St./№ 9
September/Settembre 2000
letnik/anno X
Matejin sonček iz Avstralije
Zgodila se je Liminjanska
Protesti prebivalcev Liminjanske ulice v Luciji so v medijih vzbudili nemalo pozornosti. Glas ulice, državljanska neposlušnost sta pač takšni hrupni sredstvi, katerih (skoraj) nobena oblast ne more spregledati.
Navadno se ljudje tovrstnih skrajnih prijemov oprimejo, ko jim zares preki-pi. Ne glede na to ali za protestniki stojijo razne politične elite, ki jih uporabijo (včasih tudi zlorabijo) za svoje (predvsem oblastvene) cilje.
Kajti ljudi ne spraviš kar za prazen nič na cesto, posebej na lokalni ravni ne, kjer se tako rekoč vsi poznamo in o vsakemu vse vemo. Zatorej bi bilo nekoliko prelahkotno nad protestnim pohodom petdesetih Lucijčanov do občinske palače (15. septembra) le zamahniti z roko, češ da so ga zrežirali nekatere politične sile, da bi v svojo korist izrabile sedanji predvolilni čas. Vsakršen izraz ljudskega nezadovoljstva bi moral pri kateri koli oblasti takoj vključiti alarmni zvonec, da je nekaj kar precej narobe. In da bi bilo vendarle treba kaj spremeniti, izboljšati - skratka ljudem prisluhniti. Kajti Liminjanska cesta ni od včeraj, ljudje, ki tam živijo pa že (pre)dolgo čakajo, da jo prilagodijo novim prometnim razmeram. Potem pa - na eni starani začetek gradnje novega trgovskega centra v obrtni coni, na drugi pa zaustavitev poleti začete gradnje nove ceste vanjo - je, upravičeno, spodbilo sodu dno. "Dost'mam", bi rekel kakšen urbani mladec, "Ma ne me zaj...", bi sočni porekel kakšen manj uglajen državljan. In če hoče mali človek doseči, da oblastniki - med enim in drugim visokim obiskom, med eno in drugo sejo, med eno in drugo razpravo na najvišji ravni - opazi (njega, njegove probleme in nemoč), potem je idealen čas za to prav predvolilno obdobje.
To je pravzaprav edini čas, ko nas oblastniki zares potrebujejo in prav takrat lahko mali človek za svoj glas (en sam glas) poskusi iztržiti čim več.
Livija Sikur Zorman
Se spominjate Mateje Prunk, trinajstletnice iz Portoroža in njene risbice sončka in zemlje, ki so jo izbrali za motiv znamke ob letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyu? K nam je te dni prispela naravnost od tam, iz Avstralije, nalepljena na razglednici s slovito sydneysko opero.
4. oktober, dan živali - naredite kaj zanje tudi vi!
Za Obalno društvo proti mučenju živali Koper-lzola-Piran (ODPMŽ) s sedežem v Kopru, Benčičeva 2/c, tel.: 066/ 283-832 lahko svoj prostovoljni prispevek nakažete na ŽR pri APP Koper št.: 51400-678-41997. Vaš prispevek društvu lahko uveljavljate kot olajšavo pri odmeri dohodnine.
IZ VSEBINE:
m- Naš obraz je Zdravko, filozof samouk и^ Paradoksi Poročila o meritvah SV belokriških oddajnikov
TUDI JAZ SEM PIRANČAN
Čo se kda| pa kda| sprehodite po Piranu ali Portorožu, potem ste ver|etno že srečali svetlolasega, dolgolasega fanta, ki bos stopa po ulicah in opazuje ljudi. Ime mu |e Zdravko in prav n|ega sem tokrat povabila na klepet.
tega pa v zdravem telesu prebiva zdrav duh. Na daljše razdalje pa štopam." "V Piranu je poleti veliko turistov...", začnem, Zdravko pa nadaljuje: "Turizem je dober, vendar to ne pomeni klanjati se tistemu, ki ima denar in brcati tistega, ki ga nima. Pomemben je odnos do sočloveka. Če človek ne mara tujega, ne mara niti svojega. Denar ni vse. Če si dober do drugih, bodo drugi dobri do tebe. Turizem ne sme postati dirka za zaslužkom. To je pokvarjeno in to me pri ljudeh moti. Denar kvari ljudi, ne more jih osrečiti."
