivosti tajne diplomacije
in tajnih sporazumov.3
Na površini je šlo torej za vsebinsko ujemanje pri vsaj treh klju-
čnih temah:
• vzpostavitev mednarodnega sistema kolektivne varnosti in lo-
gična izpeljava prepovedi vojne. Pri tem je treba poudariti, da je
bila vojna v Društvu narodov sprva le omejena. V mednarodnem
sistemu je bila agresivna vojna prepovedana šele z Briand-Kel-
loggovim paktom leta 1928, Odlok o miru pa jo je že leta 1917
opredeljeval kot “zločin proti človeštvu”;4
• odprava tajne diplomacije in tajnih pogodb;
• pravica narodov do samoodločbe, ki pa je bila kot koncept opre-
deljena precej nenatančno in v praksi izvedena pragmatično.
71
Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem
2 Glej Kissinger, 1995, 218–265 in Mazower, 2012, 116–188.
3 Glej Lenin, 1917.
4 Potemkin, 1948, vol. 3, 412–416 in Kudrijavcev, 1989, 68–69, 80.
04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 71
Do določenega ujemanja je prišlo tudi na področju človekovih
pravic. Diplomati so v Društvo narodov vključili sistem varstva
manjšin kot korektiv nedosledne izpeljave načela narodov do sa-
moodločbe. 5 Hkrati so kot odgovor na rusko revolucijo leta 1919
ustanovili Mednarodno organizacijo dela za varstvo socialnih in
delavskih pravic.6 Podobno je politični program ruske revolucije
temeljil na uveljavljanju socialnih in ekonomskih pravic, ki so bile
dotlej v Rusiji močno zapostavljene: pravica do zdravstvenega var-
stva, pravica do ustreznega bivanja, pravica do socialnega varstva,
pravice invalidnih oseb, pravica do porodniškega dopusta in otro-
škega varstva, omejitev delovnega časa in podobno. Ves ta korpus
pravic je bil vnesen v sovjetsko zakonodajo do leta 1921.7
A dejansko ni šlo za rendez-vous manqué (zamujeno priložnost).
Anglosaški načrt je bil v marsičem odgovor na sovjetski Odlok, z
namenom, da se omili ideološki potencial boljševikov in ustvari al-
ternativo njihovemu pogledu na svet. Boljševiška Rusija ni bila po-
vabljena v Društvo narodov. A tudi boljševiki na Wilsonov govor
14 točk, kljub vsebinski sorodnosti, niso gledali z naklonjenostjo.
Videli so ga kot spreten manever kapitalističnega sveta, ki si želi
prilastiti njihove vrednote.8 Podobno velja za ustanovitev Medna-
rodne organizacije dela, ki je bil po njihovem mnenju predvsem
mednarodni poskus zajeziti val sovjetskih revolucij v evropskih
državah (npr. Madžarska, Nemčija). Bolj kot premik v smer zbliže-
vanja je v njih še utrdil potrebo po razrednem boju in želeni svetovni
proletarski revoluciji.
Andraž Zidar
72
5 O tem priča tudi delo slovenskega funkcionarja v Društvu narodov Vla-
dimirja Mislja. Glej Zidar, 2009.
6 Peters, 2017, 2–3.
7 Rosenthal, 2016a.
8 Kudrijavcev, 1989, 8.
04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 72
2. Ruska revolucija in mednarodno pravo
Globok ideološki razkol, ki se je v svetu uveljavil z rusko revolucijo,
je dosti jasnejši, če pogledamo na razvoj socialistične doktrine med-
narodnega prava, kot se je razvil v Sovjetski zvezi v letih po ruski
revoluciji. Ta razvoj lahko razdelimo na tri obdobja: (i) razumevanje
mednarodnega prava v tranzicijskem obdobju (Jevgenij Korovin);
(ii) mednarodno pravo v procesu odmiranja države (Jevgenij Pašu-
kanis); in (iii) mednarodno pravo in miroljubno sobivanje (koeksi-
stenca) držav oziroma družbenopolitičnih blokov (Roman Bobrov
in Grigorij Tunkin).
