^iiiariim plačana. Itev. 13. ¥ Ljuteilam, v petek dne 5. mala 1922. PCMMMMttlSgM Leto Uceatoa^ • * „ u. dri- gP"^ cesta 2, Cgrlui: •S« ! M KI x BO lossrstnega stolpič« ms-i »te 0-2«, D 0'30 poštene, pesmriaics i. reklims 00*50-Večkratne objave popssi. izfcaja vsak petek. CTpravulStro .^omoviiifc" vIijRbljani, Fnin nova nI. 54. ffrsdBJJltvo o. 16, Tel. 72, SSese&to XHn V I«Sjio I>ii» Maroinina.: —, istrttetno Din ■—, evelolutno T>iu 13, mmmmmmmmmmmmmamBmmmmmKsmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmnm mtsiseuvnsa^it ICdor moreS« glei, da se reiiil (Dragoceno razodetje klerikalnega geaerala o brezupnosti klerikalnega boja.) Med svetovno vojno in po njenem koncu se kaj radi oglašajo odstavljeni generali, ki popisujejo v posebnih knjigah svoje doživljaje ter dajejo, priznavajoč svoje napake, dobre nauke za potomce. Njihove knjige so zlasti za bodoče rodove zelo velike vrednosti, ker so dobra šola za bodoče generale, a tudi za tiste, ki jih zanimajo nazori generalov. Dr. Šusteršič je bil tudi general svetovne vojne, ki je ž njo, upajmo, dokončal veliko vlogo, ki jo je kot politik igral med Slovenci. Tudi on je spisal knjigo, ki smo jo v našem »asopisu že omenjali. Dr. Šusteršič dokazuje v njej, da je propadel zato, ker je do zadnjega veroval v zmago Nemčije in ž njo v zmago Avstrije. Pravi pa, da bi bil danes ravno tako dober Jugoslovan, kot je bil nekdaj vnet in zvest Avstrijec. Mi smo o teh njegovih izjavah že povedali svoje mnenje. Da je lisjak, vemo vsi in da mu vri zaupati, to se zna. Navzlic temiu pa je njegova knjiga zlasti v eni stvairi dragoceno priznanje. O tem hočemo danes nekoliko govoriti. Dr. Šusteršič v Avstriji ni bil slab in tudi ne neumen politik, seveda za klerikalno stranko. Takorekoč iz nič jo je dvignil do velikega vpliva in do znatne moči. Vsi Slovenci so ji bili izročeni na milost in nemilost, s strahovlado je dr. Šusteršič ugnal v kozji rog vse svoje politične nasprotnike in celo Dunaj, duhovsko stranko pa je posadil na najvišjega konja. Ni nobenega dvoma, da klerikalna stranka v Sloveniji nikdar več ne bo dosegla tistega vrhunca. Vse to trdi in popisuje dr. Šusteršič v svoji brošuri. Pojasnjuje, kako za nič je sedanje vodstvo SLS, kako so se moči v klerikalni stranki polastili nepošteni ljudje, ki so le politični verižniki, za-brbtneži, intriganti in koritarji. Zaradi njih, pravi Šusteršič, mora propasti SLS. Vse to tudi mi vemo in step bi moral biti, kdor bi ne videl, kako peša farovška stranka in s kako težavo se drži samo še tam, kjer je ljudstvo zaostalo. Osebe pa končno niso vse. Glavna stvar vsake stranke je prava in uspešna politika. «Vsaka stvar ob svojem času,» pravi dr. Šusteršič, in za njega, ki je delal politiko ne glede na načela zato, da iima sam in njegova stranka pro-Kt ©d politike, je ta izrek razumljiv. Krmet ne sadi krompirja poleti in ne seje repe spomladi, pozimi ne orje in jeseni ne poseda v zapeček. Vsaka stvaar ob svojem času, vsaka stvar na svojjem mestu. Svinji se ne poda sedllo in na oko se prav slabo prileže pestt. Šusteršič razodeva v svoji knji-ti, lkako pravilna je bila njegova po-Ktiksa v Avstriji, razodeva pa tudi, kakto pogrešna je klerikalna politika v Jiugoslaviji. Le čujmo, kaj pravi on: «/Ali ima klerikalizem življensko pra\vico v naši domovini?« Pod kleri- Razdelitev Slovenije na srese kalizmom razumevam politično stranko, ki se naslanja v prvi na duhovščino. Klerikalizem v tem zmislu irna svojo upravičenost in svoje dobro le pod gotovimi pogoji, t. j. ob gotovih razmerah in ob svojem času. (Šusteršič utemeljuje upravičenost in umestnost klerikalne politike v preteklosti in nadaljuje:) «To je preteklost. Njena ura je odbila. Klerikalizem je v naši dobi v naši državi anahronizem (stara šara), škodljiv naroda in državi, ker ju do globočine razdvaja; škodljiv slovenskemu ljudstvu, ker ga žene v brezupen plemenski boj; škodljiv pa tudi enako katoliški cerkvi sami.» Klerikalizem goni slovensko ljudstvo v brezupen plemenski boj! Kako škodljiv je brezupen boj, smo doživeli v velikem slogu v svetovni vojni. Ljudske moči se črpajo v tem brezuspešnem in nepotrebnem boju, nepotrebnem zato, ker je klerikalizem kot tak danes docela nepotreben. Klerikalni stranki pripadajoči del ljudstva se bije samo za klerikalne voditelje, da jih krije in jim pomaga naprej. Kaj pa ima ljudstvo od klerikalcev? Seve nihče ne more braniti ljudstvu, da nosi še naprej svojo kožo v prilog klerikalnih kapetanov na trg, a vselej se bo znova prepričalo, da le v svojo škodo. Klerikalizem se je pri nas popolnoma izživel in nima nobene eksistenčne (življen-ske) pravice več. In čim dalje še životari, tem večja bo škoda za ljudstvo, cerkev in narod.» Tako dr. Šuster-šičeva izpoved, ki je očividno tako odkritosrčna, kot izpoved vsakega starega grešnika na smrtni postelji. Da so te besede nekdanjega klerikalnega generala pravilne, dokazuje najbolj dejstvo, da se klerikalizem v Sloveniji drži edinole še s hujskanjem in podpihovanjem ljudstva ter z lažmi, ki jih lahko vsak dan bereš v klerikalnem časopisju in slišiš iz ust blagoslovljenih gospodov. In kam žene ubogi, nezavedni del ljudstva to hujskanje? V pogubo in škodo! Tudi v strelske jarke je duhovščina gnala naše može in fante, ona pa je ostala doma in še njih žene in dekleta za-peljavala. Ravno tako se bo farovška gospoda poskrila, če bo prišla nad nahujskani narod kazen in nesreča. Spomniti se je treba samo na leto 1920., ko je klerikalna vlada 24. aprila v Ljubljani na Zaloški cesti dala streljati na lastne rojake in ustrelila 12 oseb. Žrtve so bili nedolžni in nahujskani ljudje, klerikalni generali pa so si od krvi umazane roke naglo oprali. Razodetje bivšega generala doktorja Šusteršiča o klerikalizmu je za slovensko ljudstvo tako dragoceno, da bi ne smelo ostati neopaženo. Kdor ima še količkaj soli v glavi, kdor še ni popolnoma slep, glej, da se izogneš brezupnemu boju, glej, da se rešiš! Za klerikalno hujskarijo mora priti polom in ž njim propast nedolžnih žrtev! O priliki razdelitve države na oblasti se razdele tudi oblasti na sreze, kar odgovarja nekako dosedanjim okrajnim glavarstvom. V LJUBLJANSKI OBLASTI ostanejo vsi dosedanji okraji, vrhutega prideta še dva nova: laški, ki bo obsegal sedanji sodni okraj Laško, in brežiški s sodnima okrajema Brežice in Sevnica. MARIBORSKA OBLAST bo imela brez Medjimurja 12 srezov, in sicer: 1.) Maribor, levi dravski breg (mesto Maribor, na levem bregu Drave ležeči del sodnega okraja Maribor in sodni okraj Sv. Lenart). 2.) Maribor, desni dravski breg (na desnem bregu Drave ležeči del sod. okr. Maribor in sodni okraj Slov. Bistrica). 3.) Dravograd (sodna okraja Ma-renberg in Guštanj). 4.) Slovenjgradec (sodna okraja Slovenjgradec in Šoštanj, izvzemši občino Šmartno ob Paki, in od konjiškega okraja občini Gornji Dolič in Kozjak). ! 5.) Konjice (sodni okraj Konjice, izvzemši občini Gornji Doiič in Kozjak). 6.) Gornji grad (sodni okraj Gornji grad in občino Šmartno ob Paki od šoštanjskega sodnega okraja). 