UČITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 44 OBRAVNAVA STRIPA PRI SLOVENŠČINI Mag. Katja Lah Majkić Gimnazija Bežigrad Use of Comics in Teaching Slovenian IZVLEČEK V sodobnem času smo v veliki meri izpostavljeni različnim podobam, ki do nas prihajajo po različnih kanalih, zato je vizualna pismenost ena od pomembnih veščin, ki jo učenci potrebujejo tako v šoli kot vsakdanjem življenju. Vključi- tev stripa med učne vsebine se mi je zdelo dobra priložnost, da učence seznanim s tem, kako brati strip, ga analizirati ter razpravljati o avtorskih učinkih. Pri analizi podob je lahko v veliko pomoč fi lmski jezik. V članku je prikazan primer poučevanja stripa v vseh fazah učnega procesa (priprava na branje, uvodna motivacija, obravnava med branjem in dejavnosti po branju) in možnosti za umestitev obravnave stripa v pouk. Ključne besede: strip, risoroman, grafi čni roman, vizualna pismenost, interpretacija besedil, pouk slovenščine ABSTRACT In today’s age, we are constantly inundated with images across various channels, which is why visual literacy is neces- sary for students in school and everyday life. Including comics in the curriculum offers a welcome opportunity to in- troduce students to reading and analysing comics and discussing the author’s impact. Cinematic language can prove benefi cial in analysing images. The article gives an example of teaching comics at all stages of the learning process (initial motivation, pre-, while- and post-reading activities) and the possibilities of integrating comics into the classroom. Keywords: comics, graphic novel, visual literacy, text interpretation, Slovenian language teaching V sodobnem svetu je ena od pomembnih pismenosti vizualna pismenost, to je sposobnost razumevanja in interpretacije podob skupaj s spremljajo čim be- sedilom. Veščine branja in razumevanja podob sem želela predstaviti učencem, kar me je vodilo pri izbiri u čnega gra- diva – stripa. Cilj pou čevanja stripa pri pouku slovenš čine je učence nau čiti, kako naj gledajo/berejo vizualne podobe, jih analizirajo in interpretirajo skupaj z besedilnim delom. Besedilni del namreč lahko podobo razloži, jo dopolnjuje ali z njo polemizira. Z razumevanjem obeh ravni pripovedi se ustvarja nov pomen. V svoj na črt u čenja književnosti v programu mednarodne mature sem po premisleku vklju čila strip Marjane Satrapi Perzepolis, saj sem se pri projektu filmske vzgoje ukvarjala z istoimenskim animiranim avtobiografskim filmom. Perze- polis ponuja teme, ki jih želim obravnavati pri pouku in se dotikajo tudi sveta mladostnikov. V tem dvoletnem pro- gramu učitelj lahko samostojno, a po dolo čenih kriterijih, 1 izbere 13 del, ki jih z metodo natančnega branja obravnava v razredu. Uvodnemu spoznavanju s prvinami stripa sem namenila dve šolski uri, celotni obravnavi Perzepolisa pa 25 ur. Dijaki so po zaklju čeni obravnavi za ocene opravili govorne nastope in pisali eseje. Eno prvih vprašanj, s katerimi sem se soo čila, je bilo pove- zano s terminološko zagato. Ali naj uporabljam izraz strip, grafični roman, ki se za Perzepolis uporablja v angleš čini, roman v stripu, stripovski roman, risani roman ali riso- roman? Stripovski teoretik in stripar McCloud je podal široko definicijo stripa: »Strip so negibne slikovne in