Po ruski revoluciji se je pojavil resen konceptualen problem,
kako z vidika marksistične doktrine upravičiti sobivanje v svetu, v
katerem je večina držav kapitalističnih, vodi pa jih vladajoči razred
kapitalistov. V takem svetu ne more biti enotnega mednarodnega
sistema in pravnih pravil. Sovjetski vodilni mednarodnopravni
avtor Korovin je izhajal iz koncepta delnih pravnih predskupnosti,
kot so evropska, ameriška, imperialistična-kolonialna in prehodna
sovjetsko-kapitalistična. Ruska revolucija je slednjo nadomestila s
socialistično pravno skupnostjo. Čeprav so njihove ideološke usme-
ritve različne, so te skupnosti povezane z nekaterimi občečloveškimi
normami in funkcionalnimi potrebami (preprečevanje nalezljivih
bolezni, trgovina, transport). Norme, ki so problematične s politi-
čnega in ekonomskega vidika, v mednarodni sistem niso vključene.
Ker državo predstavlja vladajoči razred, bo država, v kateri vlada
delavski razred, zastopala socialistične vrednote in interese. Pred-
postavka je seveda bila, da gre za prehodno obdobje, v katerem bo
prišlo do svetovne proletarske revolucije, ki bo privedla do vzpo-
stavitve svetovne socialistične družbe.9
73
Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem
9 Corbett, 1959, 91–94.
04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 73
A ta doktrina je bila veljavna le nekaj let. V zanosu po zmagi v
ruski revoluciji je prevladala potreba po bolj pravovernem, marksi-
stičnem razumevanju mednarodnih odnosov in prava. Nosilec tega
pogleda je bil Jevgenij Pašukanis, ki je zastopal marksistično izho-
dišče odmiranja države in prava. Pravo je med-razredno, v katerem
postopoma prihaja do zamenjave na mestu vodilnega razreda.10
Na mednarodni ravni je izhajal iz načela ravnotežja moči, ki je
temelj odnosov med državami. Moč držav predstavlja strukturo
mednarodnega sistema, norme, ki se razvijejo na tej podlagi (pred-
vsem preko dvostranskih odnosov, ki temeljijo na izmenjavi dobrin,
tj. trgovina), pa njegovo nadstrukturo.11 Ekonomska realnost je torej
temelj za razvoj pravne oblike.12 V skladu z marksističnimi načeli
to ne privede do nove mednarodne realnosti v obliki mednarodnih
organizacij, temveč do drugače zasnovanega mednarodnopravnega
sistema. V njem države odmirajo, mednarodne norme pa vedno
bolj postajajo utemeljene na socialističnih vrednotah. V vmesnem
obdobju mednarodno pravo sicer še odraža interese posamičnih
držav. A ko bodo države odmrle, bo prišlo do združevanja na razredni
ravni, z vodilno vlogo proletariata. Sovjetska zveza ima v tem pro-
cesu pionirsko vlogo, zato mora razumeti mednarodno pravo kot
poligon za razredni boj.13
Norme mednarodnega prava so predmet interpretacije vodilnih
držav – v tem primeru tudi Sovjetske zveze – v skladu z njihovimi
trenutnimi zunanjepolitičnimi interesi. Ker je glavni cilj Sovjetske
zveze samoohranitev in širjenje socialističnega sveta, je mogoče te
norme poljubno interpretirati ter od njih odstopati v skladu s tre-
Andraž Zidar
74
10 Pašukanis, 1935, 16, 17–18.
11 Pašukanis, 1980b, 169, 179.
12 Pašukanis, 1980a, 62, 67.
13 Pašukanis, 1980a, 173.
14 Pašukanis, 1935, 6.
04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 74
nutno zunanjepolitično situacijo.14 Pomembno je, da je bil Pašukanis
ne le teoretik, temveč več let tudi pravni svetovalec na sovjetskem
ljudskem komisariatu za zunanje zadeve (tj. zunanjem ministrstvu),
kjer je udejanjal pogled, da je mednarodno pravo sredstvo razred-
nega boja. Za zgodnjo sovjetsko diplomacijo je bilo na splošno zna-