7.) Celje (sodna okraja Celje in Vransko, občina Sv. Rupert od laške- | ga sodnega okraja, Trojana od brod-I skega in Motnik ter Špitalič od kamniškega). 8.) Šmarje-Rogatec (sodni okraji Šmarje, Rogatec in Kozje brez občin | Veliki kamen in Mrčna sela ter od ptujskega sodnega okraja občina j Stoperce). 9.) Ptuj (sodni okraj Ptuj, izvzemši občino Stoperce in Ormož). 10.) Ljutomer (sodni okraj Ljutomer, na desnem bregu Mure ležeči del bivšega radgonskega okraja in Apaška kotlina). 11.) Murska Sobota (sodni okraj Murska Sobota). 12.) Dolnja Lendava (sodni okraj Dolnja Lendava). Sedeži navedenih srezov, zlasti ua novo ustanovljenih še niso definitiv-no določeni. SKS m p©krsiin$ki namestnik Načelstvo SKS je na svoji seji dne 10. aprila v zadevi upravitelja Rističa na Windischgratzovem veleposestvu v Planini sprejelo naslednjo resolucijo : «Prebivalstvo občine Planine pri Rakeku je silno vznemirjeno zaradi ukrepov agrarnorefonnnih oblasti, po katerih naj se odpravi agrarno-reformna uprava nad veleposestvom Windischgratzovim pri Planini ter je bil sedanji upravitelj Ristič Anatazij, ki vodi upravo vzorno in uživa zaupanje vsega na izvedbi agrarne reforme interesiranega prebivalstva občine, brez pravne podlage odpuščen. Ker je odlok izdalo ministrstvo za agrarno reformo, in se to tukaj splošno smatra za pričetek sistematičnega sabotiranja agrarne reforme, pozivamo vlado, naj ta odlok takoj ukine ter pusti sedanjega upravitelja na njegovem mestu, to pa zlasti že zaradi tega, ker se širi med ljudstvom vest, da je rodbina Windischgratzova dosegla to na ta način, da je svojo vilo na Bledu za komaj polovično ceno prodala zastopnikom pokrajinske uprave, ki jo baje pokloni kralju kot poročni dar. Sprejemanje takih daril od tujerodnih ali pa celo tujih državljanov, zlasti italijanskih, s strani vlade, smatramo za nedopustno in poniževalno in odločno protestiramo proti ukrepom, ki so zmožni postaviti v slabo luč čast našega naroda in njegovega predstavitelja, našega kralja. Zahtevamo odločno, da se ta kupčija, če -že mora biti, izvede na taki podlagi, ki ne bo dopuščala navedenih govoric, centralno vlado pa pozivamo, da ne dopusti sprejema tega darila po kralju, dokler se zadeva ne razčisti, ker sicer stranka za ta slučaj ne more in noče prevzeti nikake odgovornosti. Načelstvo SKS pričakuje do 20. aprila odgovora, da je odpust Rističa preklican, ker bo sicer po tem datumu stranka usmerila svoje korake kakor bo vedela, da je prav.» (Kakor smo izvedeli, je bil rok od 20. aprila preložen na poznejši čas. O uspehu resolucije in o korakih, ki jih je SKS v zadevi podvzela, bomo poročali prihodnjič. Opomba uredn.) Orel umoril Sokola is političnega sovraštva Trdosrčnost zagrizenega župnika. «Kam jadramo ?» se človek vprašuje z grozo, ko čuje dannadan nove strahote klerikalne podivjanosti. Kaj res ni v naših ljudeh več iskre dostojnosti in čuta, da je treba spoštovati tudi ljudi, ki mislijo morda nekoliko drugače nego mi?! Klerikalizem je prinesel v vse sloje našega naroda že toliko gorja, toda vse kaže, da mera še vedno ni polna. Dne 30. aprila je v Cerkljah pri Brežicah 191etni Orel Jamnik narav- | nost — zaklal 191etnega Sokola ! Martina Jurešiča iz Črešnjic pri Cerkljah. Vzrok zločina je zgolj sovraštvo Orlov do Sokolov. Tako se glasi suho poročilo. Vsakemu poštenemu človeku se morajo ježiti lasje, ko čuje take grozovitosti Klerikalcem torej ni dovolj, da huj-skajo po svojem časopisju, po shodih in po cerkvah proti državi, ni jim dovolj, da so zasejali in še vedno netijo iskre sporov med našimi južnimi brati in med nami! Njihovo strastno sovraštvo proti vsemu, kar ne nosi na sebi klerikalnega pečata, sega celo tako daleč, da začenjajo z umori svojih političnih nasprotnikov. Kakor poročajo, je bil Jurešič splošno priljubljen in pošten mladenič, vendar mu je kot Sokolu cerkljanski župnik Jakob 2ust odrekel cerkveni pogreb, češ, da rajni skoraj gotovo ni opravil velikonočne spovedi. Niti dekan v Leskovcu, g. Kurent, ni mogel omehčati trdega župnika. Obljubil je samo, da bo smel kaplan opraviti pogreb, ako se ga ne udeleže Sokoli v krojih. Sokoli na to seveda niso mogli pristati in se je seveda vršil pogreb brez duhovščine. Pogreb sam je bil tako veličasten, da Cerklje še niso videle takega. Udeležila so se ga sokolska društva iz Brežic, Krškega in Rajhenburga. Kot prva za krsto je šla godba krškega Sokola, potlej pa Sokoli iz Brežic, Krškega in Rajhenburga, vsi skoraj polnoštevilno. Poleg Sokolov pa je spremljala nepregledna množica ljudstva od blizu in daleč to nedolžno žrtev klerikalne podivjanosti. Ob grobu je namesto duhovnika opravil molitve starosta rajhenburškega Sokola, brat Jamnik. Niti eno oko ni ostalo suho ob misli na nedolžnega mladeniča, ki ga je klerikalna podivjanost v najlepšem cvetu življenja pahnila v grob. Nagrobni govor je govoril župan iz Brežic in starosta brežiškega Sokola dr. Zdolšek, nakar je pevski zbor iz Brežic zapel žalo-stinko «Vigred». Ves prizor je bil pretresljiv in slika sokolske zvestobe, ki se ne ustavi pred pragom smrti, je vsem navzočim privabila solze v oči. Mnogi so jokali kakor otroci. Kaj pa klerikalci? Sram jih je bilo. Kadar jim kaže in nese, imajo radi polna usta odpuščanja, ljubezni in samih lepih besedi. Toda ko pride vrsta nanje in bi morali pokazati vsaj — poštenost, je nimajo. Ne poštenosti in ne čiste vesti. Čemu naj bi sicer cerkljanski župnik s kaplanom vred med pogrebom zbežal iz Cerkelj? Ljudje, ki so župnika 2usta videli, pravijo, dia je dirjal čez polje kakor Judež Iškarijot in gledal v tla. Ko je Peter odsekal Malhu uho, mu je Kristus dejal: «Utakni meč v nožnico!» in je hitro ozdravil Malha. Danes pa ljudje, ki hočejo za vsako ceno veljati za namestnike Kristusove, goje v svojih vrstah — morilce! Takih božjih namestnikov ne mara- mo! Mi hočemo mir in poštenost, ki je podlaga vsakemu življenju. Tisti pa, ki v svoji brezmejni podlosti zastrupljajo naše ljudstvo s sovraštvom in ga vzgajajo tako, da nam rastejo — politični morilci, tisti naj pomnijo, da je «vrnjen dan lahko vsak dan»! Čim dalje traja potrpljenje, tem hujši je obračun! Ti pa, mladi Sokol, spavaj mirno v naši grudi! Tvoja nedolžna kri bo seme, iz katerega nam vzklije še mnogo, mnogo značajnih mladeničev in mož, toliko, da bodo enkrat za vselej štrli glavo klerikalnemu zmaju! Na seji narodne skupščine dne 29. aprila so bile sprejete dvanajstine za maj in junij, to je nekak zasilni državni proračun za ta dva mesca, ker še nimamo letnega državnega proračuna. Zakonski načrt o dvanajstinah je bil sprejet s 152 proti 34 glasovom. Minister za agrarno reformo Mi-letič je imel te dni v finančnem odboru zanimiv govor o stanju agrarnih odnošajev v celi državi. Poudarjal je, da je agrarno vprašanje v Bosni in Hercegovini popolnoma rešeno ter se stvarno nahaja zemlja popolnoma v rokah kmetovalcev. V Vojvodini se je koloniziralo 15.000 dbbrovoljcev, ki so dobili zemljo v obdelovanje. Glede Slovenije je minister izjavil, da se mora