druge podobe sopostavljene v namensko zaporedje, namenjene podajanju informacij ali vzbujanju estetskih ob čutkov pri gledalcu« (McCloud, 2011, str. 9). Ta precej široka defini- cija za omenjeno delo drži, saj se vizualne podobe, ki jih beremo po stripovskih pravilih v določenem zaporedju, po- vezujejo z besedilnim delom. Bralec ob branju in gledanju podob lahko doživlja estetsko ugodje in vstopa v dialog z besedilom in podobami. Izraz grafični roman je dobeseden prevod iz angleš čine (graphic novel), kjer so ga za čeli uporabljati za enovite zgodbe, daljše od 48 strani. Z uporabo literarnega pojma roman je grafični roman dobil ve čjo, tudi »tržno« vred- nost in ciljno ob činstvo, saj je usmerjen k odraslim bral- cem. Nekateri prevajalci opozarjajo na neto čen pomen v slovenš čini, saj to ni roman, sestavljen iz grafik, zato bi bil ustreznejši izraz stripovski roman oz. roman v stripu (Nikolič, 2019). Še bolj uporaben je prevod risoroman, ki se uporablja za »resen, daljši literarni strip« (Luna ček, 2021). Takšna oznaka se zdi mogo ča kot stripu podrejeni pojem oz. kot njegova podvrsta. Perzepolis uvaja enotno romaneskno zgodbo o junakinji, ki odraš ča v Iranu pred islamsko revolucijo in po njej. Teme, ki jih obravnava, so resne, najdemo jih v mnogih romanih. Junakinja se soo ča tako s težavami, povezanimi z najstniškim dojemanjem sveta, kot s širšimi družbenimi problemi, ki jih prinaša novi režim in kmalu zatem še iransko-iraška vojna. Starši deklico zaradi neposrednih groženj vojne in režima poš- ljejo v Evropo. Tam se mora soo čiti s številnimi predsodki 1 U čitelj dela izbira samostojno, upoštevati pa mora določene kriterije. Najmanj pet del izbere s predpisanega seznama avtorjev, štiri dela morajo biti napisana izvorno v drugem jeziku, bere se jih v prevodu, štiri dela pa so prosta u čiteljeva izbira. UČITELJEV GLAS | 2023 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 45 zaradi iranskega izvora. Je begunka in odraš čajoče dekle, ki se mora odločiti, česa si pravzaprav želi. Zaradi osamlje- nosti se vrne v Iran, kjer se spoprijema z ob čutki krivde in utesnjenosti. Junakinja Marjane se skozi zgodbo razvija in pridobiva nova spoznanja o svetu. Bistveno je, da delo pri- poveduje v podobah in besedah. Novi pomeni se ustvarjajo prav iz povezave med obema načinoma pripovedi. Besedna pripoved v Perzepolisu poteka na dveh ravneh. Konkretni prizori se odvijajo skozi dvogovor ali pogovor med ve č knji- ževnimi osebami, pomemben del pa je neizgovorjeni del razmišljanja oseb, njihove misli, ki jih beremo v obla čkih. Začetek in konec prizora uokvirjajo besede »avktorialne« pripovedovalke, ki dogodke iz otroštva komentira s časov- ne distance in do njih zavzema dolo čeno stališ če, pogosto ironično in kriti čno. Te zna čilnosti delo postavljajo v okvir romana, ki pa je napisan kot strip in ga tako tudi beremo. V nadaljevanju prispevka uporabljam izraz strip. Pred obravnavo dela v razredu sem dijakom predstavila osnove filmskega jezika, ki jih potrebujejo za analizo podob. Namen pou čevanja stripa je, da se u čenci nau čijo analizirati in interpretirati tako vizualne podobe kot be- sedilo ob njih. Nau čijo se jasno in natan čno uporabljati terminologijo. Opredeljujejo se do uporabljenih vizualnih in jezikovnih