IVO TROŠT
Brez solnca. ^^<^ i.
^Š&š ? alena je za ka»en staila v kotu, šobico poivešerao, prstek v ustih,
§|S§'   a oči pavisod in miiikjar. Celo miuhe rai nmraila zapoditi z aioska,
|lLE! L   tisite .preisnete, naidiležnie <muhe, iki >bi raida vedeila, kdaa se Velena
^aEMgr; ne'hai cmeriti.  Neha!  M je sploh mogoče nehati?  Še sediad ji
^^SS^ dione ikat grom v spamiiiniu besede:  »Ue maraim več zate!  Nič
^^l^ vieč te niimam iradia!  Tli igirdia seibičniiioa,  ti 'latamna ipiunca!« —
B^K    Tatoo inemiilo jo je odislovffla imama, dio <&sm&s ziltata mama. Te be-
l^^J   seide so jo pekile prav ma dnu dirabnega srčka, M je tail ves, iprav
do potsiledmje žillioe Še sedaj saimo njene zilaite mamiice.
Nepirenuastiljivo navzkirižtie se je dvilgintiilo med Veleruo >in njeno diobro mamio. Vsi dormači od niajt-nilajšega bratca pa do niatjstareijše isestre, ki je že zmaila kaihati lim šivatfi, so se 'oudlilii temti oblakiu, ikS se ie iprMakd nad. Ve-leoo in zatori inijeno sokice. Natihem ®o si maimigafvai, oeš, todaj oekii se nveha Veleinjtoi vfthaJtli noseik? Neha! Ali je že neihaila mjena meamejeraa Jju-beszm. dio mlille momrtice ?. Vedenia ile imida trnJo 'vedirno majraiša. Sestrice in biratje so <io zato raidi dražMi, da je imamnoi izllatii, 'Sirebrai in svimčeni pmivie-sek, poivsoid z njo, vselej nrni nflej, sknbrao patzeča na vsaik .mii-gtEjaj nSenega očesa, na sfetaio besedio iiz nnamiinih ust. Veleiniica sli je zaipommla vise do pičice natančno in .potem pripoiv-ediovteite druiRiim iresnio lin važno: vse in povsod maroa, saano naša rmmal V petih -pomliaidlih raežneiga živlienja] se je Vel&na spominjaia siaimo emie^a velikegt so3inca — imamine Jjiubeiani. Prava taožja miifois/t se iji je adetla ta dofonota brez ziafietka in kiamca. Niti IKMniisibMa1 mli iniikiodii, kiatoo bi ji bilo torez imamine tople Ijtnbeizni, brez te ve-likie, vseobseižne svetlabe, bnez ^dliioa. In daraeis je ugajsmflilo, zattomffl'0 to viseosrečuijače isolnoe. Mi spdoh vizide še kldaj«*
194
Veilema se >ie 'danes šele prarv živo ispamjimoaia onih zlatih dirni, ko je vsak diain ibreziskrbano ziaspamčlkala v malmitoem marooju. Ko se je .prebu-dia, je zopet zazda naid seboj materiinio iljmbeiz>niiivia ©ko, se 'Ijaibko nasmeh-Ijalia iin iprijeia z (raeirodinimli rooieaimi [tnaimio za uistaa, da sta dbe zaivrisinili v slaidlki sr-eči. Daines Veieini sii siotlza v oko, klo pomisiM, kako je potem paliožife ikodraivo Liav5eo mami v maročije 'Samo- za poisiladeik, da je toMikio srečnegsa zirlla >v imaaTLiniem očesiu svoja nebesa.
In zakai fie tbi Ijiuibiila dioibre rnaimic©, ilaftnbliilai maid vse wa svetu? Ali mima 'visejja dovollj. če ije le pii nijej? Toda miama [fe dames tndiila; da je ljiu-bezem več kot samia hviafežiioist, več kiot naozive&teiša1 vdiaooisit, več kot pmijatelifstJvo. Ljiuibeziein je nebieškS žair, ki ga Veiena saima auti, ai ga. tne miore ipojlmiti. Tiudi wo je itia žar 'Oibjd vso, prav vsios kalkcnr objasmie brez vsalke iizfleme zemlijo in vesofljstvo 'božae soilnioe.
Mama ji je irelkla, dia iljubezeni me pozna zaiviidno&ti. Velena ipa noče, da bi ejeno miamo iljuibiilli še drusrf: bratje m sestre, stnici ih tete, prija-teliioe doi zmainikie. Veteia hoče, da bi ona saima Igiubia sivoijo maimiiioo1, a nje mamica isasmo nio: »Mamia, mamioa! Ko bi jaiz imella vise z^lato >na svetu in bi bil amoij tudii zlati sotoček iisn imioja srieibrna iluma, vse bii dala tebi, da b1! tl potem jmela rada samo raene, ipraiv samo'meoe m nikoi^ar druseiga«.