agrarna reforma z večjim po-spešenjem izvesti zlasti na velikih gozdnih posestvih. Na zahtevo poslanca dr. Kukovca, da se izvzame-jo manjša gozdna posestva naših narodnih lastnikov, je minister pristal in pozval poslanca dr. Kukovca, naj mu predloži tozadevne predloge Svoje poročilo je minister končal s tem, da je izrekel nado, d;a bo v jeseni agrarno vprašanje popolnoma rešeno. Še vedno se vršijo pogajanja med našimi in italijanskimi zastopniki o izvedbi rapallske pogodbe. Naša vlada odločno zahteva popolno izvršitev rapallske pogodbe. Vse časopisje sveta je sedaj polno razprav o genovski konferenci, o kateri se še vedno ne ve določno. kako dolgo bo trajala. Točke, ki si jih je stavila konferenca, da jih reši, niso lahke. Obnova Evrope po vojni bo povzročila najbrž še več konferenc, toda nobena teh konferenc ne bo imela popolnega uspeha, ako bodo velike mogočne države gledale male in premagane preveč po strani. Največje težave dela konferenci vprašanje Rusije. Sedaj se je sestavila zavezniška spomenica Rusiji, ki predvideva, pod kakimi pogoji bi zavezniki sodelovali pri obnovi Rusije. Spomenica zahteva, da se Rusija odreče vsaki boljševiški propagandi v inozemstvu. Za Rusijo se pripravlja osnovanje mednarodnega konzorcija z začetno glavnico 20 milijonov funtov šterlingov in z sodelovanjem vseh držav. Spomenica se je ruskim zastopnikom že izročila. Genovska konferenca se je lotila tudi valutnega vprašanja. Posebna finančna komisija je prišla že do gotovih uspehov in je rešila, da naj bi vse države obnovile zopet zlato valuto. Države s slabo valuto bi se morale zavezati, da ne bi tiskale več za svoje potrebe bankovcev in da bi svoje potrebe krile le potom davkov in drugih državnih dohodkov, oziroma, v kolikor to ni mogoče, da se državni stroški zmanjšajo le na najpotrebnejše. V svrho natančnejšega obravnavanja valutnega vprašanja naj bi se sklicala konferenca novčanjčnih dov raznih držav. zavo- Toplice pri Novem mestu. Pri nas imamo strašno slabe ceste, posebno proti postaji Straža so v takem stanju, da se vozovi sredi ceste prevračajo. Plačujemo visoke cestne doklade, pa se niti toliko ne stori, da bi se zametale s kamenjem vsaj nevarne kotajne. Koliko trpi vsled tega živina, ni treba še posebe popisovati. Ko se je pred osmimi leti naš bivši župan P. kar tako urinil v okrajni cestni odbor, smo bili mnenja, da je storil to zato, da bo skrbel za dobre ceste. Saj drugače si nismo mogli tolmačiti njegovega postopanja. Kdaj bo pokazal, da se briga za nas? Voznik. • Dvor. Na Veliki pondeljek sta nabrali sestri Slava in Viktorija Kline v gostilni br. Viktorja Klinca za žu-žemberškega Sokola 150 Din. Posnemajte ! Trbovlje-Vode. Med delavstvom so štiri stranke: socijalni demokrati, Dimnikovci, narodni socialisti in nekaj malega klerikalcev. Prvi maj-nik so obhajale prve tri stranke skupno, klerikalci pa so jo mahnili na Sv. Planino, kjer se jim je pod | krinko sv. maše in procesije za lepo vreme poizkušalo vcepiti sovraštvo do drugovercev in države. Vse zvijače in farbarije uporabljajo naši božji namestniki. Čudimo se okrajnemu glavarstvu, da dopušča take zakotne shode, na katere prihaja zdaj neki Krajnc, zdaj Korošec, zdaj Žebot, z edinim namenom, sejati sovraštvo do vsega, kar druži našo državo in kar ji edino zagotavlja napredek. Zatrite vendar to ogabno klerikalno golazen, da ne spravi nevednih ljudi v nesrečo, kajti edino to bodo dosegli s svojim hujskanjem, drugega ne morejo, najmanj pa bodo dosegli tako zaželjeno nadvlado. Seveda ie tudi med drugim delavstvom še nekaj škodljivcev, to je takih elementov, ki so pridrveli s fronte naravnost v Trbovlje, se pomešali med množico, pravili o svojih junaštvih in šaržah ter hoteli tukaj brez dela živeti in druge huj-skati. Ti fantiči so bili pravzaprav začetniki našega boljševizma žalostnega spomina. Ti fantalini so si že kar med seboj razdelili mesta sovjetskih voditeljev, prezidentov in komisarjev. Ko so se vse te zlate sanje razbile v prah, so fantalini takoj presedlali in so zdaj najhujši sovražniki delavstva. Zmerjajo jih za svinje, barabe itd., samo da dosežejo pri rudniku mesta, kjer jim ni treba delati. Zanesljivi pa ti ljudje na nobeno stran niso, kar kaže vse njihovo dosedanje življenje in vse njihovo sedanje vedenje, ker se vsemu posmehujejo in iz vsega norčujejo ter jim ni nihče prav ustvarjen. V resnici pa sami izgledajo kakor «kikiriki» na gnoju, posebno voditelj ali prezident in njegov namestnik. Samo nosov še dosedaj niso imeli primernih, našel pa se je neki kovač, ki jim jih brezplačno popravlja. Priporočajte Smuk: Smola Strbunkovega Toneta Bilo jc v predpustnem času. Vsakomur je znano, da v tem času mnogi fantje in dekleta mislijo samo na ženi-tev, zlasti, če prihajajo že v leta. Tak je bil tudi Štrbunkov Tone, ki so mu namenjene sledeče vrstice. Tone sicer ni bil ravno več mlad, a vendar še ni spadal med staro šaro. Vsakdo je moral priznati, da je dokaj čeden fant: visoka, močna postava, ne predolg obraz in pod nosom ■skrbno urejene brke. Modre oči so gledale razumno izpod trepalnic. Le na temenu je bilo opaziti zaradi preveč zredčenih las svetlo liso, ki ji pravimo pleša. Pa saj ni bitja pod solncem, ki bi bilo čisto brez napak. Tone je bil tudi precej rejen in vse se je čudilo, da še ne uživa zakonskih sladkosti, in premišljevalo, kaj je temu vzrok. Pa menda ne smola? Da me boste, cenjeni čitatelji, bolje razumeli, mi ne boste zamerili, če opišem malo naš kraj in Tonetovo zgodovino. Skozi naš trg se vije lena Krka, ki se izliva v deročo Savo ravno tam, kjer je Tone doma. Ako se podaste v grajski stolp, ki kraljuje nad stoletnimi zidinami na strmih pečinah levega brega Krke, se Vam odpre lep razgled na vse strani. Da se pa ne boste preveč zamudili, obrnite svoj pogled na široko košato lipo, ki stoji poleg posojilniškega poslopja. Na nasprotni strani pa stoji enonad-stropna hiša. Semkaj jo je primabal s svojo popotno culico naš junak Tone. Kmalu se je privadil našemu prijaznemu trgu in še prijaznejši okolici. Le včasih se je prikradla kaka ura dolgočasja, in v takih trenutkih je začel sanjati o svoji bodočnosti. Fant ni bil boječ in je večkrat poskusil svojo srečo, a ta mu saj pri tržan-kah ni bila mila. Mogoče je bil preveč korajžen, kakor bi človek vsaj sodil po njegovi precej obilni postavi, ali pa so bila dekleta premalo odločna. Pa kaj! Saj je še dosti deklet! Če pri tržankah ni sreče, bo pa kje drugje. Tako je premišljeval, kadar je z upognjeno glavo in z na hrbtu pre-križanimi rokami šetal po trgu ter poslušal ljubezenske napeve nagajivih ptic, ki so se družile na lipi in Toneta takorekoč izzivale. Nehote je stisnil pesti, obljubil hudomušnim pticam in dekletom, od katerih je dobil «korb-co», maščevanje, ki ga pa ni mogel izvršiti. To ga je tako jezilo, da v prostem času ni hotel ostajati v trgu, temveč se je podajal iskat tolažbe v bližnjo okolico. Najraje je zahajal v vasico, ležečo ob Krki in od trga uro | hoda oddaljeno. Po par talcih izletih je privriskal