Zahvalim se mu za zanimiv pogovor, on pa: "Zdaj bi pa še jaz nekaj tebe vprašal. A mi posodiš 10.000 tolarjev?"
Jasmina Kozina
Najprej ga pobaram, kakšen je njegov dan in kje sploh spi. Pa mi tako odgovori: "Vsak dan je kot rojstni dan, kot praznik. Ko se zbudim, si rečem: "Hvala, gospod, za ta dan. Hvala za to, da živimo v miru, da se razumemo med seboj in pomagamo eden drugemu in da se ne obsojamo". To je moja prva molitev in potem se dan lahko začne. Kaj delam po tem, je odvisno od razpoloženja, saj sem svoboden kot ptica. Grem med ljudi, poleti se grem kopat, berem, predvsem Sveto pismo. Spim pa v hotelu "Milijon zvezd", torej pod milim nebom. Povsod se počutim doma in povsod sem tujec. Ja, sem tudi Pirančan." In zakaj ne bere drugih knjig, ga vprašam. Zdravko pravi, da je Sveto pismo izvir življenja, v njem najde vse, kar potrebuje. "Vsi veliki ljudje našega časA so bili verni, svoje zaključke so našli v Sveti knjigi. Vera je poglavitni pogoj za razvoj. Če veruješ, spregledaš. Če ne, ostaneš v temi. To je postopek razvoja. Človeške vrednote in dostojanstvo lahko dobivaš skozi vero in jih potem vidiš v ljudeh. Svet je duševno bolan. Zdravilo je v veri. Človek, ki veruje, mora najprej spoznati sebe, odkriti mora, kaj je v njem, v njegovem bistvu. Ne sme se zapustiti in postati to, kar drugi hočejo. Tudi zame bi vsi radi, da sem drugačen, kot sem. Sam pa si želim, da me sprejmejo takega, kot sem," razglablja o svojem videnju sveta moj zanimivi sogovornik. Ko ga vprašam, če bo tudi sam napisal knjigo, odgovori: "Ne, vse je že napisano, samo razumeti je treba." In kaj je Zdravka zaneslo v Piran? On pravi, da ga je prinesel veter, ki ga bo tudi odnesel. "Prihajam vsako leto za nekaj mesecev, pozimi grem, kamor me odpihne veter. Rad imam spremembe, opazujem način življenja ljudi, njihovo delo, odnose: če se pretvarjajo ali so resnični. Pirančani so oboje, eni se skrivajo, nosijo maske, drugi pa so se sprejeli take, kot so, in delajo to, kar je najboljše zanje. Mestece je zelo zanimivo; je pravi biser, drugačno od drugih mest. Piran opazujem, gledam ga z različnih kotov.V
Piranu je povsod gibanje; tak je tudi moj način življenja."
Kdo je, kaj je Zdravko?
0 sebi pravi, da je človekov sin, popotnik skozi čas. "Zavedam se, da bom moral enkrat ven iz tega telesa. Na tem potovanju se trudim, da bi dozorel, da bi bil ob slovesu lahko srečen in zadovoljen s tem, kar sem postal." "Ampak pomembno je biti srečen sedaj. Si srečen?", mu rečem. "Sem tak, kot je vreme, enkrat sončno, drugič oblačno, imam slabe in dobre trenutke. Ljudje moramo spoznati, kako to obvladati, kajti sreča je pot k cilju. Eni grejo v svetlobo, drugi v temo," odvrne moj nenavadni sogovornik, ki ga še povprašam, zakaj kje ne dela, kot si pač to predstavljamo običajni ljudje. "Počel sem že milijon stvari, a vedno, ko sem dojel bistvo določenega dela, sem se ga naveličal. Zato jaz sedaj delujem. Vsak, ki me vidi, vidi eno drugačnost, kot je on sam, se primerja z mano. Sem eden od tistih svobodnih ljudi, ki raziskujejo in v tem napredujejo. Radi bi dosegli nekaj več, ampak seveda na drugačen način. Moja naloga je zdraviti ljudi. Ni slučajno, da mi je ime Zdravko. Naredil bom tisto, za kar sem ustvarjen. Ljudje potrebujejo duševnega zdravnika, jaz jim lahko dam resnico. Tanka je linija med zdravimi in bolnimi, jaz sem vmes, to je moj križ, ki ga nosim z zadovoljstvom," mi pojasni svoje poslanstvo.