čilno, da je diplomacijo dojemala kot propagandno orodje, katerega
namen je bil prepričevati tujo javnost in spodbujati razmere za raz-
mah svetovne socialistične revolucije.15 Sčasoma je postal Pašukanis
deležen naraščajoče kritike, da so njegovi pogledi na pravo pretirano
nihilistični. Ker so bili v nasprotju s Stalinovim obratom k večji
vlogi države, je Pašukanis, čeprav je bil tudi sam precej avtoritarno
usmerjen, postal žrtev stalinističnih čistk leta 1937.16
Pašukanisova predvidevanja, da bo kmalu prišlo do odmiranja
države, niso bila uresničena. Nova ekonomska politika iz dvajsetih
let 20. stoletja je z uvedbo nekaterih kapitalističnih elementov pri-
vedla do stabilizacije sovjetskega gospodarstva, ne pa tudi do na-
predka pri izgradnji prave socialistične družbe. Stalinova doktri-
narna reakcija je bila zato, da proces odmiranja države najprej
poteka preko krepitve države. Šele ko bo socialistična država močna
in socialistična zavest čvrsta, bo lahko prišlo do odmiranja odvečnih
državnih struktur in prava.17
Na mednarodnopravnem področju je to novo doktrino s trdo roko
izvajal Višinski. Prišlo je do prevrednotenja razumevanja mednarod-
nega sistema, ki se je približalo izhodiščem takoj po ruski revoluciji.
V dani situaciji je prišlo do razlage, da obstajajo skupine držav z ra-
zličnimi družbenoekonomskimi značilnostmi, ki so “obsojene” na
sobivanje, vse dokler ne nastanejo pogoji za širitev socialističnega
75
Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem
15 Beirne in Sharlet, 1980, 1–2, Hildebrand, 1969, 31–32.
16 Hazard, 1980, xiv.
17 Beirne in Sharlet, 1980, 13–14, 26–27.
04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 75
družbenega reda po vsem svetu.18 Gre za načelo “miroljubnega so-
bivanja”, katerega teoretična zastopnika sta Roman Bobrov in Grigorij
Tunkin. V mednarodnem sistemu torej obstajajo bloki različnih držav,
ki sobivajo miroljubno, kar pomeni, da nosilci teh blokov ne sprožajo
sovražnosti drug proti drugemu in tudi ne posegajo v delovanje
zunaj njihovih interesnih sfer. Ta pogled je predstavljal uradno dok-
trino Sovjetske zveze vse do njenega razpada in konca hladne vojne.19
3. Vpliv ruske revolucije na mednarodnopravni sistem
100 let pozneje
Na koncu se moramo vprašati, kaj je z uveljavljanjem vrednot in
načel, ki so izšla iz ruske revolucije. Pravica narodov do samoodločbe
je postala eno od temeljnih načel sodobnega sveta, ki je zapisana v
Ustanovni listini OZN in obeh Mednarodnih paktih o človekovih
pravicah.20 Omogočila je proces dekolonizacije in osamosvojitev
držav po padcu berlinskega zidu. Vendar je bilo tudi to načelo ome-
jeno z načelom teritorialne celovitosti držav ter političnimi kon-
teksti, kot sta Brežnjeva doktrina in Monrojeva doktrina.
Prepoved agresije oziroma prepoved uporabe oborožene sile je
prav tako eno od temeljnih načel mednarodnega prava, postalo je
tudi kaznivo dejanje v okviru mednarodnega kazenskega prava.21
Vendar pa je prepoved uporabe sile predmet enostranskih tolmačenj
in kršitev v praksi s strani velikih sil. S tega vidika je zelo proble-
matična nedavna ruska intervencija v Ukrajini (priključitev Krima,
delovanje v vzhodni Ukrajini), pa tudi ameriške intervencije v La-
Andraž Zidar
76
18 Corbett, 1959, 99–103.
19 Glej Kudrijavcev, 1989, 89, 120–121.
20 Glej 2(1). člen Ustanovne listine OZN in 1(3). člen Mednarodnega pakta
o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonom-
skih, socialnih in kulturnih pravicah (1966).