nekega večera ves srečen in zadovoljen domu. Zakaj pa tudi ne? Saj mu je dala ljubljena Jožica svoje srce—-in obljubiti ji je moral, da jo obišče, kadar bo imel le količkaj časa. No, Tone se je zelo vestno držal obljube. Minulo je nekaj mesecev, ko so začele ženice in dekleta dotične vasi stikati glave in si šepetati nekaj, kar je lepo Jožico tako bolelo, da se je za gotovo dobo vdala prostovoljni ječi v svojem stanovanju in prejokala marsikatero noč. Vsaj tako so pravili ljudje. Tone je nehal delati obiske in se napravil čisto nevednega, ko je prejel pismo, v katerem ga je Jožica poživljala, da naj prispeva kaj za vzgojo svoje hčerke. Naposled je bil nesrečni Tone pri-rnoran ugoditi tem zahtevam. Odslej je izkušal svojo smolo1 pozabiti v družbi vinskih bratcev. Trška dekleta so se pa muzala, češ: pa smo vendar imele prav, da smo mu dale «korbco». V letošnjem predpustu je pa Tonetu to samotarjenje začelo presedati. Fantovska kri seveda nikoli ne miruje. Letos — ali pa nikoli! Sedaj sem star petinštiridest let, zadnji čas je, da se poročim in postanem pravi zakonski mož in oče! Trudim se in trudim, da spravim skupaj par kronic, j potem pa še to zapijem. Če bi imel ženo, bi se gotovo še štediti naučil. Take in podobne misli so ga obhajale in trdno je sklenil, poiskati si družico, ki bi mu v grenkih urah lajšala srce in spomine na preteklost. Kmalu se je po posredovanju svojega prijatelja seznanil z neko bogato vdovo. Da ne bi zamudil lepe prilike, ki se mu je nudila po tolikih razočaranjih, je moral najeti kar tri ženito-vanjske posredovalce in se je podal z njimi osvajat njeno srce. 2e se je vdova sprijaznila z mislijo, da postane Tonetova žena. Še premalo izkušeni Tone ji je slikal krasno bodočnost in pri tem izustil nekaj usodepolnih besed o njenem imetju. Te besede pa je vdova razumela narobe; kajti mislila je, da je Tone noče vzeti za ženo iz ljubezni do nje, ampak do njenega imetja. In Tone je s svojim mešetarjem odšel zopet z dolgim nosom. Zaradi par neprevidnih besed so se vsi gradovi, ki si jih je zidal v svoji domišljavosti, podrli v nič. Lahko si, cenjeni čitatelji, predstavljate Tonetovo žalost, združeno s staro smolo na letošnji predpnst. Trška dekleta sočustvujejo z njim in mu želijo, da se ga drugo leto usmili kako dekle in ga vzame kot slabša polovica na svoj dom. Sv. Marko pri Trbovljah. «Star možiček, silno star in sključen — videl sem ga prvi- in zadnjikrat —-mi je pravil, da se bo nehia vojna šele leta 1922. In resnica, resnica je, zdaj bo nehala draginja, naša krona, ki je bila samo še pol krajcarja vredna, je poskočila na dva krajcarja. Zdaj se bo obrnilo vse na bolje. In to so naredili naši katoliški poslanci proti volji kapitalistov in demokratov!» Tako je pridigal na Markov dan tukaj gospod Klju-kec in namigaval, da se mu je osebno pokazal prerok Jeremija. Klju-kec, Kljukec, še ob pamet boš prišel. Pa si se vendarle zmotil, ker se vrednost našega denarja ne drži. Pusti stvari, na katere se razumeš kot zajec na boben. • Hrastnik. Neki duhovnik iz Trbovelj je prodajal tukaj mlinarju bem-sko pšenico po 24 kron za kg. Ker »e je mlinarju zdela predraga, je rekel duhovnik, da je moka po 30 kron in da jo je sam tako kupil pri trgovcu v Trbovljah. Mlinar je vprašal trgovca, ta je rekel, da jo prodaja po 26 kron. Kdo je lagal? * Žalec pri Celju. Akademično društvo «Triglav» iz Zagreba priredi v Žalcu Funtkovo dramo «Tek-mo» in koncert društvenega pevskega zbora. Pričakujemo obilno udeležbo. Sv. Tomaž pri Ormožu. Dandanes se res ni čuditi, da peša vera. V dokazilo nam služi tudi obnašanje našega Matjaža Žemljica, ki je po božji milosti postal župnik tomaževski. Njegovo vedenje se namreč prav nič ne strinja z dostojanstvom župnika. Svoje 100 kg težko telo je prepustil tako daleč alkoholu, da počenja v svoji pijanosti nerodnosti, kot da ne bi bil pri pravi pameti. Na velikonočno soboto, ko se je vozil po župniji blagoslavljat meso in kruh, se ga je prav po rešetarsko navlekel. Ko so ga pripeljali nazaj, je služil večernice, pri čemer je tudi zbudil Zveličala iz groba. Vse staro1 in mlado je bilo trezno in pripravljeno, da na spodoben način počasti v procesiji okrog cerkve vstajenje našega Zveličarja. Začela se je pomikati procesija in slišalo se je po stari kmetski navadi tudi par strelov iz pištol. Komandant naše iare, zgoraj omenjeni župnik Matjaž Zemljič, pa se je v svoji angelski nedolžnosti mogoče ustrašil tega malenkostnega streljanja, rekoč: «Vojna 'je, vojna je!» Nato je potisnil monštranco gospodu kaplanu v roke in odletel v cerkev. Potem ga nismo več videli. Le to se čuje, da je to noč baje prespal sede na stolu. Ves utrujen je prišel na Veliko noč zjutraj iz farovža maševat, pri čemer se je poznala na njegovem obrazu bolezen prejšnjega večera. Pred cerkvijo je še nekemu fantu prismolil zaušnico prav po flosarsko, preden je ma-ševal, misleč, da ima fant tudi «kacen-jamer». Kmetijski ŽIVINOREJSKI ODSEKI. Če hočemo živinorejo pospeševati, potem je treba dela. in zopet dela, za delo pa delavcev. Imamo živinorejski zakon, ki je samnasebi dober, ki {»a kaže. da se je na merodajnem mestu premalo vpoštevalo vprašanje podrobnega dela, ki je potrebno /unaj po občinah. Hvala Bogu, da so v tem pogledu mnenja zedinila in da su danes splošno priznava potreba p o-ss e b a i h odsekov, ki naj po-mag^ajo pri izvajanju zakona. Danes smo prepričani, da je treba pri vsaki občimi posebnih živinorejskih odsekov, ki naj vzamejo zadevo občinske bikoreje v roke. Ti odseki so poklicani, da izvršujejo podrobnosti živinorejskega zakona, po katerem se ima vzdrževati potrebno število pripravnih plemenjakov v občini. Ti odseki nimajo le naloge, da se na en ali drug način preskrbe potrebni plenenjaki, ampak da pridejo ti plemenjaki tudi v prave roke, da se ondi prav oskrbujejo in rabijo, in da se po potrebi nadomeste zopet z novimi. Ti odseki imajo nalogo, da pridobivajo za rejo bikov najbolj poklicane živinorejce in da vplivajo tudi na domačo izpodrejo dobrih plemenjakov. V velikih občinah jim je delati na to, da se izberejo za rejo posameznih bikov tudi najpripravnejši kraji, zato da se biki po občini primerno razdelijo, da ni treba, gospodarjem svojih krav predaleč voditi po plemenu. Ti odseki morajo pa tudi skrbeti, da se odstranijo nelicencirani ali zakotni biki, ki ne povzročajo samo nevolje poklicanih bikorejcev nad umazano konkurenco, ampak ki po svoji neprikladnosti in nesposobnosti škodujejo smotrom živinoreje in kvarijo zarod v enem in drugem pogledu. To 90 glavne naloge, ki Jih imajo občinski živinorejski odseki. Seveda spada k tem nalogam tudii še primerno sodelovanje pri licen-eiranju bikov kakor tudi potrebno sodelovanje z občinskim odborom sploh. Lep vzgled zavednosti nam daje v tem pogledu občina Vrhnika. Ta je v zadmjem času sestavila živinorejski od&eek in mu dala za preskrbo potrebnih plemenjakov 40.000 K denarja na razjpolago. Tudi Kmetijska družba se s svoje strauil trudi, da. bi pri svojih podružnicah i