sredstev in znajo kot bralci presojati njihove učinke. UVODNA MOTIVACIJA Uvodna motivacija poteka ob podobah, dostopnih na spletnih straneh. U čenci si ogledajo naslovnice razli čnih izdaj stripa Perzepolis in si izberejo tisto, ki jih je najbolj pritegnila. Odgovarjajo na vprašanja: Katera naslovnica te je najbolj pritegnila? S čim? Katere teme napoveduje? Pri tem se posvetijo barvam, kompoziciji, podobi in pre- hajajo na morebitni simbolni oz. metafori čni pomen po- dob. Napovedo glavne teme, kot so otroštvo, razdvojenost junakinje, pomen družine, ujetost, utesnjenost, nasilje, grožnje. BRANJE IN ANALIZA STRIPA Nadaljujemo s komentarjem prvih dveh sli čic v stripu. Ko- mentiramo, kako je avtorica upodobila deklice in tudi že vzpostavila razliko med njimi. Vse deklice so namre č pokri- te z ruto, poudarjene so kot skupina, individualne poteze so nakazane le z obliko pri česke, ki se kaže izpod rute. Tako se tudi imenuje uvodno poglavje, ki nas postavi v obdobje tik po islamski revoluciji, ko se v javnosti zahteva pokrivanje žensk pa tudi deklic. Pogovorimo se o na činu risanja, ki je precej preprost, v delih stripa celo shemati čen. Podoba člo- veka je abstrahirana in poenostavljena. Razmislek vodimo v smeri, kaj lahko takšna karikatura omogoča, kako jo kot bralci dojemamo. McCloud pri takšnem risanju izpostavlja njegovo splošnost oz. univerzalnost: »Karikatura ima na svoji strani univerzalnost. Čim bolj karikiran je obraz, tem ve č resničnim ljudem bi lahko ustrezal« (McCloud, 2011, str. 31).  SLIKA 2: Pokrivanje z ruto Vir: Satrapi, M. (2008). Perzepolis. Zgodba o otroštvu. Društvo za oživljanje zgodbe dva koluta. 3. Za pomensko celovito analizo dijaki potrebujejo ustrezno besedišče, s katerim lahko uspešno opisujejo podobe in raziskujejo, kako u činkovito te podpirajo besedilni del ozi- roma kako besedilo, združeno s podobami, ustvarja nove  SLIKA 1: Motivacija z naslovnicami razli čnih jezikovnih izdaj Vir: Persepolis (comics). (16. 5. 2023). V Wikipedia, The Free Encyclopedia. https://en.wikipedia.org/wiki/Persepolis_%28comics%29 Persepolis: The Story Of A Childhood. (16. 5. 2023). QBD Books. https://www.qbd.com.au/persepolis-the-story-of-a-childhood/marjane-sa- trapi/9780224064408/ UČITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 46 pomene. »Strip je harmoni čen hibrid med risbo in besedo, urejenima v zaporedje, ki uvaja lasten govor (diskurz). To lahko ustvarita samo njuna medsebojna odvisnost in so- delovanje. Trudita se za isto idejo, ki je nobena izmed njiju sama ne bi mogla izraziti enako u činkovito« (Mikuž, 2016, str. 10). Stripovsko terminologijo sem uporabila iz prevoda McClouda: Kako razumeti strip (2011) in iz spremne štu- dije, ki je nastala ob razstavi Tomaža Lavri ča Čarobni jezik stripa (2015). Osnove filmskega jezika so lahko v veliko pomo č pri analizi posamezne sli čice in njeni vklju čenosti v dogajalni potek. Z dijaki usvojimo osnovno terminologijo in jo prenesemo v raziskovanje stripovskih sli čic. Raziskujemo, zakaj in v katerih primerih je avtorica v stripu uporabila daljne plane in kakšen način risanja je uporabila. Takšna oddaljenost od objektov risanja je prisotna takrat, kadar želi upodobiti epske dogodke iz iranske preteklosti ali poudariti mo č sku- pine na množi čnih