0 čem sanja Zdravko, kako si zamišlja svojo prihodnost? "
Želim si, da bi bilo več dobrote, ljubezni, razumevanja, spoštovanja, resnice, da bi se premagale bolezni kot so napuh, zavist, sovraštvo... Če jih človek ne preseže, ga peljejo v samouničenje. Moje sanje so, da bi našli vrednote in človekovo dostojanstvo v sebi in ne v stvareh zunaj nas. Moje želje za prihodnost so iste kot za sedanjost: ljubiti. Ta, ki ljubi, ima celo življenje postlano z ljubeznijo. Moj vzor so besede Sv. Frančiška III: "O Bog, daj mi, da jih ljubim bolj kot oni ljubijo mene". Čas je, da se spremenimo, da odvržemo slabe navade, da se premagamo in postanemo čistejši, popolnejši. Sovraštvo je lahko premagano le od čiste ljubezni. Slabega ne moreš premagati s slabim, ampak le z dobrim. Malo ljudi je resnično srečnih, vsi nekaj tarnajo, stokajo, pri drugih jih vse moti in ne pomislijo, da imajo oni ravno take napake. Čas, ko obsojajo druge, bi lahko porabili za to, da bi se naučili sprejemati sami sebe," pripoveduje. Zdravko veliko hodi okoli, potuje. Najraje gre peš. Za hojo pravi, da je kot meditacija, uživanje življenja v polnosti: "Med hojo lahko zapojem, razbremeni me nepotrebnih stvari. Poleg
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
V prejšnji številki nam jo je tiskarski škrat pri prostovoljnih prispevkih kar dvakrat zagodel. Najprej se nam je pomotoma zapisalo, da je restavracija Zlato sidro za Portorožana darovala tisoč tolarjev, v resnici pa jih je kar 10.000, za kar se jim iskreno opravičujemo. Druga napaka se je zgodila pri številki žiro računa, kamor lahko nakažete svoje prostovoljne prispevke. Pravilna številka je 51410-645-50022!
Sicer pa lahko prispevate tudi osebno v uredništvu Portorožana (Obala 16, 1. nad.levo, Portorož). Tokrat pa se zahvaljujemo še naslednjim darovalcem: Franjo PERAS 5.000 tolaar-jev, Fani Pikel 1.000 tolarjev, gospa iz Lucije 2.000 SIT, družina T0D0R0VIČ 6.000 tolarjev, Borut LISJAK 1.000 tolarjev, Mila ĐEPINA 2.000 SIT, Vlado ŠKERJANEC 10.658 SIT, Polde STRAJNAR 5.000 tolarjev in Gordon SLUGA 10.000 SIT.
S Prečne poti v Portorožu pa so darovali: Franc PIRO 1.000 tolarjev, družina STERGULC 2.000 tolarjev, družina PETRINJA-REBEC 1.500 SIT, družina FAKIN 2.000 tolarjev, družina LOTRIČ 2.000 SIT, družina NARANČIČ 2.200 SIT, Mario in Vilma MEDOŠ 1.500 SIT, Ema in Miro FIRM 1.500 SIT, družina FIRM 1.000 SIT, družina MIKLUŠ 1.000 SIT, družina OGRIN 1.000 SIT, Edi in Jožko 2.000, Vida in Milan TIMIČ 2.000 SIT, Dragica DURŠIČ 200 SIT, družina RITOŠA 2.000 SIT, družina KRNEL-UMEK 2.000 SIT, Aleš DOBRAVC 1.000 SIT in Ernest DOBRAVC 1.000 tolarjev. Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
Ml MED SEBOJ
čestitamo* zahvaljujemo se* pozdravljamo
ir Sedemnajstega septembra je praznovala svoj 89. rojstni dan gospa Pepca CIBIC iz Fiese. Še veliko zdravih let ji iz srca želijo hči Dorina z možem, vnukinja Gaja z možem, sestra Terezija in vsi, ki jo imajo radi.