ustanovila posebne podružnične živiinorejske odseke, ki bi imeli nalogo, pomagati občinam pri podrobnem dehm za preskrbo in rejo potrebnih plemenjakov. Ako se bo začelo na. vseh straneh vplivati na pospeševanje bikoreje, potem ni dvomiti, da se bo tudi pri nas vprašanje bikoreje rešilo v ugodnem smislu in da bo prišel čas, ko bodo ponehale tožbe o pomanjkanju bikov, o neprikladnih bikih in o zakotnih bikih. slučaju proda mesarju, kravo pa molze, dokler ima kaj mleka. Po plemenu se te krave navadno ne vodijo, samo da daljo časa molzejo. S stališča živinoreje moramo tako rejo obsojati, ker se ž njo krave uničujejo. Najprej se enostransko izrabljajo in potem, ko so se izmolzle, pa prodajo prvemu mesarju. Veliko lepih in dobrih krav je šlo na ta način prezgodaj pod nož, v letih, ko bi nam lahko še mnogo koristile s svojim potomstvom. Izmolzna reja je špekulativna reja, Id hodi na kvar interesom naše živinoreje, kajti izmolzene in neoplemenjene krave so le še za meso in nič drugega, kar je pa velika škoda za našo živinorejo. V Švici je mlekarstvo na dosti visoki stopinji, pa izhajajo brez izmolzne reje. IZMOLZNA REJA. Reja dobrih molznih krav in po vzdiga mlekarstva postaja za naše kraje čim dalje bolj važna zahteva, in naloga. Posebno v okolici mest in trgov, v okolici industrijskih krajev, zdravilišč in kopališč, kakor sploli tam, kjer je mogoče po več krav rediti, in se mleko lahko zbira in prevaža po železnici, ali pa kjer se nudi ugodna prilika za izdelovanje mlekarskih izdelkov, povsod tam je reja molznih krav danes največjega pomena, za izboljšanje naših dohodkov. Če pregledujemo naše razmere, vidimo, da je ta reja še povsod pomanjkljiva in da se da pri n jej še veliko dobrega, doseči. Molzne krave bi nam morale koristiti v dveh smereh: prvič s svojo mlečnostjo in drugič s svojo plemensko uporabnosti o. Na obe strani je pa treba dobrih živali. Mnogo imamo še krajev, kjer je mlekarstvo še na najnižji in najprvotnejši stopinji, kjer je živinorejcem vseeno, koliko jim krave molzejo 111 kjer jim je največ na tem, da dobe od njih po enega teleta na. leto, najraje juneka, da ga. režejo in obrnejo za delovno goved. Po teh krajih je vsa reja krav bolj slaba, tako da se moramo čuditi, da je pri taki reji še mogoče izrediti tako lepe vole, kakor jih vidimo po teh krajih. Veliko ugodnejše so razmere za kravjo rejo, kjer se mleko že od nekdaj lahko prodaja. Po teh krajih se polaga večja skrb na mlekarstvo kakor tudi na. to, da sie redijo krave, ki so dobre za molžo in za plemensko rabo. Mlekarstvo je po teh krajih že precej razvito. Treba delati le še na to, da se reja molznih krav nadalje izboljšuje in da se obenem pospešuje tudi plemenska vrednost teh živali, takO! da pridemo sčasoma do krav, ki bodo v vsakem oziru več vredne. V krajih, ki so posebno ugodni za prodaja svežega mleka, se je izcimila pa tudi takoimenovana izmolzna reja, s katero se izrabljajo 'trave edinole za molžo. Pri tej reji se kupujejo mladovne krave (krave s teletom), ki imajo dosti mleka. Tele se v tem ODSTAVA MOLŽE. Dobre krave nam molzejo do zadnjega, tudi do poroda. Slabe molznice nam pa. odstavijo že sredi brejosti, in to ob redni in pravočasni obrejitvi. Odlstava se ravna v ostalem po tem, kdaj se je krava po porodu zopet obrejila. Če se krava, šele po večkratnem pripuščanju nanovo obreji, ali če prestane za dalje časa pojanje in se krava sploh pozno obreji, potem se navadno zgodi, da nam krava prej odstavi. V tem slučaju pride vsa njena plemenska raba nekako s tira, vsled česar trpi tudi ves užitek, ki ga sicer lahko zahtevamo od krave. Pravilno bi bilo, da se krava vsako leto redno obreji in redno oteleti. Na ta način bi ves užitek odgovarjal tudi upravičenim zahtevam. Pravilno je, če odstavi krava dva meseca pred porodom. Če se to ne zgodi in če molzemo kravo do zadnjega, potem se to maščuje. Bogate izkušnje nas uče, da take krave odnehajo po porodu in pridejo ob svojo prejšnjo mlečnost. Krava mora v zadnjem času brejosti prisušiti, da se obrne in porabi kri kolikor mogoče za razvoj mladiča. Kolikor ji mleka, v tem času odvzamemo1, za toliko se tudi mladič slabše razvije, tako da imamo s predolgo molžo nazadnje dvojno škodo, eno pri teletu in drugo p r i molži po porodu. Delavnost vimena nam v tem slučaju po porot u opeša. Če krava sama no odstavi o pravem času, potem moramo mi prenehati z molžo, in sicer zadnji čas 6 tednov, t. j. poldrug mesec pred porodom. In sicer popolnoma. Z molžo je pa v tem slučaju polagoma prenehati. Ta prehod ima trajati vsaj 14 dni. Namesto po trikrat jo pomolzemo en teden po dvakrat na dan in drugi teden pa samo še enkrat, dokler vime ne vsahne. Če treba, se molze nazadnje tudi na dva dni, da se vime clo dobrega osuši. Vsaka molža v času odstavljenja mora biti pa čista, opravljena do zadnje kaplje. Šest tednov pred porodom mora biti vime suho. Na. to moramo z vso doslednostjo paziti tudi v krajih, kjer je cena mleku zapeljivo ugodna. Boljše je, da imamo po porodu zopet dosti mleka in lepo tele, kakor pa nasprotno, da jemljemo kravi pred porodom mleko in da. se nam iz tega vzroka mlečnost in tele pokvarita. Vime se mora odpočili, tele mora pa tudi za svoj končni razvoj dobiti dosti hrane! Pozneje, ko nam pšenica odraste, si moramo pomagati z o b ž i n j a n j e m. Pšenico obžanjemo s tem, da ji odvzamemo s srpom vrhno ini najbolj razvito listje, ki dela največ sence. Na ta način dosežemo, da. more potrebna solnčna svetloba zopet do tal. To je namreč potrebno, da ostane tudi spodnji del bilke zelen in toliko trden, da se lahko upira poleganju. Če raste spodnji del bilke v senci, potem se zmeraj zgodi, da ostanejo bilke prešibke in da nam rade poležejo. Za obžinjanje je še čas, dokler še ni klasu v zgornjem delu bilke, dokler tedaj ni nevarnosti, da bi z listjem vred ob-želi tudi bodočo klasje. Klas mora biti tedaj še skrit v spodnjem delu bilke. Pri obžinjanju se gre tedaj le za odstranitev zgornjega listja, ki je najbolj razvito, ki dela največ sence in tudi največ teže pri žitni rastlini. Ker nas uče izkušnje, da je to delo v rokah skrbnega poljedelca prav vspešno sredstvo proti poleganju žita, zato ga tudi priporočamo, zlasti pri pšenici, in sicer na vseh tistih njivah, kjer se je pšenica vsled obilne moče preveč ohrastla in tako zgostila, da se je bati poleganja. To delo je treba opraviti pravočasno, predno bi se delala s hojo večja škoda na njivi. OBŽINJANJE PŠENICE. Pregosto žito daje zmeraj slabše pridelke, ker se ne morejo posamezne rastline do dobrega razviti. Ako se ozimna strn do spomladi dobro obrasle in ako je spomladi dosti moče, potem se rado zgodi, da raste žito pregosto. To opazujemo na mnogih krajih tudi letos. Če se ozimna strn preveč zgosti, se je bati vrhu vsega še poleganja in vseh tistih zleh posledic, ki so zvezane s poleglim žitom. Slabe posledice pre-goste rasti je treba tedaj po možnosti zabraniti. V takem slučaju storimo prav, če zgodaj spomladi preveč obraslo strn nekoliko popasemo. S tem