št. 10.
V Gorici, dne 3. fobruvarija  1899.
Tacaj XXIX.
Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjih, in s,i;er: vsak torek in petek, /jutranje izdanje opoldne, vefemo istdanjc i»a ob 5. uri popoldne, in stana z gospodarskim Li<«toiiiM in s kako dru-,'.> uredniško i/.rc'iiir< prilog) vred p'> po5ti prejvmana aH v (iorie.i na Cwn p^iljana:
V.se letu.......»M. R-—
f".'l leta........\    3—
wtrt Ha.......¦>    1-f.O
l'..-amiCt:.' Jr.-vilke strnejo i; kr.
;»-. •!• v <V.ri« i v <.iV.".'>\iV Tiranu* *• «*«A'«fšt.'k w.k -Let "i S. :nv rt;:?\;i .•. t;. r.vC-r; "^ »""ielj.ih p:i ud ¦i. d- I-', ur-. >'a uuroeilii brez doposlane naročnine ..p ne o/i ramo.
,,1'ltI.MOUKC** •:':!M»..-*ne'j-ivi».nMj)-J r ;•'¦.L¦.». tiiknii n;-.^:) in -*;¦:- <.»•• H> ^.1-  l'-"-
NwlV «:•':¦'— >''lU ¦•' «•*:s*.;i«:  I.a\ r-nOu"   p.a
y-:: d- i.'a Ci- ."."i ="! i''I»an v u!.i-: p.,-:•¦¦ d-iia raliTo.
SOČA
(Večer o izdanje).
Uredništvo in odpravnlStvo
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v II. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraviiištvii.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnistvo.---------
Oglasi in poslanico se račurujo po petit- "istah, 2e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 ki-., 3-bat 6 kr. vsaka vrsta. VoSkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostora.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček tiska in zalaga razen «Sočo» in «rrimorca» se „Slovnasko knjižnico'', katera izhaja meseSnox snopičih obsežnih 45 do 6 pol ter štario vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici« se ra5unijo po 20 kr. petrt-vrsties.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog* in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Slovenščina in uredništvo.
Tolikrat tu hm\r*t t<> fmn to/.ah i vo.hiem m*'*!ii, ali pa r tiopi-ih in \»-t/u tu,   kako  prv/.ir.tjo   <uv« u'-(-jw   po   ra/n
tiv. uradih, med Unul fu-h po ur.M r;fv *r*!". Mutlm b-mu —v« da j«> o-Ja >• j-:i s!ar<'!ii, m »luta^s dan -k»v. »»'•*•; • ms:;: Um «*»» /a !ji**-ia, kult n> je pi ,i'b. Mat-ikcdn  h  !¦:! mi-ai, 4.t ha-i' i/.v
-. i a I k a v e «¦-, ! c d a j m u p o »1o 1 e • --lam »i o i i v I *;t i s k ;, e kakšno ni o-"l!i'i'           l>;i'i'   i a li k i;  p r <¦ nt i A I j u i e
t« ii <i b r •» h u t it o s (i i ti r a v n ti p r a v-u o s S i <> v r e .i u ¦ r- \ ! .s ii <• i o u j t j p o d-\ r, .- n i h \ i* jih o h: a-1 jih. Tam tudi '..:ž.k«s porabs svue .'tjavim-ii v podporo svolbn ti'.iij_: :-::a;iiii;j i:; U mm ita!i>lHk:m kole, ram, k^n - • i;.;w. ii... !:uj<v" r.i;.-i p <¦ <" i jo .   :!.»':   a s;    k ti p o \ i ( i k o, m g<> .: urad-
No. krivi smo na lom tudi sami mi, kt>r so vso premalo brigamo za uradno osobjo, kd.'i in kateri so namerni pri tom ali onem uradu -- iti ali to sposobni tor poznajo dolini u.ii jrzik. Naši nasprotniki —• tukaj so-ai'\mo Italijani •- razuinojo to mnogo bolje. Kakor hilru jt» izpraznjeno namroft kak§ao uradniško moslo — i n o te m u a v a d n o h i t r o /. v o d o           lodaj so žo oglasijo po
("asopisih in po drugili izdatnib potih, Ce§: V o oblasti, glojlo dobro, koga n a slavile na iz p r a z n j o n o m e s I o! In vsikdar so jim po.sroii, da spravijo svojo ljudi no -amo j-o laških knijib in na boljša mesta, m.irvfi- tudi jednogaali drugega svojih lienjaiuitiekov t-o tudi mnogokrat popolnoma nezmožnega in neveščega slovenskega jezika -- v nase krajo, kjer ni niti o d no it ;»l i j a n s k o s l r a n k o I Lahko vladajo potem po nasili uradih one gorosltisno razmere, in se gode dan u.i dan takšni žalostni prizori in pre/.iranja našega jezika, o katerih tolikokrat eilamo po slovenskih časopisih • lotla žalibog vodim prepozno! Nauiree .'e^lo se le potem, ko so uradniška mesta ;'.:¦ za^etlena in ni več pomori.
l'o vzgledu Italijanov bi se morali tudi mi ravnali in zahtevati neodmorno jednako pravice pt> uraduijalt.
Ves slovenski narod, v prvi vrsti pa časopisi ter predstojniki in voditelji naroda, In morah zahtevali od nasili uradnikov popoln- znanje slovenskega jezika in ob vsaki priliki, ko se ima popolniti kak>nn izpraznjeno uradni kti moslo, kolikor mogoče skrbeti, da -o nami»*l: (posebno po naših krajih) slovenski uradnik - in če že ni Slovenca na razpolago je>- »'ora pri!? proiiic-c kakšne druge narodnosti, da golovo /;na jiojiolnoma slovenski! V tem ozira je najslabši pri tinanfcnih uraiiih, osobilo p;: pri tt a \ kari j ah.
T" je samo ob sebi umljivo, da bi mor.iii pri feh uradih nastavljeni uradniki — vaj na Slovenskem, popolnoma poznali slo-; ;• .¦ tik«'I ; ven-ki jezik, ker imajo vedno mnogo opra-, i-   >-!    <!;;u j  ,iti s -lr.mk.uni.
i ;.t i;'. v!!';ii,i ;             S>-   jic.sebuo   tii   ?.o smelo zahtevati to
:.  v.mi" 'i.-it J t i  prvih   dveh   uradnikov,  od   davkarja   in
3.: I.ikdi u:i-iij ; ; n g!''du.ka,   ker   imata  vrhu toga še nrecej
; .'opi-ovali /. občinskimi   in   .trugimi uradi v
Na/boSj Ciksfifi pa s' bila ohra,j-aiij» ^':t°MhM dnLovna in s:j< r'»Avg,i sproisislva, *i> p.' «»nsh, ki so bili ?o.J:h Nax«in:nra ini-'ai.o nov ter (»a ot^oiiili v .-rainotiif« sir.rt.
Ko ;e, nastala U-ni<«, jih •»* prevzr-I tu»l».-n strah, dastr.ivno so to bili učeni iuo/.jč. KaU.-run ni?,o bili neznani vzroki prirodnih priKaznp, {;{ so s strahom napolnjevale prosta ke.
*Jrž, ko je svitloba dneva  jjela  slabeli, so   se   zgrnili v gosto   toJ      poj      vigj auhovna.
»Mcsec je v seipu", so dejali, »torej Jo ne more bili solncni mrak".
'>:,  !'.'::  t,;,:  .-o pit, .lkoV.iii t'ud>/.a.
A ,'.- i.i v,!-, n- Jjeti-Hur riiii za tri— ;.;'!-.•: •*.;: >j;o;a! v *,<>] 3i»>vi veri, ki se ju .;'.:..; •-.'.•(_ 7. i;e; eilatisi napovedi drugega, ';•/¦-. r'a ,V//./'tija. V njugoveni srcu je zavla-AS. «:o.-i''j r>.:-pf>znau mir,
S:'!Y,or.Vj«-n ;e .^Iriiieč gledal na skri-va't.'»t- ,-e f>o:me. kukor bi je hotel vprašali, kaša  ;•¦ d-if) svoj t/iesk.
E-b.-ra so je stiskal.* k njemu.
»Ni: boj ?e !* jej je prigovarjal, „sioj in glej! Zamoreš preživeti dvakratno število mojih k-l, toda uičesa podobnega ne boš videla. Čakajva konta".
Ko jo napočila četrta ura, jo nekoliko ljudii — izvržki iz votlin in grobov — stopilo i. križu tor klicalo :
„To je novi kralj židovski!"
Drugi pa:
^1'iizdiavljen bodi kraij židovski! Kla-[''anio se !"
Ou pa je molčal in ni odprl Svojih ust.
„Ako si kralj žitlovski, ali Sin božji, -!opi s kriza!