Maimiica se nasimetoe te§ velkodiušni pomuidlbi, poitem pa reče, da miara Vetaa ilrfuibiti inad vse Biosra, iker limaano od ni&ga vse — dušo in telo. Vdtena ima od Baga todii svoiiio mamico, ki ji jo Bog tudi nefcoč vziame. DeikiMiCi se je ločesce oiroisillo: Bog da ji tudii vz-a)me imamico, ki ji jo je dal? Zato ;niaj W ?:a oelo iljuibilia!
MarnJiica ji še ipcnfaisinjiuie, da miora Jjubiti itudi droge otroke, toer ilju-bijo oni nfio, ifo 3liušajo lin j.i iriaizvieiseliiujieifo živloeinje. Pusto1 bi bito imamiici breiz te Jjubeizini, pusto, kio bi je ne .ijuibJil tuidi samo en otat»k.
Vellenia mora iljuibriti ¦podtefg: Bogra in mialinie še 'očata din svoje sestrice, bratce 'iin sarodinliike, ilo'ubiti imara celo vse Jjtudi, ker so kalkor ania aistvar-j«ni po iboižiji ipodobi; injemii odidiallijeaii bratije &o otroci božjii; djubiti rmara celo svojei sorviražniike.
Veilena je štefe med isvoje soivražin^ijke 'sosedovieiga psa Murčka, ker je lajail nanjo, ioe je teikilia miiimio Mše, in pa dlirmnikarja, ker 'je tafko ¦podidben; pairikiliju, ki hodii z Mfflfilajvžam iin tpotbira otnoike. Zato vzkfliikne Valena ogiar-oeaia: »O, ine>! Ne imanam jlih, noibenega ine imairam! Samo tebe amam irada, samo tebe, mamica!« Menlilla je za giotavo, da ise ji je jako iprtikuipila. Za plačilo je h'Oftela mastlioaiiti grlaviioo v maimino nairočaie. — Toda, oh! Mia-mica je vistala, .rahlo odininila hčeriko iod sebe ter ji zaprefcilai s pnstom: »Veilieinica! Če .res mfeiliš tako, ne imaraim več zate. Niič več te nfiimatn rada. Ti rroe ine Muibis!«
»Oh, maima! Samio tebe, sarrao teibe!«
»Lažeš! Kdar Ijubd, tUdii vise stori za omeigtf, ki g:a liima rad, vse ipre-tmpd zama, tuda simrt. Ti pa!« Mteima rad miagilia toančati. Začmdiila se je die-beJim soilzam v hčerMTiliih iočeh, ki so jo še zirte žalostno, rraizočaranov vpna-
195
šujoče: »Mama, mama! Jaz tudti uimrem zate, samio zate!« je ihteia de-Mioa. Mamica je ni čula. šla je po apraviki. Velena je sfcopila v kiot aa-puščana, preKirana, k&r Ijaibi mamticio.
•               II.
Dalgio <iin zaimiam ise je kisala Veleina. Nštogar nl hito, da bi jo tolažil, da bi ji vsaj pojasniil in razložil prelbridko preizkušnijo — brez mamineiffa sotaca, iki obseva vso maenJo diušo.
Doslej ni vedela, d!a Ijuibi mama todi jije sestrice in bratce, a ti Ijobiijo kaikar Veitena tudi i&vojo mamo. Zalkaj bi je ne smeli? Zaradi tega, ker J-jmbi svioijo imarao 'Ctna — Velena? To res nsi praiv! Ai Velona mora ljubiti tudii tiste, ikli jih lijubi 'nje imiama; Ijubiti m«ra oolo svioge soviraamiike sa-mo zato, ker s tem dakaže, da liiuba naid vse Boigra, potem šele maimo in starše. Huda prerapušnja je to. Ali lio todii diostaine? Mamiica užailijiena za-hteva prav takšen dakaz njene liubezoii. Morda bii bila zaidjavodjnia s čim dirugim. PonudMi ji hoče ipotlovico sviojiih iigrač in tudi potoivico veoerijie.