preprečimo, da bi se žito prebujno razvilo. Za tako popasenje so posebno pripravne ovce, kjer jih imajo. Te živali je treba pred seboj poganjati, da nam žita preveč ne obgrizejo. Tudi z govejo živino se da v takem slučaju pomagati, če smo dosti previdni pri tem delu. ZATIRANJE NJIVSKEGA OSATA. Med najbolj škodljiv plevel, ki ga imamo na njivah, spada brez dvoma njivski osat. Ta plevel raste med žitom, posebno rad med pšenico in ovsem. Silno je nadležen, ker je večleten in se ga je težko znebiti. Njivski osat se ne razmnožuje samo po svojih globokih korenikah, ampak tudi po svojem semenu, ki ga veter raznaša na vse strani. Ta plevel nima le vseh lastnosti škodljivega plevela, ampak ima tudi to neprijetno lastnost, da je bodeč in da ga je tudi zaradi tega težko zatirati, ker nam zgodaj oplet zopet na novo izpodrase in ker pozneje ni mogoče blizo, ampak še-le takrat, ko začnemo žeti. Ugodna prilika za zatiranje njivskega osata se nam nudi sedaj spomladi, ko se nam prikaže med pšenico ali drugod. Mlad njivski osat nam daje prav dobro prašičjo klajo. Četudi nam pozneje zopet odžene, ga je vendarle na ta način preganjati. S tem ga slabimo in zadržujemo v rasti, tako da nam ne moro prezgodaj zoreti in semena oddajati. Druga prilika za zatiranje osata se nam nudi ob žetvi. Takrat je treba na vsak način pokončati pravočasno vso osatove rastline, predno se seme raztrosi in raznese. Pri žetvi je treba osat porezati, spraviti na kupe in z a, ž g a t i, tako da se uniči vse seme. Popolnoma napačno in brezuspešno je pa naše ravnanje, če pustimo porezan osat v kupčkih ležati, pa bodisi na njivi, po mejah ali pa na kaki poti, kamor se osat rad zmeče. Tako ravnanje jo popolnoma pogrošno, ker se na takih rastlinah, ki so na videz mrtve, razvije nagloma seme, in sicer iz glavic, ki' so bile še v cvetju, ko smo osat po-rezali. Treba le malo opazovati rastlinsko življenje, da se prepričamo, kako skrbe rastline za svoje potomstvo. Požiganje cvetočih in zorečih in zrelih osatovih rastlin je edini pripomoček, da pokončamo seme. s katerim se ta plevel raznaša po naših njivah. In to sežiganje je treba opraviti! Ko bi se vsi naši poljedelci z vnemo lotili tega našega, škodljivca in ko bi ga zatirali najprej s pletvijo, potem pa še s sežiganjem odrastlih rastlin, pa. bi se kmalu iznebili tega nadležnega plevela, ki nam vsako leto prizadeva veliko škodo p naših njivah. Osat ne spada med žito. Zatorej proč ž njim! ZGODNJI PLEVEL NA TRAVNIKU. Na travnikih imamo razen mahu še različen drag plevel, ki kvari in znižuje pridelke. Tu sem spadajo različna zelišča, ki niso ne nam ne živini všeč. Mi jih ne maramo, ker nam izpodrivajo žlahtne trave in detelje in ker nimajo nobene prave vrednosti za krmo, živina jih pa tudi ne mara, ker ne dajejo tako okusne krme kakor druga dobra zelišča. Za plevel smatramo na. travniku vse rastline, ki so v tem pogledu slabe in škodljive. Nekatere plevelne rastline se košato razrastejo in dajejo trde palice, ali se pa, nizko pri tleh razrastejo in no trpe drugih rastlin poleg. Nebroj je rastlin ene in druge take vrste. Opozarjam samo na šavje ali na kodrastolisto kislic-o, na različne kobulnice, na mačja ušesca itd. Vmes so pa tudi rastline, ki so naravnost škodljivo ali tudi strupene kakor 11. pr. škrobotec, ostroliste zlatice, pikasti mišjek, pasji peteršilj itd. Ves ta plevel nam je toliko bolj osovražen, ker ga je težko pregnati. Travniški plevel napravlja cvet in sad ob različnem času, in tako se zgodi, da se nam razno semenje vsuje že pred košnjo. Drugovrsten plevel se pa pomnožuje s svojimi korenikami ali čebulami. Nekaj imamo ]» vendar le takih ple-velnih rastlin, ki bi jih ob dobri volji lahko zatirali in tudi zatrli. To velja n. pr. o jesenskem p o d 1 e s k u, ki se zgodaj spomladi pokaže. Znan je tudi z imenom 11 š i v e c. To je tista rastlina, ki se pokaže v pozni jeseni, ko smo spravili otavo. v podobi nežnih, bledordečkastih cvetk, ki ožive za hip .jesensko rušo in ki hitro zopet izginejo. Te rastline napravijo šele v zgodnji spomladi svoje temnozeleno listje, ki raste v pokončnih šopih, sredi katerih se razvije sad v podobi tri-rogljatih glavic, napolnjenih z drobnim in strupenim semenom. Ti, šopi rastejo posamezno ali pa v manj ali bolj številnih skupinah. Ta plevel moramo zatirati! Sedaj spomladi je prilika, da ga izrujemo in pokončamo, predno se nanovo zaseje. To delo se lahko opravlja. Težje ga je uničiti s korenino, oziroma čebulo. Ker čepijo njegove čebule globoko v zemlji, jim je težko priti do živega. Še največ dosežemo na ta način, da jih s kako dolgo in špičaito železno palico zahodom o. Tako ranjena čebula nam gotovo segnije. Z rednim, vsakoletnim trebijenjem ušivca, ga bomo prepodili. Drug tak plevel, ki nastopa le posamezno in ki se razmnožuje tudi s se-menohi, je ko dr as t oJ,i s t a kisli c a ali k o n j 0 k i š č a p;, tudi šavje, ki naj se tudi sedaj v zgodnji pomladi poruje, če se pokaže na travniku. Ta plevel je po svoji košati rasti, ki so pojavi ob tem času tu in tam na travniku, splošno znan. Tudi ta plevel naj se sedaj spomladi izruje in pokonča. Obrtni glasnik o Vsem obrtnim zadrugam na Kranjskem. Redni občni zbor Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 7. t. m. v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. V smislu na-redbe oddelka trgovinskega ministrstva v Ljubljani so vse obstoječe obrtne zadruge na Kranjskem članice zveze in je vsled tega udeležba zastopnikov obrtnih zadrug obligat-na. Opozarja se, da bodo na dnevnem redu med drugimi izprememba pravil, ustanovitev mojstrskih bolniških blagajn, posvetovanje o novi naredbi delovnega časa itd. o Velik obrtniški shod v Mariboru. Na občnem zboru Slovenskega obrtnega društva se je sklenilo, da se vrši v Mariboru med obrtno razstavo, to je med 8. in 17. septembrom velik obrtni shod. Obrtniki se na ta shod opozarjajo. o Na obrtno - nadaljevalni šoli v Mariboru se je 30. aprila zaključil pouk. o Znano brivnico v Rogaški Slatini, last A. Dummlerja v Mariboru, je kupil narodnjak g. Josip Holy, brivec in vlasuljar iz Brežic. Narodnemu obrtniku želimo pač mnogo uspeha. €»a$i»š»darsfvo POSVETOVANJE ŽIVINOREJSKIH ZADRUG ZA P1NCGAVSKO IN S1MENTALSKO ŽIVINOREJSKO OZEMLJE. Dne 9. aprila t. 1. se je vršilo v posvetovalnici oddelka za kmetijstvo v Ljubljani posvetovanje živinorejskih zadrug z Gorenjske in Notranjske. Zastopanih je bilo 11 zadrug, Zadružna zveza, Kmetijska družba, nekaj zavednih županov in najboljših živinorejcev z Gorenjske. Zborovanje je otvoril in vodil šef oddelka g. Sancin, ki je poudarjal, da so začele živahno delovati živinorejske zadruge na Dolenjskem in bikorejske zadruge na Štajerskem, vsled česar tudi Gorenjci in Notranjci ne smejo zaostajati. Kot prvi poročevalec poroča inštruktor Hladnik iz Kranja o stanju živinoreje na Gorenjskem in Notranjskem. Poudarja, da živinoreja glede kakovosti vidoma propada. Vzroki so: občine se premalo brigajo, zadruge pa spe spanje pravičnega. Živinoreja, brez vsake brige za