Takrat, je jedeu izmed zločincev, ki sta ž njim vred visela, stokajoč od bolečin, zakliral nanj:
„Ua, čt; si ti Kristus, pomagaj sebi in nama !"
Množica   spodaj  so  je   smejala  ter se
A s križa n Takrat   se
, odgovora.
i   drugi   zločinec   ter
reče prvemu :
,A1« se ti ne bojiš Hopa ? Midva po pravici trpiva, ker sva s svojimi deli zaslužila to kazen, Ta pa ni nič hudega storil*.
Oni, ki so to slišali, so se močno čudili tem tolavajovim besedam. Ta pa so obrne k Nazarencu :
atžJospou!" zakliče, „spomni se me, kadar prideš v Svoje kraljestvo"!
Simonides strepeta pri t< h besedah.
. . . »Kadar prideš v svoje kraljestvo8. Vso njegove sanje so se vrtele okolo onega kraljestva. V njem je tičal klobčič nikdar doslej se ne dognanih poizvedeb in dolgih razprav med njim in Baltazarjem,
„Ali si Cul ?" ga vpraša Ben-Hur", kraljestvo Nasare^* ne more hiti od tega sveta.
tem jeziku! Od teh dveh uradnikov bi se torej že lahko zahtevalo znanje slovenščino. A koliko jih jo, o katerih bi se lahko reklo, da znajo pravilno slovensko pisati ?! Rečem, da razven Slovencev, nobeden drugi! Zato pa so ni čudili, da pri davkarijah, kjer bi so morala najbolj u p o- ¦ šlo vati jodu akopra v no s t, se godi b a š n a s p r o t n o !
Slišimo, da jo ali d a b o d e v kratkem pri teh u r a d i h i z p r a z-njenih več preglednikih in d a v-k a r s k i h mest — in sicer v e t i-n o m a po slovenskih kraji h ! S e-d a j jo t o r e j p r • 1 i k a. O g 1 a s i t e s o i vi u p 1 i v n i slovenski možje na pristojnih mestih, naj previdno in pravično raz dele in popolnijo t a m ost a.
Slovensko uradnike naj nam pošljejo, ako no znajo in se nočejo učili Italijani in Nemci slovenskega jezika! Saj je baje prav sedaj pri davkarijah precejšnje število mladih in iznornih slovenskih uradnikov, ki so gotovo bolj sposobni za ta mosta — nego njih mogoče veliko starejši italijanski kolege!
Višje oblaslnije so ne morejo torej več izgovarjali, da nimajo na razpolaganje slovenskih uradnikov.
Te tedaj zahlevajte — pa zahtevajte vsikdar za časa, ker „p o toči zvoniti" nič ne pomaga".
Prav hvaležni smo g. dopisniku, da se je potrudi! sestaviti tak članek, iz katerega se jasno vitli, koliko je treba še storiti po raznih c. kr. uradih, da pride slovenščina do svojega pravega upoštevanja. Naše v to poklicane može pa prosimo, uplivati na pristojnih mestih, da se bodo slovanski uradniki upoštevali jednako • z italijanskimi in nemškimi, in to še Um bolj, ker slovanski uradniki imajo po navadi najboljšo kvalifikacijo za uradne posle, združeno z vsem potrebnim jezikovnim znanjem! Zato jim gre tudi prednost pred drugimi!
Personalno vprašanje v naših pokrajinah je potreba rešiti tako, da se potrudimo z vso silo, spraviti v urade sposobne slovanske uradnike, ker benjaminstva v prilog Italijanom v tem pogledu mora bili enkrat konec!
Ta tukaj-le priča, da božji Sin gre vanje sedaj, kakor sem fo sam samo videl v svoji prikazni".
„Tiho 1" zakliče Simonides tako zapovedujoče, kakor doslej še ni bil navajen govoriti z Judo. „Tiho ! nemara da Naza-renec odgovor!
Zares, ko je to izrekel, se je dal s križa slišati lih, toda razločen glas Kristusov:
„Piesnično ti povem, še danes boš z menoj v Raju".
Te besede so že utihnile, toda Simonides je še poslušal, poslušal njih odmev v svoji duši.
„0 Gospod!" zakliče, plakajoč kakor dele. »Gospod, bodi pohvaljen! Razprašil si v meni temo. Sedaj vidim z očmi prave vere".
Zvesti sluga je sprejel naposled svoje plačilo.
Ne dvigne se več polomljeno njegovo telo, niti se ne zotro spomini prebitega trpljenja, ne vrnejo se leta bridkosti, toda sedaj je vedel, da so za grobom zbudi k novemu življenju, ki je čakalo nanj od trenutka, ko se je bil rodil, in da vse na svetu mine, samo ono ne mine nikdar. A to življenje bo preblaženo. Tam najde kraljestvo, o katerem je sanjal, ter zagleda kralja, pre-kašajočega z bleskom  in  močjo   vse   poze-
Domače in razne novice.
Dolžniki imajo danes na p a s i c i zaznamovano z rude č i m svinčnikom dolžno svoto do konca I. 1898. Vsakdo naj pregleda, ako ni kake pomote. Kdor prihodnjič lista več ne dobi, naj ve, da ga mu'nismo poslali. Ako pa na pasici označenega zneska ne dobimo v najkrajšem času, ga izterjamo drugačnim polom. Na lak način pridemo do reda. Brez zamere!
»Kažipota* — elegantno vezanega — imamo še kakih 50 iztisov. Kdor ga še želi, naj se oglasi. Cena iztisu l gld.
»Adrlatisclie Post". — V torek je prišel v našo tiskarno neki Italijan jz premožne goriške hiše. Naročil se je na „A. P." in plačal mesto 2 c e 1 i h 5 gld., češ: čas je bil, da smo dobili tak list v Gorici, ki odpre oči marsikateremu slepcu. — Ta zanimivi slučaj bodi v vspodbudilo Sloven-_ ceni, ki bMahko kaj storili za razširjenje tega lista........
NI irrcdente. — V nedeljo ob 3. zjutraj je prišla v goriško kavarno „E u r o p a* na Travniku neka večja družba; očividno je bila prej na kaki zabavi, iti vsakdo v tej družbi je bil odičen z — i t a I i j a n s k o kokardo. Kako „lu5tno* je moralo biti šele na veselici? Seveda — same »otročarije*.
Kavarne v Gorici in tudi drugod se branijo ,A d r i a t i sebe Post" na vse sile. Očividno so tu vmes naši ljubeznivi la-houski bratci, ki se boje, da bi ta list či-talo čim več Ijudij. — Naši rojaki pa — kolikor vidimo -- nimajo toliko srčnosti, da bi „A. P." zahtevali po kavarnah. -- Kdor želi dobro naši stvari, za katero se borimo, naj zahteva list po kavarnah in gostilnah, če tudi ga čila morda doma ali drugod.
Kftkd se »slovanijo" naše sodnije. — Na c. kr. okrožni sodniji imamo še vedno preiskovalnega sodnika — g. sod. tajnika JI u si n a. Ta gospod nikakor ne uživa niti v pravniških krogih posebnega ugleda, nam Slovencem je pa tudi rudi jezik o v n e nesposobnosti v pravo nadlogo, katere nas nočejo rešili merodajm činilelji [ Dasi službuje v Gorici in ima vedno posla s Slovenci, je vendar še dandanes do cela nesposoben, da bi uradoval v slovenskem jeziku. Ali se n o č e ali n e m o r e naučiti toliko slovenščine, kolikor treba? Jodno in drugo je žalostno nad vse mere ! Vprašamo: Kdaj bo konec takim razmeram na sodnijah v Gorici?! Koliko časa še bodo merodajni činitelji računali na potrpljenje slovenskega prebivalstva?! Od svoje strani moremo le zagotoviti, da naše ljudstvo že prekipeva nejevolje!
C. ki*, pretura v Gorici. — Kako opravičen je bil naš sestavek pod tem zaglavjein, govoreč o smradu in vlažnosti v jelnišnici pri sv. Antp *' kaže nam ta slučaj. Pred 14. dnevi ... • .ia preturi zaprt neki Sol kanec; imel je prestati 24 ur zapora. Radi smradu ni mogel satisnitf očesa in padel je v nezavest,' da so ge. iiorali odnesli iz celice na dvorišče. Prišel je dr. Luzzatto ter konslatoval, da ga ni mogoče obdržati dalje v ječi. Morali so ga odpeljati v Solkan;.tako mu je bilo slabo, da niti peš ni mogel iti domu.
Kdaj pcuehajo take azijalske razmere na preturi ? Ali res ni Ijudij, ki bi bili poklicani tu poseči vmes v zdravstvenem pogledu ter odpravili tako kričeče nedostatke ?!