21 Za kaznivo dejanje agresije glej Akande, 2017.
04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 76
tinski Ameriki (Panama, Grenada) in na Bližnjem vzhodu (Irak).
Pomanjkljivost mednarodnega sistema je, da je decentraliziran in
da ni sodnega organa, ki bi avtoritativno presojal o kršitvi medna-
rodnih norm, vključno z uporabo sile.
Na področju diplomacije ni prišlo do utopične odprtosti, kot sta
si jo zamišljala Lenin in Wilson. Diplomacija ostaja še naprej tajna
v najobčutljivejših, začetnih fazah, vendar pa je tudi ta proces postal
dosti bolj odprt. Sedaj poznamo demokratični nadzor diplomatskih
pogajanj, javno diplomacijo ter vključevanje parlamentarcev v po-
gajalski proces.22 Do večjega napredka je prišlo glede prepovedi
tajnih mednarodnih pogodb, k čemur napotuje norma zapisana v
Ustanovni listini OZN (102. člen). Registracija pri OZN in javna
objava mednarodnih pogodb sta pogoj, da se države nanje lahko
sklicujejo pred organi OZN, vključno v postopkih pred Meddržav-
nim sodiščem v Haagu.23 Slovenija ne pozna tajnih pogodb, jih pa
nekatere druge države, čeprav to redko javno priznajo.
Velik napredek je dosežen tudi na področju ekonomskih, so-
cialnih in kulturnih pravic. Tu je morda še najbolj viden pomemben
prispevek ruske revolucije in pozneje socialističnega bloka na razvoj
teh pravic. Ob tem je treba seveda dodati, da so bile Sovjetska zveza
in druge socialistične države totalitarni režimi, ki so sistematično
kršili državljanske in politične pravice. Vendar pa so ekonomske,
socialne in kulturne pravice postale del Splošne deklaracije člove-
kovih pravic in s tem nepogrešljiv del nadaljnjega razvoja človekovih
pravic prav na vztrajanje socialističnih držav.24 Po padcu socialisti-
čnega sistema in v času globalne prevlade kapitalizma je treba
ugotoviti, da je uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih
77
Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem
22 Glej Zidar, 2004, 423–427.
23 Glej Mainetti, 2004, 399–417.
24 Prim. Drzewicki, 1998, 71–73.
04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 77
pravic nazadovalo (neoliberalizem).25 Ob tem je vredno pohvale,
da se trenutno največji napredek v organih OZN dogaja ravno na
področju teh pravic (npr. izobraževanje, revščina, zdravje, ustrezno
bivanje).
Za konec še ena vzporednica z rusko revolucijo. Kot že omenjeno,
je iz razvoja mednarodnopravne doktrine po burnih revolucionarnih
in konsolidacijskih letih izšla doktrina miroljubnega sobivanja ra-
zličnih družbenopolitičnih blokov. Po koncu hladne vojne se je sta-
vilo na nov družbeni red v obliki učinkovitega multilateralizma, ki
pa se ni obdržal. Mnogo stvarnejše je razumevanje sodobnega sveta
v smislu policentričnega sistema, ki ga je pred časom razvil akade-
mik in nekdanji ruski zunanji minister Jevgenij Primakov. Ta sistem,
ki je konceptualno blizu doktrini miroljubnega sobivanja, predvi-
deva, da v svetu obstaja več centrov delovanja. Ti se na podlagi po-
litične, gospodarske in kulturne povezanosti oblikujejo okoli večjih
sil, kot so ZDA, Evropska unija, Rusija in Kitajska. Vodilo v poli-
centričnem svetu – čeprav konfliktov ne gre odmisliti – ni konfron-
tacija, temveč medsebojno sodelovanje.26 Policentrično razumevanje
sveta je postalo tudi del uradnega ruskega razumevanja sodobnih
mednarodnih odnosov.27
Bibliografija
AKANDE, D. (2017): “The International Criminal Court Gets Juris-
diction Over the Crime of Aggression”, EJIL: Talk!, 15. december
2017 .