plemensko odbiro in nastavitev dobrih bikov, pa vegetira v napol divjem stanju. Nadaljnji vzrok je pomanjkanje dobrih plemenjakov, ker se reja istih ne izplača in ker doma še nismo urejeni za vzrejo dobrih bikov. Prvo zlo se naj odpravi s primerno visoko skočnino, drugi nedostatek pa s pridobitvijo najboljših živinorejcev za vzrejo plemenjakov za domačo potrebo. Uvažanje bikov iz tujine bo skoro nemogoče vsled pomanjkanja j sredstev, visokih železniških tarifov j in velikih uvoznih težkoč. Tudi tuje j živali niso vedno najboljše, ker smo primorani kupiti mačka v žaklju. Uvoz bo vsled tega sila majhen in od časa do časa potreben le za domača vzrejevališča in najboljše zadruge, ki naj skrbe zato, da odgojijo zadosti plemenskega materijala. Na splošno pa se je treba oprijeti osamosvojitve, ki pa mora biti združena s poglobitvijo rejskega dela. Ljubimo, cenimo in zboljšujmo to, kar nam nudi domača gruda! Kot drugi poročevalec je poročal referent za živinorejo inž. Jos. Zidan-šek o pospeševanju živinoreje od strani države. Namen pospeševanja je povzdigniti živinorejo glede kakovosti; za to delo je potrebna do podrobnosti izvedena organizacija. Vsak okraj mora imeti svoj trden cilj pred očmi in tudi svoj določen načrt, po katerem je treba neustrašeno in ne-omahljivo delati. Referent je razložil državni proračun glede onih postavk, ki se tičejo živinoreje. Kakšne ugodnosti lahko pričakujejo živinorejske zadruge od državne uprave: 1.) pri oddaji subvencijskih bikov z eno tretjino popusta nakupne cene se bo v prvi vrsti oziralo na rejske zadruge; 2.) za najboljše starejše bike, ki se redijo čez dveletno zavezno dobo, se bodo izplačevale redne letne vzdrže-valnine, ki so letos po starosti in po-kolenju znašale 1000 do 2000 kron; 3.) po možnosti se bo, v kolikor bodo dopuščala sredstva, plačevala skočnina za vse v rodovnik vpisane krave, če se bodo iste pripuščale k najboljšim odbranim zadružnim bikom; 4.) zadrugam je na razpolago državni živinorejski inštruktor dotične-ga pasemskega okrožja, ki podpira zadrugo z nasveti in praktičnimi navodili, osobito pomaga in sodeluje pri odbiranju živali za matično knjigo in zaznamenovanje istih in posreduje pri nabavi bikov. Teh podpor bodo deležne le one zadruge, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: 1.) jasno označenje namena in rejskega cilja v pravilih; 2.) vsakoletna redna izbira in revizija plemenskih živali; 3.) zadruga in zadružniki morajo voditi urejeno plemensko knjigovodstvo (mlečne zapisnike, matične knjige itd.); 4.) v matično knjigo (rodovnik) vpisane živali se morajo zaznameno-vati; 5.) od zadružnikov je zahtevati natančno izpolnjevanje pravil. Zadruge si morajo same ustvariti trdno materijalno podlago s tem, da pobirajo letne prispevke za vsako v rodovnik vpisano kravo. Na ta način dobijo zadruge sredstva za tekoče izdatke, za nakup bika i. dr. Notranja obnova živinorejskih zadrug bo mogoča le tam, kjer so živinorejci vsi zavzeti za izboljševalno delo, kjer zadružniki sami hočejo in želijo napredka in se podrobnega dela in nekoliko požrtvovalnosti ne ustrašijo. Trkamo na kmečko samozavest, ki si hoče z lastnim delom ustvariti boljši položaj. Tretji referat o bodočem delu živinorejskih zadrug je podal inštruktor Hladnik. Zadruge so na mestu osobito tam, kjer so razmere za kupčijo s plemensko živino dane. Le z intenzivnim, podrobnim in premišljenim delom bodo dosegle lepih uspehov. Odbor naj bo majhen (5 mož), naj se vsak mesec redno sestaja k od-borovim sejam, naj skrbi za nabavo bikov in za zanesljive rejce bikov, s katerimi je skleniti pogodbo. Rodovna komisija (inštruktor in dva živinorejca) naj deluje strogo takoj spočetka, naj vrši redno vsako leto pregled zadružne živine in vpis v rodovno knjigo ter zaznamenovanje iste. Vsako leto naj se vsaj dvakrat sklicujejo okrožni sestanki, sklepi istih morajo biti do prihodnjega sestanka izvršeni. Zadruge, ki želijo notranje obnovitve, naj se prijavijo pri državnem živinorejskem inštruktorju svojega okraja, ki bo delo organiziral in uvedel, pri čemer ga bo podpiral okrajni ekonom, oziroma njegov pomočnik in živinozdravnik. Po referatih se je vnela živahna debata. Hočemo omeniti najvažnejše misli in nasvete, ki so se pri tej priliki izrekli: Podlaga reje je dober bik, zato naj država dovoljuje višja sredstva za vzrejo, nabavo in vzdrževanje dobrih bikov-plemenjakov. Gospodje narodni poslanci se naprošajo, da varujejo tozadevne predlagane postavke v državnem proračunu. Zakotni, nelicencovani biki naj se z vsemi sredstvi zatirajo. Živinorejci naj se večkat po listih opozarjajo na škodo, ki jo povzročajo taki slabotni, za pleme nesposobni plemenjaki. Delo v zadrugah naj temelji na samopomoči, organizacija naj se izpopolnjuje stopnjema, kot prvi korak naj velja nabava dobrih bikov. Izrekla se je želja, da se naj iz-vežba nekaj kmečkih fantov toliko za prvo pomoč pri oboleli živini po distriktnih živinozdravnikih, da ne bodo ljudje primorani klicati zanikrnih mazačev, ki včasih vse pokvarijo. Določiti bi bilo gotovo mejo, čez katero bi takšen pomočnik ne smel opravljati zdravljenja, ampak bi bil dolžan poklicati živinozdravnika. Kjer krajevne razmere za živinorejske zadruge niso ugodne, naj se v okviru občinskih odborov ustanavljajo «občinski živinorejski odseki», ki naj prevzamejo vse pospeševalno delo v občini glede živinoreje v roke, ki imajo skrbeti za zadostno število potrebnih bikov in pridobiti od občinskega zastopa zato potrebnih sredstev. Nadaljnje ustanavljanje živinorejskih zadrug se zaenkrat opusti. Kjer občina ne bi ustanovila svojega živinorejskega odseka, naj se živinorejski odsek ustanovi v okviru kmetijske podružnice, ki naj začne izvajati potrebno delo. Taka organizacija podrobnega dela bo veliko pripomogla k hitrejšemu napredku. • = Vrednost denarja. Dne 3. t. m. se je dobilo na zagrebški borzi: en dolar za 66 do 69 dinarjev 25 par, 100 češkoslovaških kron za 127 do 129 dinarjev, 100 madžarskih kron za 9 dinarjev, 100 avstrijskih kron za okoli 85 par, 100 italijanskih lir za okoli 350 dinarjev. = Cene na ljubljanskem trgu. Cena govejega mesa prve vrste 60 do 68 K za kilogram; kakovost cenejšega govejega mesa je zadnje čase tako slaba, da prodaja takega blaga trgu ni več koristna in vpliva slabo na trg. Telečje meso je po 58 do 60 kron kilogram, svinjina po 78 K, ko-štrun po 36 K, jagnje po 56 K, kozliček po 56 K; slanina po 94 do 96 K, mast v nadrobni prodaji po 96 do 100 kron. Tržaška glavnata solata kilogram po 50 do 60 K, berivka po 60 K, tržaški grah v stročju po 44 K, Iu-ščen grah po 140 K, čebula po 24 K, česen po 24 K, špinača po 36 K, špar-gelni po 120 do 160 K, krompir po 6 kron. — Cene žitnim izdelkom bazirajo na ceni 26 K za moko št. 0 v nadrobni prodaji. — Špecerijsko blago: kava Portoriko 170 do 180 K, kava Santos 130 do 140 K, kava Rio 112 do 116 K; sladkor v kockah 68 kron, kristalni sladkor 62 K, riž najfinejši 42 do 46 K, navadni riž 32 do 36 K, namizno olje 100 K liter, jedilno olje 92 