Dopolnilna volitev v deželni zbor na mesto odslopivšega grofa Franca G o r o n i-n i j a bo 27. t. in. v mestni hiši goriški. — S lem je pobit tisti vsevedni dopisnik „Na-1 o d o v", ki je zatrjeval, da se delajo že priprave za splošne volitve, — in sicer tako, da   bi   se   dovršile   s   pomočjo   duhovščine
meljske vladarje. A mir in sreča sta zavladali v pohabljencev« duši.
Toda med rabini in duhovni so napravile besede Kristusove veliko zmešnjavo. Ker je hodil po deželi, nazivajoč se Mesijo, za to so mu prisodili umreti na križu, a On pa na tem križu v navzočnosti zbranega ljudstva, namesto odreči se onega naslova, ga še potrdi ter kot Sin božji obljubuje razbojniku sveti raj.
Prestrašili so se svojega ravnanja.
Dihanje Nazarpnca je postalo težje, vzdihljaji globoki, pretrgani.
Tri ure je komaj vise! na križu, a že je umiral.
Ta vest je šla od ust do ust, tako da jo je izvedel v tolpi poslednji človek,
Takrat je vse umolknilo. Utihnil je tudi veter.
Težka megla je kakor s poljubom ovijala prostor kazni. Bilo je temno in liho. Težavno je bilo zares verjeti, da to golo goro in križ obkoljuje tri milijone ljudi, ki so strme čakali tega, kar se je še moglo zgoditi.
Nakrat pa se v temi, nad mnogoglavno hidro oglasi žalostni stok in besede velikih bolečin in tožbe:
„Moj Bog,  moj Bog,   zakaj si me za-
»til ?"
(Dalje pride).
proti učiteljstvu. Vsi poučeni krogi so vedeli, da ne bo splošnih volitev, za-tegadel se tudi niso  pripravljali  na  nje. Ali
—   treba razburjati učiteljstvo s takhm racami! Komu v škodo?!
V Gorici govore, da bo kandidoval dr. Graziadio Luzzatto. Ker mu je pa baje jako na poti -- židovsko veroizpovedanje, pravijo, da se dti — krstiti. To bo vesela sv. mati katoliška cerkev, ako dobi v svoje okrilje tak6 proslulega novega sina t
Nova pesem proti Slovencem. — Kakor smo že povedali, je dobila v „G i n-n a s t i k i" prvo nagrado neka pesmica, ki grdi Slovence in zatrjuje, da je v Gorici yse italijansko, Slovence pa podi v hribe. —To pesmfco je uglasbil   in  dobil  prvo   nagrado
—   sin znanega odvetnika dr. Vin-cija, ki pa pridno vabi Slovence i/, hribov (posebno Kanalskih) v Gorico, da jih malo pomolile. Oče jih torej vabi — 8paga sclaf!" — sin jih pa podi nazaj v hribe. Zakaj pa ta nadepolni sinko ne stoji s palico pred pisarno svojega odrta, da bi odganjal ti.ste neumne BSčave", ki <-e drznejo onečaščovati s svojo navzočnostjo „ilali|.<n-slvo* Vincijeve rodbine?! - - Dela bi imel precej, ker naši ljudje so res ;;e vedno tako nespametni, da rede        gade na pr.iih.
Tudi zida llajmunda Luzzatla nadlegujejo vsak dan naši ljudje, d a m ima kouci-pijenla, ki je bil zaprl radi izgredov proti Slovencem!
Kdaj bodo naši ljudje pametni?
»Seiitinella* propovrduje revolucijo.
—    Včerajšnja ..Senlinella" (— ali je bila zaplenjena, ne verno! —)je priobčila uvodni članek, ki naravnost poživijo vse Italijane na boj s smodnikom in Bkartueami*, Strašno je »korajžna !" Ilovica! Ali ne vtr, da vsi la-hončki nabrusijo pele že pivd mokrimi cunjami Slovencev, katerim ne bo treba kupovati dragega smodnika iu  „karluč*.
Le p ušli le, naj kriči j o, Naj razsajajo, norijo!
Labonske .skovanke. - - ^lon-iere" je tudi začel rabiti Gosja no za Sežana, Gumi .i a n o za Komen. - - Zakaj ne ¦ tudi M o n t i c e 11 a za Gorico ?!
Novačenje. • V K a n a I u 3. iu t. marca. V Ajdovščini l>. in 7. marca. -V G o r i c i bo za okolico s., '.)., Ui., 11. in 13. marca; za mesto 11. iu 15. marca.
¦-   V   K o r m i n u Ui. iu 17.  marca. .....  V
Gradišču IS. marca. — V Komnu ~0. io 21. marca. -   V S e ž a n i iiri. in iil. marca.
—    V Tržiču 10. iu II. marca. --- V G e r k n e m 22. aprila. ~- V To 1 m i n u 2 k, 25. in 2(1. aprila. — V 1> o 1 c u 2S. aprila.
Slovenski otroški vrtce pod Kostanjevico je spodtika Italijanom. Najrajše bi ga kar odpravili, ali to ue gre tako hitro, kakor žele. Da pa vendar (lajajo odduška svoji .vzvišeni" ogorčenosti nad slovenskim otroškim vrtcem, pljuvajo prav pridno na okna. To traja že par mesecev ; ali kljubu temu se ni moglo priti na sled onim barabam. Pred par dnevi pa je poslrežnica zalotila ednega, ki je posebno močno pljuval (pljunil je nekoč kar i/ krat po vrsti). Tega gtnoža" naznanijo rodaratvu; potem menda redarsivo poskrbi, da bo oproščena poslrežnica brisati z oken ostudna znamenja „avito collure!"
Iz dijaških krogov. —- bliskovito se je raznesla v torek zjutraj med goriškimi gimnazijci vest, da je umrl v Tolminu naš součenec, osmošolec Fran Jež. Vsi smo občutili globoko žalost, toda presenečeni nismo bili, saj je že odnesel iz Gorice, ko je odšel pred malo časom domov, znake naj atjše morilke človeške. Pokojnik je bil pri svojih tovariših jako priljubljen in je bil v visoki časti, ker je bil odkritosrčen značaj, nesebičen, ljub, prijazen družabnik. Zato se nas je podalo I. m. pod vodstvom fgo^podov profesorjev šanlela in Kragelja oko!: peldcM-l gimnazijcev v Tolmin, da pozdravimo še je-denkrat umrlega brata, da mu položimo na grob vence, da .se poslovi ¦ . ud njega, dd mu zakličemo: „Na svidenj-!" Slabo je bih-vreme, dež je lil, toda to  nas ui držalo doma.
Ob 3'/* se je zbrala tolminska inteligenca in drugo občinstvo pred pokojnikovim domom. Gimnazijski pevski zbor mu jo zapel krasno pesmico, potem ^e je podal sprevod, ki je bil lep, kar malokak v Tolminu, na pokopališče.
Po posvcčctiju smo mu zapeli v slovo staro, krasno pesem: „Jami<-a liha, kotiček miru"; marsikateremu tovarišu so stopile solze v oči, ker si je moralo poiskali to upa-polno, mlado življenje tako zgodaj, v najlepših U-bli, najkrasnejiem f-u-tu, tam .količek miru".
»Lahka ti bodi zemlja, sladko spavaj* smo mu voščili, ko smo se morali ločiti od njegovega groba.                                  Dijak.
Knpcijsksi i:i obrtnijska zbornica v Govici je zborovala dne 21. pr. m, V pred-seduišlvo' so bili izvoljeni: Kvg. bar. Ri tte r, Lod. M igli e 1.1 i in Giiis. Ven nt i, v odbor pa: Ern. llolzer, Gius. Alulilsch, Gitis. Pa ter n c Hi, Gius. Ven u ti in upraviteljem blagajne Sam. Jon a. Torej oslane zbornica še nadalje v čisto italijanskih rokah*
To je posledica nenaravne sestave te skupščine, katere volilni red izključuje večino trgovcev h;\ obrtnikov v deželi od volilne pravice ter izročuje zbornico kousorteriji, ki izvršuje svoje posle le pristransko, ker pozna samo Furlanijo in Gorico,, med tem, ko večji
V mnogih okrajih sta število obrtnikov in trgovcev, ki nimajo volilne pravice, in njih davek veliko večji od števila in davka onih, ki imajo to pravico! Obširneje je volilno postopanje opisano v interpelaciji posl. Alfreda grofa Coroniitija iz luc-seca decembra', katero smo pri občili v 100. štev. lanskega leta.