protestih. Risanje se spreminja od bolj stiliziranega, kadar se navezuje na zgodovino, do izrazito poenostavljenega, kadar prikazuje brezimno množico, ki je zbrana v skupnem cilju. Uporabljena je vsevedna pri- povedna pozicija oziroma Marjanin glas, ki se iz časovne distance vključuje v zgodbo in komentira družbeno in zgodovinsko dogajanje pa tudi navaja svoja kasnejša ži- vljenjska spoznanja. Bližnji in veliki plani so uporabljeni za intimne družinske pogovore in dvogovore. Pomen dogajalnega prostora se bistveno zmanjša, v ospredje stopijo književne osebe s svojimi čustvenimi izrazi. Ponekod lahko spremljamo do- življanje književne osebe v podobi, ki pa v govoru izreka nekaj nasprotnega. Med obema ravnema prihaja do pre- senetljivih obratov, ki jih bralec dojame skupaj. V stripu so pomembni tudi perspektive, koti, iz katerih gledamo  SLIKA 3: Uporaba daljnega plana Vir: Satrapi, M. (2008). Perzepolis. Zgodba o otroštvu. Društvo za oživljanje zgodbe dva koluta.  SLIKA 5: Celostranski sliki – veselje Irancev ob šahovem odhodu, usmrtitve Vir: Satrapi, M. (2008). Perzepolis. Zgodba o otroštvu in Zgodba o vrnitvi. Društvo za oživljanje zgodbe dva koluta.  SLIKA 6: Gibanje – padec s strehe Vir: Satrapi, M. (2008). Perzepolis. Zgodba o vrnitvi. Društvo za oživljanje zgodbe dva koluta.  SLIKA 4: Splošni in srednji plan Vir: Satrapi, M. (2008). Perzepolis. Zgodba o otroštvu. Društvo za oživljanje zgodbe dva koluta. UČITELJEV GLAS | 2023 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 47 prikazani objekt oz. osebo. S pti čjo perspektivo in zgornjim kotom je izražena nemo č književne osebe, prepuš čenost silam, usodi, ki upravlja z njo. Spodnji koti in žabja perspektiva pa na- sprotno izražajo mo č upodobljenega objekta. Pomen narisane slike je izražen z velikostjo sli čice. Kar nekaj slik v stripu Perzepolis je celostranskih. Te mo čno upočasnijo dogajalni ritem in bralca vodijo v razmislek o prikazanem. Ve čina takšnih slik upodablja skupino, torej gre za pomembne dogodke, tako v kolektivnem kot indivi- dualnem smislu. Ker gre pri stripu za umetnost zaporedja, posamezne sličice zaživijo šele ob zaporednem branju, s čimer se ustvarja ritem pripovedi. Ta je odvisen tudi od menjave razli čnih planov in števila sli čic na strani. Pomemben del stripovskih sli čic je povezan z gibanjem, to je dinamiko junakov v prostoru. Dijaki raziskujejo, kako je gibanje upodobljeno, kako se povezuje z besedilom, ali o njem kdo pripoveduje in kakšen je u činek samo podobe brez besedila. V Perzepolisu lahko zasledimo vse te na čine gibanja; ponekod gre za opozarjanje na časovno trajanje, drugod za trenutno gibanje. Še najbolj pomenljive so po- dobe v gibanju brez besedila. Pomensko mo čno je to, kar je ob sliki izpuš čeno, pa vseeno bralec ob branju sluti. Tako so upodobljeni predvsem prizori nasilja. Podoba pove ve č, kot bi povedale ob njej zapisane besede. OBLIKE IN METODE DELA Pri pouku uporabljam tako frontalno kot skupinsko obliko poučevanja. Uvodne ure, v katerih se u čenci spoznajo s stripovskim besediš čem, so vodene frontalno. Analiza po- sameznih poglavij poteka ob pomo či vprašanj v skupinah treh u čencev. Sledi vodena razprava med skupinami, ko dijaki predstavijo svoje branje dolo čenega dela romana. Ta del je že analiti