*	Na Lepi cesti 59 v Portorožu praznuje 27. septembra svoj jubilejni - 90 - rojstni dan naša Terezija POTOKAR. Ob tem lepem jubileju ji iz srca čestitamo in ji želimo dosti zdravja, pa še veliko let med nami: otroci z družinami, osem vnukov z družinami in deset pravnukov, ki naši pranoni še posebej želimo vse najboljše.
*	Župnijski pastoralni svet župnije Strunjan se zahvaljuje vsem, ki so pomagali, da je slovesnost zvečer pred praznikom Svete Marije Velike, 14. avgusta 2000, potekala tako ubrano in brez motenj. Posebej se zahvaljujemo redarjem piranske občine in obema policistoma, ki so preprečevali gnečo na začetku poti k cerkvi in usmerjali avtomobile na parkirišče. Zahvala naj bo tudi gasilcem Iz Krkavč, ki so procesijo spremljali z gorečimi baklami in pazili na množico sveč, ki so jih pred oltarjem prižigali romarji. Tudi taka, navidez majhna pomoč, pomeni veliko, zato je prav, da se (jim) izreče javna zahvala.
*	Mažoretni skupini Morje Piran bi sodelovanje na evropskem tekmovanju mažoretk od 6. do 9. julija letos v Nemčiji ne bilo mogoče brez dodatne finančne pomoči, saj so bili stroški potovanja in bivanja dokaj visoki, obenem pa je morala poskrbeti tudi za enotne uniforme. Za pomoč se zahvaljuje: Občini Piran in njeni županji, Zavarovalnici Maribor PE Koper, OMV Istrabenzu, Mercator Oegroju Portorož, Hotelu Tartini Piran, Radiu Tartini, Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Portorožanu, gospodu Ivanu Matošu in seveda vsem staršem za zvrhano mero razumevanja in finančni prispevek - članice mažoretne skupine Morje in mentorica Ana Rat.
*	Taborniški rod Morski viharniki Portorož se
zahvaljuje vsem donatorjem, ki so omogočili izpeljavo letošnjega izredno uspelega tabora ob Krki. Brez ljudi, ki razumejo in podpirajo taborništvo, ne bi šlo! V imenu otrok vsem najlepša hvala!
*	Prijatelju Damjanu MRAKIČ-u z Lepe ceste nad Portorožem vse najboljše za rojstni dan... Nazdravljanje še pride! Kol'kor kapljic, tol'ko let ti želimo mi vsi - kdo, pa ne bo težko uganiti.
*	26. septembra praznuje svojih cvetočih 20 let Romina TURK iz Pirana. K še veliko srečnim letom ji nazdravljajo njeni domači: mama, sestra Tadeja, Zlatko, bratec Tarik, prijatelj Mitja in posebej še nona Maria!
^г AH'amica Rina JADREJČIČ che ha festeggia-to il compleanno Г11 settembre vanno tanti auguri di buon compleanno - dai component'! del coro misto di Pirano "G.Tartini".
V tem obdobju (27. septembra) praznuje svoj rojstni dan Darja JEJČIČ iz Lucije. Z najboljšimi željami ji iz srca čestitajo vsi njeni najbližji, še posebej pa sinček Kristijan!
*	Da so organizatorji lahko speljali letošnjo V. mednarodno glasbeno šolo, ki je bila od 19. do 30. julija v Piranu, se lahko zahvalijo tistim, ki so jo finančno podprli ali kako drugače pomagali: Občini Piran, Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Hotelom Piran, Banki Koper, Galeriji Gasspar, OŠ Cirila Kosmača, Minoritskemu samostanu sv. Frančiška v Piranu, TA Maona in družini Tomac.
*	Vse najboljše Sandru KRAVANJI in njegovi Bogdani ob rojstvu njunega sina Nikole - prijatelji.
Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-4214), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
Jeseni še posebej bogato založene
Mercafor-Degro
PORTOROŽ
poslovalnice vabijo k ugodnim nakupom.
PORTOROŽANOVI MALI OGLASI
^ Za simbolično ceno prodam še ne rabljeno, enojno, okroglo korito. Tel.: 041/345-632. ^ Kupim manjšo hišo ali stanovanje v Piranu, Izoli ali okolici. Pogoj je možna uporaba manjšega dvorišča oz. vrta. Info: 061/5343-391 ali v Piranu 031/567-682.