Ben-IIur. — Cujmo, kaj pile »Nada", hrvatski ilustrovani list v Sarajevu o tem znamenitem romanu, kateri je preveden tudi na hrvaški jezik:
aPrav sedaj je izšlo ono znamenito delo slavnega pisatelja, diplomata in generala severno - ameriške zavedne vojske. V kratkem času se je razširilo to delo povsodi po izobraženem svetu; v Nemcih se je tiskalo že v 22 izdanjih, in prevedeno je tudi na turžki, švedski, francoski in italijanski jezik. Za svoj pripovedni talent je dobil pisatelj častno meščanstvo v Jeruzalemu ia častno stružno nizama, dokler je potoval po Palestini-
To delo ]•• najti'*/!!.;'- in najugodnejše ffivo za m! .da -mu to jo čUvo, katero rita vsakdo s p'.emeui'it;.i euUUi/
Ta roman zakoncu..o p-m v v kratkem v ,Soč'r ; na to izide hko; v po-ebiii i-nj/i, kakor srno že naznanili. Kakor povvidi, y vzbudil ta mm ili *p!<-uo zniim rn;e »u.l: pri na ah t ib.b-i.ih : roman je pa tud: r.-- t.tki iy.vr.-f no d-iri, <h ;«; vivdnu v-ob.-v* 'M'«»-Mevaoja.
('udni slučaji bolezni iu smrti. Na 1'ie'ndi e zb.j.i-:«i m ti:t.i Iri v kr.:!k»-m č.,su 5 o-,.-b. i na./.ki m t /<ti-;;,-. Pn-. .-u bili zdravi v-i, ;..: ko o zboli-... tii t;oi *• l< :> od Ii;i5: /.ivfl vm' K«j! t- dis:. S* r -¦ HI* bili sicef   Z"    V    pivec;   vi-n!J   .it.ll'i-1'.    !"•     • d''l»     •'
bil mlad. Iver -o biii pa •¦ v-: • vr^!:, in bili hdiko zi^-ii m« t.« L., M. G'i-I\.. pi ".• v.-.ekai.o. >\,i ::h je mr! pt»i»raia l.:ko n.>./.(> kar p-i vrstil N'. p. v m.!
Zahvala. - V>m bia-im dcibn,t!i:k..t.i, ki ><> ob bolezni iu :snrli i;< (.'»/..ainv.t fii' sina Franca .h-ž a, c-iiarolea, «i-.i'.i/. tr;eiinj sočutje   in   gii,»;lia'   didirote,   -i,    hut,  p t  za
luno^MlbrOUKl   -tevilu   VeiK.-V    iil    Illli»i/i/l.tf>.IM
udeležbo pri pogrebu iu za ?lti'.H:n pit;:-.*,' ^edum iu o-nio esiivv lr-r iUmuC- ;,\r, tn-.Ui,.--, brojjiemii IjmSstvu. čč. liidm','¦.'-mi, /„'. pi'u-iV-sorji ni, <r'x. uradnikom i. t. d., v-iem i/.r.-k« srčno  iu  i-kn-no /abvaai  zalri./iča
mati \d-ivii  Antoniji .!.-/. V T o lui i n u, itiu-  i. H.i isv.n i .  IM»>.
Radodarni doneski.
Knršič in dru;rovi, prva mi/ar-.k i tovarna v .Solkanu, pn pitiVi-tovau-u 7.t>>/','.; v gostilni Marusičevt ;:Li. *-t^. ' N. N. psi Modrjauu v Tolmirin pn i.-m'-kis j.l.i.oin-.!.' ,.','. drnštv.. me.l rS.t.Mni in l).i!in«-i -id. 5.
Z.anon r ,(b»riike t.--karue* '/.<\. 2-;0, kateremu je dodal Skočir h.ot iz Sf siv^ra-ia št. *»2 še 1 ^'!d. - - Zamoiv c pri g"-p. hupami v Sovodtijali glil. :i-52.              Skopal gld. 2<>'3M.
del dežele nima ničesa od
njp.
Društvene vesti.
Telovadno društvo   »Goriški Sokol*
priredi v n-de!;o 5. feliruvarja !. !>;»'.». v\> S',4 uri /'.večer veselico po ti>in-[e •.sp;,re.iti : I. Tamburaški zbor: .Sokid-k.i koračtur.r. vglasbi! Kuobloch. /..» t.uub. V.. Št«m. - J. Možki zlior: .('.iiiuirkn" jla-ni: lir. \..:.ir:'' 3. Tamburaiki ,1» : .Vem. «.^-1, n .r. pesmi", vi-I. V. (J. t!m,-. i. Mi..; .Nos", šaljivi zim-, vglad.il Hr. Vi»!af..\ 5, Tamburaiki zbor: ,Vaičrk* Na \a'.e.^di jadranskega morja. v^Ia-bii V. G. Ui..;. (i Mu/.ki zt»ar: .S!.iv.ui>ka p»-. m-, v/a-b.: dr. 15. Ipavec.           7.   \ .-,•!.,   u-ra :    „r.?ra\
spisal P. Sainbrrk. -¦ !W.a 7..ib.i\v. f-toj-uina : 20 kr. /.a o>ehu : >.ed» ,: ^d kr. : t'..:u v sokoiski opravi v.-lupnine pro-ti. Nru !;¦¦ ^i morajo preskrbeti še pon i>m> v ^upnici' [v: katerem odborniku ali v ,Cniri-ki !.-:%.!:::;•. Na pustni torek bo .veliki p!< s* v iu ;-k di iu kostumih, za kateri se be.io r.i.-po-i;'.' -ia posebna vabila. K obilni u i<U, bi if;:.iE;t> vabi                                                            t) :';n>r.
»Krojaška /adnisru* v Goriei. - K tej zadrugi, o kateri smo /,e g^voni:. ;o pristopilo dosedaj 80 udov s {20 ,{t•'., /i. Treh.«, pa je vsaj l 000 deležev. Prisdope vspre-jciua tudi  na*a   .Goriška li-karna".
Nasl   denarni   zavodi.            ,Gor:ska
ljudska po.so:iluiiM" se imela v jatuivariju n.»d 151.000 gi. prometa. Kakor kaže pt-ičetek, t*u letos zopet velik napredek, kajti pronn t gotovo preseže poldru- i milijon. Naprej tako!
Drug-? uVuarne zavode v de;- ;i prosiriu-. da bi nam sporočili o vspehih v i. 1S'.*S. Tistim zavodom, ki bodo tiskali bilanco v naši tiskarni, jo »prejim. > tudi v in>; r.dni del .Soče" ali ,Primer .« prt;, polovični pristojbini. — Priporoča? < tudi večkratno oglaševanje v ,Adriatische Post", kar bo koristilo zavodom in - gmotno tudi iistu. da ložo zmaga težave, ki se mu postavljajo na pot.
Tnkajšiije e. kr. kmetijsko društvo vabi, kakor v preteklih letih, na naročbo, katere se lahko vdeleže društveni udje in kmetovalci naše dežele, na skupno nakupovanje
a.   bakrenega vitrijola (prve vrste) in
b.   zmletega žvepla (dvakrat rafinirano, izvanredno drobno zmleto), po naslednijh pogojih:
t. Kupna cena za bakreni vitrijol je določena na 24 gld. in 80 kr. kvintal
2.    Pri naročbi bakrenega vitrijola je plačati 5 gld. varščine od vsacega kvintala ali 50 kr. od vsacih 10 kilogr.
3.   Za originalne sode, držeče 250 kgr., ne bo plačati embalaže; med tem ko se bodo za manjše množine vračunili Žaklji po različnosti množine blaga.
4-. Najmanjša množina bakrenega vitrijola, katero se sme naročiti, je določena na 10 kilogr. in v množinah, katere se dajo delili s številko 10.
5. Kupn* cena zmletega žvepla v ža-kiijh po 50 krlog. je gld. 7 kvintal, in varščina, katera se mora plačati pri naročbi znaša 1 gld. vsaki žakelj.
Na zahtevo sprejmo se naročila tudi na žveplo s primesjo 5 od sto bakrenega vitrijola po približno 7 gold. 50 kr. kvintal.
Splošni pogoji: Zgoraj navedene kupne cen«? so določeno za hLgo v društvenem matraf -inu v iiuvtn j bivši shidknrnin U!. tlippM-inij, ti,.|,, -;!6-fte iiakialuvan.a bodo lo.i-.i.s pi.ičaM naiočniki -^uu.
N.iii.:|i<» m- .piv.e:it,t.o «!¦• kou-. a mana !S',)'.».
i!',,'./.) -'• i/roči -, n.e.ft-ij apr.iu •. i. iu
• f- li   triti.   d'»!ji'i,.#  dop\ie[.o.