S tam skllepom sie utnini, obiriše sofane ioči m ličeca ter gre iskiat ma-«tbo. V sosediniii sobi tie ikmpala njemo krilee. Velena je dicibro poznala svojo obletkco in je biia tudii prepričana, da' jo maima še iima radia, iker bi ji sli-cer ne popravljala ofalačidca. Deikilica se lojuiniaoi in pove rnami svojo po'-iniudibo. Mama se mekoliiko masraehne, poimdloi meikaj časa,, potem pa ziačne pnipavedovati: »V kirasnem, imovitem gradsu je živela Zortslava pri svo-ilih iradiiitelijih, ki so ijo vroče IJubili. Zoriiisilaiva jih je tudi Ijubia vroče iin miislvla samo to, kako bi priidoibia miamo, da bi Ijubila sarno njo lin miiko-g;ar dragfeffa na svetu. Slišala je večlknat, ikako SO' ipripovedovali posili, da Je zakopan na vrtu pod giradom 'nekje veliik zaiklad, ki cvete vsako kva-tmio sotooto zvečer. Kdor bii prišel tja in bi polioižiil nožni venec okolo mo-drikasite tačce, bi na tisteim imestm dirugi drni izikopai veliko bo^astvo. Bogat bi bil kot sam cesar in še balj. — Ta zaMad je hoteda liakopatta Zori-slava 'in zani kupiti maimii zlato kroirio iz samiih zivezd. Na tibem se spkz.i z rraoikom že poiano zvečer >na vrt. Jasno nebo z mflilijoni zvezdlic &e je zrcatilo v širakem ribniku. Zorislava je vedda, da je sedaiMe tremitek, ko se pclasti zaMada, ki )i pridobi neoimdjeino maminio1 Ijubetzein. Na virtu ne iiigleda nikjer imodnikastesa plamnemčka, a zdS se ji, da se jiili svetlika v vodi več, prav immoiffO'. Kateireg-a naii si iizbenre? Najtoplejšo željo ¦je že videJa Lzpoilnoeno. Nič v-eč ne premišl}a- Pod vodo je zaiklad. Razprostre roke in pdame v vodio, da zaznamiuije pliamienček z moikom. Še se iprikaže tia vrh, z-avpije na pomoč, ko spozna zrooto, pa zopeit izigiin-e pod vodno gladmo zazmamovat zaMad. Zvezdice so se še osflediav^le v ribrako>vem drau, a Zoriislava ni okoiio nobeine paliožila moilka, ker je 'preipoeno spozTiaila prevaro. Okrog nje so v vodi bl-estele zvezdioe, pa jiih mi videla, ker .ie bila že tedaj sama zveizdica >pri Bo^cu v tiebeisih. — S strahom, skrbjo in ža-lostjo so o'o iskalii vso imč. Koliko bridikosti rje čutdla imamja, iko ni bilo več njeinie ^jube Zoriiisliave! V morje se de pnemesiiila maniina žalost, iho so ,na-
196
sledmje jutno poteginMti hoeriko rnrtvo Lz ribratka z nioilkom v noki. Giraaisika ddda ge trdiila, d.a je otrok iponesreoitl, too je osOcial zaklad, graščakirua je. pa vedtela, zalkaj ga. je dekilica iskaJa in komiu <je bi namieinjein. In to je po-večafo injeno žaJlioist, da je iomed!leila. Konniad so jo oživeJii. T^diij je pa re-kla, da ji je Zorislava pripravila 'namesto kron« iz zlatih meibešikjih zvez-dic fcrnjeivo krono žčiilTOti in bridlkiosti. iki se je >ne iianebj Miikoii več, kcr ne bo več iinieJa svoje zilate Zorisiarve.«
Vdeinica sii je brisaila soizine ooi. S pridrževano sapo je pričakovaila, kaj še pdstavi njema maimica. Ta pa mi povedaia 'raičesar več o nesrečni Zonislavi. samo poigiledaila je svojo hčenk/o in vpr.ašaia: »AM hočeš, da bo tvoja imamca tako nesreona?«
»Ne!« je bil ediini od^govor, odjlooii 'odigovor, VeBeoiina gtlavica pa tiudi že v imaimiiinem kralu — oh, kot nekdanje ča>se, a vendar ne veseila, smeh-Ijajoča, marveč 'ihteča, zdihujoča: »Oh, ne, ne, rnama!«
»Tudi ti ne zahtevaš nič manj kot nesreona Zoirislava — vso inate-rino ilauibeizein zase, Velena!«
»Ne, imama! Saimo tebe iimam rada!«
»Samo nieine! M ti miiseirn irazložiila, da ne smeš imeti samo mene? Tudi drogie ...«
»Oih, saj bom, saj bojn tudi (kwge, a ne sedaj, ne dasnes. Ne morelm!«
»Kdaij pa? Ti neposilušmii otrok!«
»Ko bom velika, liiainna! Ko bom vfelika. Sedaj ne!« — Skozi soilze je poKtedala svojo maimio im poizkušaila razbrati z njenega obraza^ kakoi jo ie zadiavalji1! sedanji odsrovior.
Maima je stisniiila todralsto gilavioo tesaieje k sebi, se nasimeihnila nje obiljmbi in dejaik. da fooče čakajfci.
In zc^pet se je uprto v mater oko vse srečne Velene n\ znlo tam svoje 'soince, svojo srečo...