% Klub študentov občine Piran nujno išče sobo-dajalce, ki bi oddajali sobe študentom v času poletja ali preko celega leta po ugodnih cenah; lokacija ni pomembna. Lepo Vas prosimo, če nas lahko pokličete na tel. 05 67 100 22 med 9. in 14. uro oziroma nam lahko pustite sporočilo na odzivniku. Podatke bomo imeli v našem arhivu, na oglasnih deskah in na internetu. % Po ugodni ceni prodam kvaliteten lesen pograd, posteljo za eno osebo ter podarim otroško posteljico brez jogija. Tel.: 674-41-42, zvečer. ^ Podlogo - zdravilno - za posteljo (190 x 90 cm, 100% naravno mačje krzno, kupljena pred 1 leta za 102.000,00 SIT) prodam za 60.000,00 SIT. Tel. 749-161.
Zelo ugodno prodam PIANINO, starejšega letnika. Tel.: 674-70-47, zvečer.
Venezianer tlak, približno 50 m2, zelo zgodno prodam. Pokličite na tel.: 674-70-47,-zvečer.
Sedežno garnituro prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 6770-163.
% Na Hrvaškem, v Volpiji (pri Kaštelu) ugodno prodam 700m2 zazidljive, komunalno opremljene gradbene parcele. Lokacija: 7 km od morja, zaradi bližine glavne ceste je parcela primerna za gradnjo stanovanjske hiše (plačani komunalni prispevki, gradbeno dovoljenje), lokala, gostilne ali vikenda (parcela je kotna, na stranski cesti ob robu gozdiča). Cena 30.000 DEM. Tel.: 041/934-810 ali 066/771-192.
Prodam obnovljeno 3-sobno stanovanje, 68 m2, v Jagodju. GSM: 031/510-760. ^ V Luciji, na Obali na lepi lokaciji blizu diskonta prodam popolnoma obnovljeno lepo 50 m2 veliko 2-sobno stanovanje z možnostjo ureditve otroške sobe v mansardi. Stanovanje ima centalno ogrevanje, kabel, telefon. Informacije po 20. uri na tel.: 772-329.
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel. & fax.: 674-42-14), Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro).
Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
Direktor Turistične organizacije PORTOROŽ g.i.z. občine Piran sklicuje
DRUGO REDNO SEJO SKUPŠČINE
Turistične organizacije PORTOROŽ, g.i.z. občine Piran, ki bo v torek, 17. oktobra 2000 ob 11.00 uri, v Avditoriju Portorož, Senčna pot 10, Portorož.
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti.
2.	Imenovanje organov skupščine.
Predlog sklepa:
Na predlog direktorja se za predsednika skupščine imenuje
za
zapisnikarja
za preštevalca glasov pa. in_
Seji prisostvuje notar Dravo Ferligoj.
3. Uskladitev besedila Pogodbe o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja z navodili Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in Službe za zakonodajo Vlade republike Slovenije z dne 02.06.2000 in navodili Sodnega registra Koper.
Predlog sklopa:
Skupščina sprejme popravek sklepa št. 4. SV 450/2000-1 z dne 29.03. 2000 o čistopisu Pogodbe o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja, tako da se 1. in 2. člen pogodbe pravilno glasita:
UVODNA DOLOČILA 1. člen
Namen združenja je doseganje ciljev:
-	usklajevanje, kakovostne in celovite turistične ponudbe občine Piran,
-	izkoriščanja vseh naravnih danosti in etnoloških ter kulturnih posebnosti območja,
-	boljšega informiranja obiskovalcev,
-	izboljševanja poslovnih rezultatov na področju turizma,
-	učinkovite promocije turistične ponudbe občine Piran in sooblikovanje turistične ponudbe Slovenije in njene promocije,
-	uveljavljanja interesov članov združenja ter povezovanja z drugimi združenji, sosednjimi občinami in regijami,
-	povezovanja interesov gospodarskih subjektov, društev, drugih organizacij ter še posebno turističnih društev s statusom društev, ki delujejo v javnem interesu in občine na področju turistične dejavnosti,
-	olajševanja in pospeševanja pridobitne dejavnosti članov združenja,
-	zagotavljanja informiranja vseh s turizmom povezanih subjektov v občini Piran o dejavnostih in razvoju turizma v občini,
-	zagotavljanja varstva pred nelojalno konkurenco,
-	spodbujanja razvoja in urejanja objektov turistične infrastrukture na območju občine Piran,
ter vseh drugih ciljev, ki jih predvideva Zakon o pospeševanju turizma, skladno z navodili Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem.