Z,  .,,:.,;.«:..•. k..t. «:
:  r». pr."
nie.Ueg.t   v;:r. ni.!   .'tli   /vepl.l   V    č.l-U,   ki   -¦   ;[>.|
tui/.iuiin -. p-... luiiMi U-Unut -e bo h:.»m.o b'.ar'o V lii.r;.!! ;U'.l -¦ o-t!.. ttni pVoli l...gr.itii 1    ki'.   O-l  kvil.Mi.i M d.t!l. Po   UVl'n-1   ?¦    dob-'
«¦ bo • cj.tr..;-, d,-. il,l\:u. *i;.m.O:»k uof--pr<-<!-.  .¦ i/, t  in    v p. k'wii   v..r-Aiu.t  podi- v
•»pot-iba. Mo.ll.4. ,;,.'..i a ...i b.tkl'<:,i v;fi;<i ie- p„!;.../.i -,inii, pn.fi ti tu sirui-i-M r«.'-1 .:.l p-ro.-^i-p-ut. a;i;p,k o.l,:«:, i peio-oo poto  tod:  na  KHjrcp:r«., Ta  ; c>:.-n-!i  ..* h-
v* ¦'¦   i- '     .iir.o   z::i..:. :y. \   pr;dei"k    ua   orse;!:
-•klopi   ;¦   . i..»k(i   l.,,'.-t( p'i.'ie,   k..kal'fii»   labif.nn
['i"!.' f::iu pej,-.:,,,.,p( r,: K<A ..i( t.r _. prviki-t -kn.p:'i. k;-d..r o tM^i:u>- 2" • 'u. vi^f,k-t P«b-m p.«. Si.d.u- -.- p.jk../.- bi^.-^ .j. V-ak'b 15 i\n:
Ihiistvo   ,šolski Dom'.           ti. b:k.i.-.
i.   Is«.e.». (ni   l. fi.»  Mni-e ;.iMivar. ,•).
Z.Limir.c i>v-    ,IV,V - po Jbr b»m     *" PU Ih.   AI.,/.!j    franko,   o.U,-Ju:k    t
GOMCI,    IIOW>>t!l(.   daSTO     .     .     .         ;!.V     •
itoij.ik   Katavilut.    \el^pnie-.!u:i'.j   \
>oif.a!i!t. I y>i>i,,l i|.tau».vti:ii»'   .         2"»'   -
MuroVi >   Pran, d> kati  v <! ¦i;.u-'iii.
::. obink u-tau     ......       u>- ¦
GngoiVtč  >!(iiou,   \ik.u'   v  Se.Jai.
ui račun r.J.ui.    ......        !•>¦.-.
Hrast    .Siit;o;j    w.    Kau.da     r.ai.i.o
im-ii   .kioftini*   v P.aveji ...           P
.M..,-.-    .Jiu.j    .I.iro.al    U.i    d.;.;     .-a..
I.U.:.-   iia   M-.-t-l......         J>"    -
/..im.U-vc  J.i;   Vi;.-i  «..   Mi-«M    .    .           i.-*.
,P«/dkuk..i:.'    v   Tratil    k   .;i.:,»ft
u-tanoviHti!'........         1*»-
l)i;».'i..i  >v.   Ji.  ili  M.    v   !., ii,:.-:iu:
lJ.^...-k"*Vtk;..r/ i.'kr. prof. v Norici.
Mli:;ar;i v Jo,- v  Fnrlatuji   .   .   .         !«>•¦ -
Oh.'ii!.i  iVva-ka t;a -<5ido  u-i.iimi,.       2'» -  •
lvol.srs -ji;-   P.*, i. pri   Pt-trii   .   .           5"  -
Pn.f. F . i^rlti  v (i:-,v'r i  v «Lr   .           5-- ¦ Vode.; iv ;¦  l'ra:i.   e.   kr.   ukr. .^o'.-
| .M.. ..mi.co--   v <;.:¦..:  1. ....j, k
- f i.- (^'rav^.^jvu  .S').1:-*, kaki--r :.¦-.: ¦      k ..-a:.*: v -'.i j, .: ,in. 5.^-..  .       UPiO ' "J P«.   ;ipr..,t;t-lvti   ,S.'-\  kak-r
'..»..oi..-  v    L -t. v. ,i...    t.i.^in.        ;»,¦..• *•) iu ;i;-.:a'.i.:M\:s  .H-.*-*,  kakt-r
;..k.i'.(M    v   it. o. ,;   ,•:.*  J.i.  _.::;.      ;,S-15 l\: ispr,»\t.i-'.vci  ,> »v*, .N.:k«-r .:•-
k../an--. v   ;'. n.  ,-. -i:lt    j;.   ,lU.      i,,-;,; W.-ntcu' .'   S.' f.u.   k:ir.:i   v   51,r-
t.:ku. I. v,b:i-k to*aE«o\:4;r.'-   .   .         ilti*
-s\:ip..' ....      7u?ol h i.-ka.-ib .   .' .   .   .   . J2.v.^-U't
an. 1 >'.*;». ¦'.:•¦¦ j -kupaj . JiViiO^-u,")1,
K«sr im_.i »1: i>r Ui»av» >kib;j in pi.$-i"evas:; x.a »š-s-k: i);,ti)" iti :m vzu/^var^e io!. pro-=\ na: b: s.- rod> ljub; pcjfosjo sju-irsin aii   ,S,:i^k- :.»  i»oi:ia".
l>it:..r ,S»i>ke^-a Dom i*.
„IVvsk(» društvo* v Sturlji vabi k \(Se!ai. k..ieu> pravdi s sodiaivai;;>-;w taui-t.tiraiev v tudeljo dne 5. iebruvaja !MH». v druitver.i dvorani.
Vpored: l, Koračnica, udarjajo tambu-raii. tir, Vo^rič. - 2. .Ti osrečiti jo hoti*, Voiarič, možfci zi.-or. — 'S. ,Veuee brv.-n.ir. pesmi-, pleni. Parkaš, udarjajo lauiburaži. -4. .Nazaj v planinski raj*, A. Nedvč.l, mt-sani zbor. — 5. ,Za vasjo*. II. Vogrič s spremljev. petja, i:darj;;jo tambura^i. — 0. .Avstriji", J. Lanarnar, možki zbor. — 7. Igra Poižejedec, komična igra v jednem dejanju. — 8. Srečkanje. Začetek veselice ob 4. uri pop. Vstopnina 20 kr., sedež 30 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi        Odbor.
(Po veselici prirede lamburaši ples ; vstopnina k istemu GO kr.)
*) Tam napačno seSlelo le gl. 71*90 mesto gl. 76-91). '     **) Tata napačno seštolo le gl. 48*45 mesto gi. 58*45.
Pevsko društvo „AdiijaB. v Barkov-
Ijsih vabi na veliko veselico s petjem, "lusbo aa lok, igro in plesom, katero priredi v nedeljo dne 5. februvarjn 1899 v veliki stekloni dvorani »Narodnega domu8 v Bar-kovljah. ZaCelek točno ob 51;« uri zvečer. Ustopnina k veselici «50 stotink, sedeži prve in druge vrste 40 stotink, sedeži tretje vrste in nazaj 20 stotink. K plesu za gospode 1 krono in za gospice 40 stotink',   »«
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Dunaj 31. m. m. Poslance dr. It h: z i je-interpcloval. čemu se je nunistor-ki predsednik grof Thiui branil spreiPinati prote-te proti ustanovitvi hrvatskega gimnazija v kazinu.
po.sl.fncc Lenassi je interpeloval radi >•:«venski* šole v (Jorici.
po-!iU'( Spineič je interpfioval radi rab'* ve/:k.i vi-t rM di'/.clni'/.i in okr.i,tng«i -dlpia v T r -1)?.
lM;uj 1. iMpi< niini-t^rskiva predsednik.: od ¦Lr.ai;) i ;a <uu- pivi-edttiilvom.i tdndi -Litifci:i- .Uzavmva   zboru .ur/,i:,:U;a   po   Naj-
\t--UI   Mk.lttl.   da  ;"  ds/ivni   Vi^>V   ud!-./''!).
lmna    1. *>>:'"..• n •¦ lirž.ivutga :'.lnn\i je
{..      'lit!!.ti   W     ft|'llf'f,    lt'U\     bl'l',   k« I    vrl   lnij
" ¦   s.r.....k:i«..iii   .-•   od-..-rJ.   liro:  Thuu   .¦
;,.. -In:** v  ..vdi.nci piv. I <-;uy m.
l);n;.» i. thot' Thuo *••¦;«• mh-hvi; iLuh . /• v.: ¦¦-v.:.[i(rM ud brni di-Miii-t', K.d«'r.'f(iii :i ,*¦ di/.avn; zbor •»«lit»;:- n, t4-r ji-'.<'. "i.i -; i;''M- obrati.ti ." ii;j» i!^,!* - t.; ti.vt^-v.dn: «¦ Iher ho i-> iia-l vi,;,    da   -<•   .ir;-i\i,i  .i-nr   *khiV
t,   v>-. i«. ,.-.'L>! v.t.i n ......;:;v;o
Oirer^U krtea.
cedoncev. V tom poziva odbor pravi: Rojaki! Zadnji čas je, da se dvignemo proti turškemu nasilstvu, ki ne zasluži imena napredku prijazne države, ki vzdržuje svojo moč s kršenjem pravice in človeške vest«, ki je kakor zaneteno ognjišče, ki neprenehoma stavi v nevarnost evropski mir in ki je vir vsega hudega za mnogo narodov, in to koncem 19. veka.                   •   •
JilolgaCSkjL^kiieginja umrla. — Dne 31. pr. m. je umrla v Sofiji na Bolgarskem kneginja Marija Lu ji z a V otroMci postelji. Rojena je bila J. 1870. kot hči vojvode Roberta od Parmo in vojvodinje Marije Pije od Parme. L. 1893. se je poročila z bolgarskim knezom Ferdinandom. Novorojena princesinja, ki je ' vzročila sanrt kneginji, se zove Klementin;:.
pokojna   kneginja je bila   pri   liolgarih radi svojega dobrega sira zelo priljubljena-
Razgled po slovanskem svetu.