čno-interpretativen. Za ponovitev ob koncu posameznega dela romana uporabljam metodo akvari- ja. Pri tej metodi se nekaj u čencev posede v sredo kroga, na zunanji del kroga pa se posedejo njihovi sošolci. U čenci v notranjem krogu so aktivni razpravljavci, ki ob pomo či vprašanj, ta se dotikajo tako vizualnega kot besedilnega dela, razpravljajo o stripu. Vsak od njih se mora čim ve čkrat dejavno vključiti v razpravo; da podpre mnenje sošolca ali pa izrazi svoje mnenje, podkrepljeno s primerom iz stripa. Učenci v zunanjem krogu opazujejo razpravljavce in si za- pisujejo zaznamke o njihovem sodelovanju. V pomo č jim je učni list s postavkami za opazovanje. Opazujejo tako prispevek sošolcev k vsebinskemu delu razprave kot tudi način razpravljanja. Ob koncu razprave opazovalci komen- tirajo udeležbo razpravljavcev. U čenci se pripravijo na govorne nastope ob zaklju čku obravnave, teme si izberejo sami. V govornem nastopu morajo analizirati vizualni in besedilni del stripa ter vre- dnotiti učinke izbranih vizualnih in besedilnih sredstev. Nekaj izbranih tem govornih nastopov: Vpliv družbene- ga okolja na odnos posameznika do spola, Vpliv režima na izobraževanje, Manipulacija in zloraba mo či, Kako se politična moč manifestira skozi nasilje. Govorni nastopi dijakov so ocenjeni. Še eno oceno pridobijo z esejem. Lahko izbirajo med razpravljalnim in interpretativnim esejem. SKLEPNE MISLI Delo s stripom ponuja druga čen pristop h književnemu delu in u čence opremi z veš činami branja in razumevanja podob, kar sodi v vizualno pismenost. U čencem je vše č skupinsko delo, ko lahko vodeno razpravljajo o stripu. Vloga u čitelja se iz za četnega vodje skupine prevesi v moderatorja skupinskega dela u čencev. Za uvodna spo- znavanja s stripom zadostujeta dve šolski uri, ki ju lahko izvedemo frontalno ob sodelovanju u čencev. Skupinsko delo in njegova dinamika zahtevata še nekaj dodatnih ur, vsekakor pa takšen na čin dela vodi v ve čjo samostojnost u čencev. Možnosti za vklju čevanje stripa v pouk vidim v projektnih dneh, ki jih namenimo temu žanru. Izbirni predmeti v osnovni šoli omogo čajo celoletno obravnavo stripov. V srednji šoli lahko strip izberemo kot izbirno domače branje, vendar je treba u čence opremiti z vešči- nami, kako naj strip berejo, ga analizirajo in o njem raz- pravljajo. VIRI IN LITERATURA Lunaček, I. idr. (2021). https://365.rtvslo.si/arhiv/na- -kratko/174676077 McCloud, S. (2011). Kako razumeti strip. O nevidni umetnosti. Cankarjeva založba. Mikuž, J. (2015). Tomaž Lavrič: Čarobni jezik stripa. Cankarjev dom. Nikolič, P. (2019). Strip ali risoroman? https:// radiostudent.si/kultura/dlako-z-jezika/strip-ali-riso- roman Persepolis: The Story Of A Childhood. (16. 5. 2023). QBD Books. https://www.qbd.com.au/perse- polis-the-story-of-a-childhood/marjane-satra- pi/9780224064408/ Persepolis (comics). (16. 5. 2023). V Wikipedia, The Free Encyclopedia. https://en.wikipedia.org/wiki/ Persepolis_%28comics%29 (dostopno 16. 5. 2023) Satrapi, M. (2008a). Perzepolis. Zgodba o otroštvu. Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta: Društvo za širjenje filmske kulture Kino! Satrapi, M. (2008b). Perzepolis. Zgodba o vrnitvi. Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta: Društvo za širjenje filmske kulture Kino!