Andraž Zidar
78
25 Peters, 2017, 10–12.
26 Primakov, 2012, 7–8.
27 TASS, 2013.
04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 78
BEIRNE, P., SHARLET, R., ur. (1980): Pashukanis: Selected Writings
on Marxism and Law, London, Academic Press.
CORBETT, P. E. (1959): Law in Diplomacy, Princeton, Princeton
University Press, 88–109.
DRZEWICKI, K. (1998): “The United Nations Charter and the Uni-
versal Declaration of Human Rights”, v: Hanski, R., Sukksi, M., ur.,
An Introduction to the International Protection of Human Rights,
Institute for Human Rigths, Åbo Akademi University, Turku/Åbo,
65–78.
HAZARD, J. N. (1980): “Foreword”, v: Beirne, P., Sharlet, R., ur., Pas-
hukanis: Selected Writings on Marxism and Law, London, Academic
Press, xi–xvii.
HILDEBRAND, J. E. (1969): Soviet International Law, Buffalo, NY,
William S. Hein & Co.
KISSINGER, H. (1995): Diplomacy, London, Simon & Schuster,
218–265.
KUDRIJAVCEV, V. N. et al., ur. (1989): Kurs meždunarodnogo prava,
vol. 1, Moskva, Nauka, 66–110.
LENIN, V. (1917): “Decree on Peace”, 8. november 1917 .
MAINETTI, V. (2004): “Les traités secrets en droit international”,
v: Zen-Ruffinen, M. (ur.), Les secrets et le droit – 3e cycle de droit
2003, Zürich, Schulthess, 399–417.
MAZOWER, M. (2012): Governing the World: The History of an
Idea, New York, Penguin Press.
PAŠUKANIS, E. (1935): Očerki po meždunarodnom pravu, Moskva,
Gosudarstvennoe izdatel’stvo sovetskoe zakonodatel’stvo.
PAŠUKANIS, E. (1980a): “General Theory of Law and Marxism”, v:
Beirne, P., Sharlet, R., ur., Pashukanis: Selected Writings on Marxism
and Law, London, Academic Press, xi–xvii, 40–131.
79
Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem
04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 79
PAŠUKANIS, E. (1980b): “International Law”, v: Beirne, P., Sharlet,
R., ur., Pashukanis: Selected Writings on Marxism and Law, London,
Academic Press, xi–xvii, 168–183.
PETERS, A. (2017): “The ‘Great October Socialist Revolution’: What
Remains in and for International Law?”, MPIL Research Paper
Series, št. 2017–09.
POTEMKIN, V. P., ur. (1948): Zgodovina diplomacije, vol. II in III,
Ljubljana, DZS.
PRIMAKOV, Y. (2012): “Foreword”, v: Dynkin, A., Ivanova, N., ur.,
Russia in a Polycentric World, Moskva, Izdatelstvo VESMIR, 7–8.
ROSENTHAL, K. (2016a): “Disability and the Russian Revolution”,
International Socialist Review, št. 102 .
ROSENTHAL, K. (2016b): “Disability and the Soviet Union:
Advances and Retreats”, International Socialist Review, št. 103
.
TASS (2013): “Sergei Lavrov: Polycentric System of International Re-
lations Taking Shape in World”, 2. september 2013 .
ZIDAR, A. (2004): “La diplomatie contemporaine : entre secret et
publicité”, v: Zen-Ruffinen, M., ur., Les secrets et le droit – 3e cycle de
droit 2003, Zürich, Schulthess, 419–443.
ZIDAR, A. (2009): “Rudniki Posarja, pristanišče v Gdansku, boj proti
suženjstvu”, Dnevnikov objektiv, Dnevnik, 30. april 2009, 22–23.
Andraž Zidar
80
04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 80