Posledice protestnega shoda v Po-liteaina Uostetti. -- Kakor znano, so >e • hit' ltS. «!-¦. i-siilua. ko so italijanavki pro-tt-.-t:.'r i v gledaliV-u Poiileimu llo^elti pro-padii tiko sij.rno, demons-tracne nad;djev;ili> na ului pr« d gieil.iiKiVm. O tem je poliehi pri ••!,s !rt »lemon^ranl-. ki mi •»,• hdi uprli jM-ii.-i^kfiui olifi.;alu Kuirnrju. '<'i lii.e so morali Ho. pr. m., »•tLovaijati pr-d liv.. mi-diviVjn, ki iiii it- ob^o.lilo m sicer : lS-ietuega !iVo\skir'a a^i-iita Duiiiia Sillama v zapor in di-d .lui. IH-ii-liu-ga Midar';;i Kana lltv^o-riiha ii.-- ti: {(dur zapora in 17-lchu-ga di-...;,a Stni.i T. d.-M-ltija na :!i) jtld, v\o\»'. Vsi tri,- -,. !/  Ti-ta.
YIl Mattiuo" lu .La Sera" v Ti^lu vta pivn.'lii:.i Ni.ajafi. Vi-I.jiI.i 4a - kakor .•,ii,aio • ¦ za < !i< Toi/ui -/iavili. Ki-r pa je bila i,yu:ja \r,';a i:i \fč;.i, A.i prein-hala i/iiaj.i!i. Na h» •> ' ti.-karn.i M. m ^lielti Ai i\m\\u v Ti-hi \!trpi:.t pro!i \'. v.li (o/lm /a poravnavo .!.¦¦..¦!].-a yii,-k.'. ."»*.*-«»«> »!d. Vlada je ponn-ciiia !i.s'.- v pi.raviia\i» i?r».IMM> j-M., ali tvrdka • ¦ id\riitl.i tu -.volu in- tiria dolg v celoti .*»".>» 10 i,'!d.
Na pn.ii;s;'i Ji ^a m» vprašali poj-laliri I><.lti'rni/ in tovariši v di7avni '/borniri din-•M. pr. m. mitii'-!er'keya predsednika, če |e r. - v-e I«., da je viada stala /.» listmii, ;ia.!i pa, (>- ;v v t-tmi ponudila .!.i.«M«j ^id. \ pira\jia\o, »ta v,> u<> 'in koiupciia oiui-,r. !,(',•.« •' i->k;X ir-t\a.
101 prosijo •¦'..« hr».»l--ki jMiiiiiazij v I;.i; !iu a- po-i..: po-dalit «¦ Spim'ie na /.a-p-.'j>'-; '.d.ritiM-e dt.e .M. pr. in. I'ro.-aij.- je po :.uo .;o hr\a-kdi in ^loveu-kih me.vtuili oii«'ir)." Vi ?upmh nr.i.lov iti k temu ;e 'M p5i,'-!i n.!(-iiiarji-v iz otiilt oh"m, v katerih   s; pra v a   m   v   na '-.i h roka h !
Toka, m- vidi. U!i.\n h. \ivdn: !i>.|i u.aie*":?! '."»>»"a!!i iiali:an-.ki  protezi!
Pozlr. - Leta 1'JOO ,,e ot\oti v Palca.  \ra(.ai:i-ka  =>\eIovn.»   r.ivlava.
S-.« tov:i.i 3a.'.!r.\a 1. P.lOO ima naltigo "f, / ;'k u-'f.3: 1'.», -t-M-r,.: o:ii:kali'-mn «-w!u [n;-¦ :.:!i ¦.•¦!¦. .4.irkoli ; ' t'i*i',i-;'{! urit v zadnjem -•o.*' ti sir ¦.-/.! i.CIJ.iii-1. i:.m»vmi j« torej.' du .¦   .-.-L-iiiMii/   .m fo   ja/lav.. po   \seia   svetu
'>!¦   ?.e   li-tajnfViia   z
i   o.'a; ..iti    potovanje
pritia-rno   vt:m(,va-
•:«=";   r-iiitii.   ki   i-:.v«i
i ii..„ Ua-:!ir -Ion u-.¦)mi]j m,'., hi i-; .-i -: :!:,i:.->.(io -i morda '. :.»o\":t..e   in drugih
:•,-..-. pod; Nuji od-• - -:.(¦ mi pnmi-riio .  .:..:..'«   •.   l'.<v./u   in
,'.    ;.«;.,;•,»,   >kup-
., j, •!• -...o >-,• h;vno . .;• »-¦, pr: pS.dpi-.,i:.- : .     t.- i.tk-i,    g.
•:i..ita-   pt-"i!,:!-.-   p.i
— 0/er-<a r>\ f z:."i"a i - -.i.- > r<K.i\i i.:fwor \.«»!f, kaki.r "t.i - ;^;:-. :..;> i,y..:( li.;-,tVy :n p'.. ?»/•;. g>de -• . "<¦: d '.' \.s:.: g,;rat:>-i>.'. P.. *;.::-ii p-o-red.-i,!' ••¦ ¦' .:.*:.p!i'k Moiuc ::; k«.t zanprjsk zuierteva ¦--I., i-t.-^r..!:,*- «[r. iKe ter um kot lak pri 't'.:!'.'•L i di<-fno ve!;avo. l*p.?ti jfc torej, da -<- dt^oa Piavsitvjn tu*ii tivde;ut:iU-ta za pro-% r..»:-,5;. Zaiilevt;ite garancije se tičejo politične *-.'-rš 'oo lo.*ega kabineta in njegovega pro-«.":»»:aa. (»ft-de uSt-be bodočega min:nturskt:g.i [•;>''.-'. duika ne slavi opozicija nikakih zahtev. Kakor ;e posneti iz ogerskih listov pa ima u^mh"; (i pade za to mesto S/o H. , Itazuicrp na Balkanu. — Na 3. dmx '''¦o>i:,egd marca sklicuje osrednji macedonski o a" bor .shod Macedoncev v Genevo. Načelnik ^'»•u odboru, Ivan Kapčev, je objavil kot povabilo na ta shod oklic na branitelje pra-. vtčiiosti, miru in človekoljubja. Lasje se človeku jezijo, ko čita o grozovitostih, s katerimi Turki more macedonske kristijane. Ta shod ima svetu naznaniti krivice, ki se gode Macedoncem, in svetu pojasniti zahteve Ma-
raZv»0;,».  tu:  m- i:if .,-...
van.ja    pr;p*r.-,\..a:!ag.,
k. !;<aih»i Su- n j k n:   •:•
:.'-': ><¦ i.a-ifpvl;:;u i:a Maj'.. !::t-( g. c. kr. :«o-
tar.i Iva t; a Plan t a u ...
V Ljub) , an.\ dtt«-   -J.1.   \:u\\w.  :*'.i'.i. Pripraii^aini odlior za ojji-k par.'-k>-raz-lave: Pre.iscdt.ik : Ivan Uril) ar. /jspui. «1 ¦/.   j«o-s!.ir;r c, itd. Podpn d^»-dnik: P-an M ur:i i k. < e-sar.-kj <v,-tuik, d« .'.'-liii odbornik, i!«:'. 'lauik: Ivan   S ti i n i k.    kj=t;(.n.-k-«h-kfm.    !!i..w.i;t.:J: • Ivai: Pt a n ta u, e. kr. m-lar. obfin-ki sveir,:k. ;ld. Odbonuk : dr. Vaientitj   Kri s p.'T.   odvetnik, občiii>ki .-velnik   itd. (Pogoji prihodnjič).