K liter, testenine 36 do 44 K, petrolej 24 K liter, navadni kis 5 K 20 v, — Žitni trg. Prejšnje izboljšanje naše valute na žitne cene ni vplivalo. Zadnje dni se ni izvažalo nič, dočim se je povpraševanje za domačo potrebo precej oživelo. Koncem pre-tečenega tedna so bile na Hrvatskem sledeče cene: pšenica 1600 do 1680 kron, rž 1260 do 1300 K, koruza" do 1300 K, ječmen 1250 do 1300 K, oves i 1180 do 1250 K, moka št. 0 z vrečami po 2350 do 2450 K. Cene veljajo za 100 kg postavno vagon vtovorna postaja. = Na mariborski živinski sejem dne 25. aprila so prignali 7 bikov, 58 volov, 133 krav, 7 telet, 1 konja; skupaj 206 glav. Prodalo se je le 70 komadov, večinoma za pleme. Zaradi kužne bolezni v okolici tujih izvoz-ničarjev ni bilo. Zahtevale so se za slabo rejeno živino cene 50 K za kilogram žive teže, toda te cene se niso dosegle, ker ni bilo tujcev. Zato so cene v splošnem precej padle. Debeli voli 30 do 35 K, poldebeli 28 do 30 K, plemenski 28 do 33 K, biki za klanje 22 do 28 K, klavne krave 22 do 30 K, plemenske krave 16 do 22 K, krave za klobase 14 do 18 K, molzne in breje krave 18 do 24 K, mlada živina 21 do 32 K, vse za kilogram žive teže. = Vinski trg. Vinska trgovina je popolnoma zastala. Kupuje se le najpotrebnejše. Navzlic temu pa cenc niso padle. Cene za 7- do 8%no vina v hrvatskem Zagorju 14 do 16 K postavno vtovorna postaja; za 9- do 10%no-vino se zahteva 20 do 26 K; za preko 10%no pa 30 K. Cene vinu v Vojvodini so pri vinogradniku od 13 do 20 K po kakovosti. Cene vinu v Dalmaciji se gibljejo med 13 do 16 K postavno postaja Bakar. = Izvoz konj. Poljedelski minister je dovolil, da se sme preko Gornje Radgone izvoziti 300, preko Maribora 1000, preko Rakeka 500 in preko Jesenic - Podbrda 300 glav konj. = Kmetski mladeniči iz Češkoslovaške v Sloveniji. Češka kmetijska družba v Pragi je započela akcijo, ki ima namen, sinove kmetovalcev iz Češke, ki so kmetijsko že izobraženi, poslati v inozemstvo v prakso in namesto njih sprejeti mlade kmetovalce iz drugih držav na ondotna kmetijska posestva. Taka akcija je započeta že tudi s Holandsko, Dansko in Italijo. Kmetijska družba za Slovenijo je prevzela posredovanje pri tej akciji in poživlja vse one kmetovalce, ki žele svoje sinove, najrajše absolvente kmetijskih šol, poslati na kako posestvo na Češko ter istočasno prevzeti po enega češkega mladeniča v nadomestilo za svojega sina, in sicer za približno dobo enega leta, da se priglase. Posestniki lahko sprejmejo tudi kmetske sinove iz Češke ne da bi jih zamenjali za svoje sinove. Stanovanje in hrana mora biti vsakemu zagotovljena. Če se izkaže posebno sposoben in marljiv, naj se mu da tudi kaka denarna nagrada. Ti mladeniči se obvežejo vršiti vsako delo v kmetijskem obratu, ravnati se pa mora z njimi kakor z rodbinskimi udi. Kdor želi zamenjati svojega kmetijsko izobraženega sina s češkim mladeničem, oziroma hoče prevzeti na svoje posestvo takega kmetovalca, naj to takoj javi Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3. = Bosanski kmetski mladeniči v Sloveniji. Pokrajinska uprava za Bosno in Hercegovino namerava poslati do deset kmetskih sinov, ki so dovršili petmesečno zimsko kmetijsko šolo v Livnu in Modiriči, na kmetijska posestva v Slovenijo, da se tukaj praktično izuče v kmetijstvu. Ti kmetski mladeniči se morajo obvezati, da bodo vršili vsako delo, ki se ga jim bo odkazalo, vsled česar bodo nadomestovali dobro delovno moč na posestvu. Kdor želi dobiti takega mladeniča, se naj takoj priglasi Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3. = Stanje dalmatinskih vinogradov. Kakor poročajo iz Splita, je stanje dalmatinskih vinogradov v splošnem p jvoljno. Razvito popje obeta obilno trgatev, samo da ne bo prehudih vre-memsktii nezgod. = Klodič-Hrovat-Kavčičeva proga. Na vseslovenskem trgovskem shodu v (Celju se je sprejela med drugimi tucKi sledeča resolucija: 1.) Na podlagi dosedanjega vsestranskega raz-motrivanja kakor tudi tehnične utemeljitve naših domačih železniških strokovnjakov gg. inž. M. Klodiča, A. Hrovata in R. Kavčiča se je dokazalo, da je njihova skupna proga, t. j. istočasna železniška zveza Kočevja in Črnomlja z reško progo, kot glavna tranzitna proga edina v stanu služiti nacionalnim, gospodarskim in političnim zahtevam vse Slovenije, deloma Hrvatske in Dalmacije, obenem pa tudi nuditi največjo varnost naši jugoslovanski državi. — 2.) Zato zahtevamo zbrani zborovalci, da se ukrenejo takoj vsi koraki, ki so potrebni za realizacijo Klodič-Hrovat-Kavčičevega skupnega projekta. = Vseslovenski trgovski shod, ki se je vršil v nedeljo, je bil zelo številno obiskan od zastopnikov iz vse Slovenije. Na shodu se je razpravljalo o stanovskih zadevah trgovstva, zlasti o težavah, ki jih trpi trgovstvo vsled neurejenosti gospodarskih razmer v naši državi. = Vprašanje naložb naših «rajfajz-novk» v Gradcu. Naše «rajfajznov-ke» imaje še vedno svoje naložbe v Gradcu. Vsled izgube obresti od teh nafeežb preti mnogim našim posojilnicam - rajfajznovkam polom. Zato se jje zopet započela akcija za to, da se (to vprašanje reši. Naši poslanci se pozsivajo, da naj posredujejo pri vladi, ki naj pomaga rešiti zadružništvo kauastrofe. = Sadjarska šola se je osnovala v Mosstarju, ki je prva te vrste v Hercegovini. = Ameriško posojilo, ki ga je sedaj i vlada odobrila, znaša, kakor smo poreočali, 100 milijonov dolarjev. Od posojila bomo prejeli le 30 milijonov dolarjev v gotovini, za ostalih 70 milijonov dolarjev pa raznega potrebnega materijala za železnice. = Železniška proga Murska So-bota-Hodoš. Prometni minister je ukazal vrniti ves železniški material, ki ga je zagrebško železniško ravnateljstvo svojčas dalo odpeljati z imenovane proge. = Pregled in žigosanje srebrnih in zlatih predmetov. Kakor poročajo iz Beograda, je trgovinski minister izdal naredbo o obnovitvi dosedanjih oblasti za kontrolo dragocenih kovin v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Nove kontrolne oblasti se osnujejo v Splitu, Subotici, Skoplju, Prizrenu, Celju, Banjaluki, Mostaru in Kotoru. Vsi zlati in srebrni predmeti bodo morali biti od teh oblasti pregledani in žigosani. Pregled uvoženih dragocenosti se bo vršil samo v Beogradu, Sarajevu, Splitu in Celju. = Tvornic za usnje je v naši državi 22 s skupno delniško glavnico 600 milijonov kron. Beležke -f Veliko zanimanja in ugibanja povzroča zadnji teden v celi Sloveniji in tudi izven njenih mej zadeva Windischgratzovega veleposestva v Planini pri Rakeku in Windisch-gratzove vile na Bledu. Prvo vele-posestvo je pod sekvestrom agrarne reforme in je bil tamkaj za sekvestra pri Planincih zelo priljubljeni in vseskozi pošteni Atanazija Ristič. vojvoda četašev. Kar naenkrat je bil ta Ristič odstavljen kot sekvester in namesto njega poslan v Planino na Windischgratzovo veleposestvo in-ženjer Kosmač. Istočasno je pokrajinski namestnik Ivan Hribar kupil na Bledu Windischgratzovo vilo, kar je dalo Atanaziju Rističu povod1, da je v ljubljanskih dnevnikih in menda tudi v zagreških in beograjskih