Narodno gospodarstvo.
Krvna aš.
Cenjenih čitateljem smo podali že dokaj opisov iij pojasnil o silovitih Škodljivcih poljedelstva iz obširnega, mogočnega kraljestva živalstva, in i danes hočemo v nalančnoji črtici motriti navidezno nedolžno, a v svojem delovanju neizrečeno nevarno živalico, kojc pojav napolnjuje slehernika z grozo in strahom, kajti povsod, kjer se 'itabori in ugnjezdi, povzroča neprecenljivo škodo, in je treba isll-nito velikega napora, dd, jeklene vztrajnosti, da se ji pride do cela v okom. To je namreč ona majhna, jedva vidna, toda zbog nenavadno hitrega širjenja nad vse  nevarna so-
daljM piV.e
1,., ,,,1.
lili})!« »iluo
vr.-žnica sndjereje, tako zvana krvna uš (imenovana tudi krvava uš, nemški: Blullaus) (Schizoueura lauigera).
Kakor je marsikateremu čUatelju izvestno že znano, se ta mrčes imenuje tako le iz tega razloga, ker pušča, ako se ga stisne, krvno marogo. —
Pred vsem oglejmo si sedaj prav pozorno lega škodljivega gosta ovočnih nasadov.
Takoj spomnim, da razločujemo dve vrsti imenovanega mrčesa, namreč brezkrilno krvno u§ ju pa krilnalo, koja se odlikuje .s krepkim in urnim letanjem, in zamore biti bas radi toga, pravcata nadloga ubogemu sadjerejcu.
Rrezkrilna krvna uš je tili rumena kot med, ali pa temneja, ali pa rujavo-rudečkaste barve. Mrčes, ki je približno' P5 mm dolg, ima na zgornjem delu trupla precej dolge, vohu po i.dme bele dlake, radi česar ga Nemci tudi ,voluonoscčo lubovo uš" imenujejo.
<h"i so prav majhne, jedva vidne, nogo rumene. \\Aa tako imlroimla, da ž njimi srka, hpalnire pa so zelo kratke in svello-rumene. .NbtVi.ove gosenif-e so nidečkasto - ruti one barve, njih lipalnice pr. so le pete-ročlt iiar-te, medtem ko so pri krvni usi sester.ičienaste - in imajo le živalic«; precej dolg Hesalni ril.Vk.
Kolikor se p.i doslaje kriiualih živalic, bodi ou.enjeno, da je njih truplo blosleco črno, ter, tja je le zadnji del bolj temno rujnv in -o^lo pokrit z belo volno.
Njih oči zamoretuo prav jasno razločevati in  m,   iai-da   uprav   velike; lipalnice so kot pri brezkrihialem mrč«'su, noge pa ¦j -ibke  in   najrazličnejših  b;itv, preha-ii ed svetlo - rtijavc v   temno. (h)s«iiice ile krvne   ud so rumene kot med, njih o je pokrilo z volim,   in   posebno zna-je, da se že v tej dobi opazijo na njih prvi znali razvijajočih se kril.
V slrdeieiu uiMivku pa bodi v kratkim tazio/eiio in pojasnjeno življenje le»:i i/.reduo. velikejia Mivražvika sadnega drevja.
Ta nevarni škodljivec, ki se Irduo okl« pa hiba jidtlani, je zi lo izbirčen, kajti on zamoluje, ako mu t.«1 primanjkuje ravno hrane, stara drevesa, in si poi;če, žuliho^, tudi le naj-boij^e vr-te. Ako pa priiir..ujk«:je mladih jablan, se jioprinii' sicer tudi slarejsih dreves, loda le tam, kjer je razpokami .-korja v koji se potem naseli. V .^lučaju, t\^ -ploh ne priile do te vivte ovočnih »Ireves, se pa zadoviilji la živaliea s katerim drugim sadnim »Irevesom. Zasledili -o ju namreč lu it? tam tudi na hruškah in kutinah. Povsod pa, kjer se ida-bori. lahko opazim«) ua skorji h« I, nekako strjeni znoj. ki prihaja od U"pm mrčesa.
Krvne usi se dtv.e uajčeSf«; druga pri drujji, v nekaterih slučajih si; pa nahajaj«) v dolgih vr.-lali, loda s. ko rej vedno !«> n.i senčnati strani. Ta Skrnlljivec se živi le s sokom mladih dreves, in da uFa zamore doseči, zarije s-voj sesalni rilček, kolikor mogoč«'1 glah-oko v skorjo. Da drcvc>:a p:i tem z«'lc trpe, j«; prav lahko umevno, kajti vsl«;d nedosfatnih ži-vihiih snovii oslabi'-, in o močuih navalih te živali<:e celo v kratkem zamre'«. To«l.i ne i«> oni beli znoj j«- svedok pojava krvne u-i, ampak tudi «!rugi znak nam kaže kje ona doimij«;, in to je namreč krastasli izrastek, ki uar-lane na drevesu baS tam, kjer je ta k varljive zaril ^voj ri!č«.'k v skorjo.
"Pu kratkem opisu nj«-ga življenja, oziroma »lelnvanja. t:aj sledi .-e ti« koliko vrstic, avLi;(,čiii razvoj krvne uSi. Po" zimi, o dobi miru. najdemo jajčica, ii.di ti.r«'es ki jirezinmje, da začne ia.li s probtijo narav«1, svoje uničujoč«; Razvst u;r«-«''s sj.ada k skupini brezkril-t-ij, medlem ko ivarjajo prej omenjena j.-.Vir.i, zal«vo kriiualih živalic. Obe pre/.i-ma.oi i vr-li se nahajati na prav varnih me-;Mi. šu .-.if.er opazimo'lahko hrezkrilnate krvne it-'-i <i< loma »¦ zemlji, v bližitii dreves, deloma pa v r. /pokliu tli dtevesiie skor,«', m«;dtem ko preziiimj«yj od kriiualih živalic, jeseni po-;«,ž-na .'a.či«a, «l«-ioma na tleh ob deblu, ;di pa ob koreninah. Ko zbude pomladni soinčni ž..rki tiarav«! k ttovemu življenju, se tudi brez-k:iiJi.d«; krvne uši zdramijo iz krepčilnega zmekejNi spanja in prično zalružene z mia-d:j,:, iz ;a,čic iza.zenitn zarodom krilnalo gc-m-r.ictje, svoje k varljivo tlelo.
'Konec   prihodnjič).
Dr. P.
v..zpr
-p.
al.h
Hemicberg-Seido         1
von 4o kr. bis (1. 14.05 p. Met. — nur iicht, wenn direlcl ab meinen Fabrikea bezogen ~ schvvurz, wctss und farlii^, — in den modernsten Gevveben, Favben und Dcssins. An Prlvato porto- und steuerfrei ins Haus. Musler umgehcnd. G. Heimoll)erg's Seideu-Fabrikon (k. u. k. Hofl.) ZUrloIi.
Frana Vtfilhelma odvajajoči čaj
od Frana Wilhehna, lekarnarja v Neun-kirehnu, Nižje-Avstrijsko, se dobiva v zavojih v vseh lekarnah zavoj po gld. 1.
Kdor hoŽe piti daj, ker boleha n. pr. na kostnici, rovmatizinu aH sicer na kaki drugi zastareli bolezni, naj tekom osmih dnij vsaki dan en zavoj vkuha z litrom vode na pol litra, precedi vkuhani čaj in naj izpije polovico zjutraj na tešče in zvečer polovico mlačno. — Ako je iiolezen trdovratna, naj" se pije čaj trajno, dokler ne bo odpravljena bolest. Kar se cesto ne doseže ni jodnim celim paketom, a ko je odstrajena globoko ukoreninjena bolezen, je pa potem le začasno n. pr. v začetka šririh letnih časov, porabili jeden cel zavoj, s čemer se morda še nahajajoče se bolestne tvarine odpravljajo z vodo in tudi skozi organe spodnjega telesa in se tako reši nadaljuega trplenja, Med zdravljenjem je priporočati strogo dijelo in se izogibati takim jedilom in pijačam, ki teže želodec: mastne, slane, kisle, močno dišeče jedi, kakor tudi vživanje piva in vina ni pri" poročali. Med zdravljenjem se je varovati pred prehlajenjom in mokroto.                                1.
Zahvala.
Podpisani odbor si šteje v dolžnost, izreči na tem mestu iskreno zahvalo  gospodu prof. A. Gvaizu za prekrasno sliko, katero je blagovolil narisali na zaveso fiitalniškcga odra. Odbor slov. Čitalnico v Renčali, dno 1. februvarija 1809.
Išče se učenec
iz boljše družine za trgovino v Gorici. Vešč mora bili poleg slovenščino tudi nemščine in tudi nekaj laščine, — Več so izvo v upravništvu,
Ilnzpis službe.
Podpisano županstvo razpisuje službo obč. tajnika /. talno plačo 400 gld.; prosilec mora bili zmožen poleg slovenščine tudi nemščine in po mogočnosti tudi kaj laščme. Zahteva se tudi spričevala dosedanjega službovanja in nravnosti. Pismene ter kolckovanc ponudbe sprejema županstvo do konec februvurja t. I.
Županstvo v Kan a Ju, dne 20. jan. 1899.
JOojssij  ŽSiiriC} j                   ključavničar  C
^^*^ in izdelovalec j štedilnikov,       f
v Gorici, RabatiSčešt 3   ¦
Priporoča se
za vsakovrstna v to stroko spadajoča dela,
katera izvršuje
po naročilu hitro in po nizkih cenah.
Išče se
gostilničarja
k. otvoritvi gostilne v Komnu. Od dajalec bode gostimieo sam preskrbljal z vinom ter prepuščal najemniku primeren dobiček od vsakega litra. Natančneje se poizve v našem upravništvu.
(.osposka ulica št. 14 (foli/Ai lekarne Gironcoli).
Gosposka ulica U. H (blizu lekarne Gironcoli).
Naznanilo.
Podpisana naznanjata slavnemu občinstvu da imata
veliko zalogo usnja
y Solkanu in t Črni&ih,
vse usnje je domači izdelek ter po jako nizkih cenah." Priporočat* se svojii" rojakom v mestu in na deželi za blagohotna naroČila ter zagotavljata dobro in trpežno blago ter ločno postrežbo,
Z najodlUnisirn spoštovanjem
Anton Gerbic,                Josip Kosovel,
v Solkanu.                           v (*""? '»•
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v Stolui uliei .št. 3. v tiorlcl priporoča se p. n. slovenskemu   občinsfvu v 64                  Gorici in z dežele.
Prodaja kavtno primeso iz   tovarne
ARMOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družne sv. Cirila in
metoda.
Ivan Premrou
trgovec z jedilnim blagom
v uliei Par car štev. 10 (v Podturnu) v Gorici. Priporoča   se  p.   n.   slovenskemu   občinstvu v Gorici in z dežele.
Obljubuje točno iti hitro postrežbo.
Jurij Mose v Gorici
trgovec z manufakfurnim (krojnim) blagom
v Raštelu št 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih snovi j za vsaki letni čas ter perila in platna Iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov
nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih aH žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni,
da se ne boji tekmovalcev.   102
&
V Gorici — ftnnska ulica 14-16 — V Gorici
Prodajalnica
iu
edina mehanična
popravljal niča
šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gkl. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokoiesa, puške in samokrese.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste *Luka».
Eazpošiija naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje točno in hitro postrežbo.
«8ji samoM   ^^mš-             vsakemu
O. kr.      *^B»J|yi§lll>  razumljivi privileg.           ^ipg                 kroji
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22. I. nadstropje. Edina slov. zaloga dežnikov, solčnikov in  rokovice za dame, gospode in uradnike. Bogata zaloga vsakovrstnega   blaga,   gotovih oblek, perila, vseli priprav z t obleke vsakega stanu. — Blago se prodaja  tudi   na   meter prav po nizki eeni in sicer le v prvem nadstropju Frak obleka    ..... od   24 f." naprej Salon   „             .-...„      .,           „
Poveršnjek ali Suknja ... 12 " \% Sako obleka za vsakega novica 10 „ „ Dežni plašč ali Havelok .   .   .   750,,     „
Hlače.........250 (i     ff
od te cene naprej zagotovim da bode vsak-teri zadovoljen toliko za robo kot za delo. Sprejemajo se naročila   za  izdelovanje oblek tudi za  dame  fineje  vrsto po najnovejšemu kroju in modi.
¦i
jLeta 1881. v 6orici ustanovljena tvrdka
RBiessner.TMnsla ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. iluhovsrini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnim umetnih cvetlic za vi-ako-vrslne cerkven« potrebe, Ima veliko zalogo nadrobnih vi-nc(»v, za mrtvaško poin-be, vo-V-tmo sveče itd., vse po zmerni reni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (ti. d.)              tiskarno črk na perilo.               [l\ cA.)
L
Odlikovana tovarna
m&_                           iu •velika
zaloga vsakovrstnega pohištva

Ivan DoUak m
v Solkanu pri fiorici, nasproti jrostiiii« Mozetiča (Droč).
IVovzoma  vsako  naročilo v  mizarski ali  >tru-oarski stroki od priprostoira do najli^H jsoira izdelka.
Izdeluje torno in po najnižjih rt-tinh,
da. so no hoji lUfcake is.OBkuvencev,
li()(l,VT()         ^-_JL_^-L_vjl-^__-sx-_L_.^         ZALO« J A
DrOSkrbitanR ZSloiia       Kutantna postrežba,       vm*1i, k mizarski obklailkov remesa)
v najrazličnejših
vrstah.
JL
stražarski M roki
spadajGČih potrebščin.
Svoji k svojim! • w _
Priporočam veleslavnemu   občinstvu   v Gorici in ?. dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven  Paternollijeve knjigarno in loterije. Obljubuje točno in hitro  postrežbo, se toplo priporočam ud.ini 68-5                                 Anton Pneelj.
J2L
r^                     Krojaški mojster
Frane Čufer v Gorici
ulica   Sv.  Antona  it v. 1,
Izdeluje  vsakovrstne obleke za  mozko
po meri, bodisi fine ali prijuoslc. Priporoča so svojim rojakom v (Jorici in na de/<>ii, jn<-sebno pa častiti duhovščini, učiteljem in   učencem IjmUkih in srednjih šol ter ostalemu občinstvu za obila naročila.
© © © © © © © ©
© © © © © © © ©
Prva slovenska trgovina z žeiezjem
v Gorici
Konjedic & Zajec
(prej G. Darbo)
ipi^   pred nadškofijo št. 5,   *^H&
Priporoča po najnižjih conah svojo bogato zalogo najboljst^n štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjeno in medene plo-ščevine, orodja za razne obrti in pohišnega, štedilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vso naročbo za vsakovrstne stavbe iu druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patontovonih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najfailjsega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
Zaloga Portland  in Roman-Cementa,  kmetijskih strojev iz
prvih tovarn.
Kupujeta staro želez jo in kovine po najvišji dnevni ceni
©
©
© 45}
© © © ©
© © © © © ©
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi BaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberikega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šminko za šivalno stroje. POTREBŠČINE
za krojače in Čevljarje.
SvHin,fic*<\       Kožni v;mm-I,       .M:imm* k!iJI2if<>.
Hišna obuvala za vso Iclno čase.
1*.,.,i.l.H..-U:
Semena za zelenjave, trave in detelje,
N:(jl....'j..   <..,!.L-{,:{• tl:i  ?:ii-.,:;i   /:i   knn.-iarjs-i-r li.i il.-ž-li.       •-' : .    .
Važno za kadilce!
Majbolja in najbolj zdrava j<:;:;.<•*
Mora tli o n.
l>.:bi'..»  ¦>- v   /,ivu,:h   in*   !'» hi ;;o hi: /;:!¦;/,)   /. s   IJ.ii'!.-,.  te;  <,ki,;»»  ,.*¦  ju-i   Ur. i ki
E. Riessnar,
v Kurii t, N:jn -A.i a!ii i ';,». '.',.
3fL±^LfLf Z*l..!it!i4ita:!iaiB ^mkmJk^M
LiNlMENT. CAPSICICOMPOS.
Iz Hiphtcrjeve lekarne v Pragi pri;:.','!:,i!n. k<<: izvrstno bel ublaiujoče
mazite; /,; rc::w   \u ki..  70 k'   tis 1   j'.!.i.
t * sp/ešne priljubljeno domača zdravilno sredstvo u- ;«t   :¦¦ \ oriir. sfi>Klfiif*
1'ttli ;•. .-:.i-.. rM-t!'i... rT,::!'.-. „Sitžrcm" n:nufč.i/. U.H'ii'1 KKiKS K"\-kc::t- i, vy.t:ii." y,\   originalni  1/ileh'k U> t ,k ¦
Biilsrjsva lekarna Bpri zlalss? \mu  \f$}
v PRAGI.                    Ivif
¦I V* T*?*T"T«T»
Tovarna \mkrk
^^2       .Ilrv^ka,
Umetno gnojilo „Kopros"
pripravljeno od Jak. Henrika Huber, komika v Trstu.
tlm**   Zaloga in prodaja   ~*Wk^
pri
E rn o s tu Stoekor & Comp. v Gorici, Židovska ulica štv.   ! Na zalitcvaujc so pošiljajo programi zastonj.
mSSmm