Združenje je vpisano v sodni register Okrožnega sodišča v Kopru pod številko registrskega vložka 3-527-00 (tri do petsto sedemindvajset do nič).
FIRMA IN SEDEŽ 2. člen
Firma združenja je:
Turistična organizacija PORTOROŽ, gospodarsko interesno združenje občine Piran, g.i.z.
(v italijanskem jeziku): Ente per il turismo PORTOROSE, Gruppo d'interesse economico del Comune di Pirano, g.i.e.
Skrajšana firma združenja je:
Turistična organizacija PORTOROŽ, g.i.z.
(v italijanskem jeziku): Ente per il turismo PORTOROSE g.i.e.
Sedež združenja je v Portorožu. Naslov združenja v času podpisa te pogodbe je Senčna pot deset in se spremeni s sklepom Nadzornega sveta.
4. Imenovanje nadzornega sveta združenja
Predlog sklepa:
Na osnovi in skladno z določili 28. in 29. člena Pogodbe o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja je skupščina po posamičnem glasovanju iz odprte liste predlaganih kandidatov izvolila Nadzorni svet združenja v sestavi:_
5. Pobude in vprašanja članov
Skupščine se lahko udeležijo vsi člani, njihovi pooblaščenci in zastopniki. Glasuje se osebno ali po pooblaščencu oz. zastopniku, in sicer na podlagi glasovnice, ki jo član prejme ob vstopu v prostor skupščine. Pooblastilo mora biti pisno in ves čas trajanja pooblastilnega razmerja shranjeno na sedežu združenja.
Pravico do udeležbe na skupščini in uresničevanje glasovalne pravice imajo samo tisti člani, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki bodo najkasneje do petka 13.oktobra 2000 prijavili svojo udeležbo na ORRAZCU ZA PRIJAVO UDELEŽBE, na 2. redni skupščini, ki je bil priložen v zadnji številki PORTOROŽANA, oziroma ga lahko člani dobijo v prostorih Turistične informacijske pisarne v Portorožu, Obala 16 (zgradba KS Portorož) ali v Turistični informacijski pisarni v Piranu (bivša Pošta).
Prijave morajo prispeti v navedenem roku ali oddane osebno na naslov: Turistično združenje Portorož, Obala 16, 6320 Portorož
Popolno gradivo za skupščino je na voljo na sedežu združenja v Portorožu, Obala 16, vsak delovni dan od 09.00 do 15.00 ure. Morebitni nasprotni predlogi k posameznim točkam dnevnega reda morajo biti pisno sporočeni direktorju združenja v štirinajstih dneh od dneva objave sklica.
Direktor združenja Ivan Silič Portorož
4
Letošnjo poletno turistično sezono smo vsaj od velike noči dalje vsi pričakovali izredno optimistično, saj so bili obeti, glede na dotedanji obisk turistov, zelo dobri Res je, da so dobro turistično letino napovedovali predvsem vodilni v hotelskih hišah, ki pa svojim gostom lahko za skoraj enako količino denarja nudijo več kot drobni, zasebni sobodajalci. Za goste, ki se odločijo počitnikovati pri zasebnikih, postajajo naravne danosti naših letovišč - morje, sonce, kopališča, mila klima -, vse dražje, za marsikoga celo nedosegljive. Na to posamezni sobodajalci opozarjajo že nekaj let, a ker se med seboj ne znajo ali zmorejo povezati, da bi se njihov glas zares slišal in tudi kaj veljal, gre "karavana svojo pot". (Po najnovejših informacijah so je sekcija sobodajalcev pred kratkim ustanovila pri Odboru za ustanovitev lokalne turistične organizacije, ki ga je ustanovila skupina podjetnikov, nezadovoljnih z občinsko politiko pri ustanavljanju Turističnega združenja Portorož.)
Gost v hotelu na prvi pogled odšteje za svoje bivanje več denarja, a natančnejši izračun pokaže, da letovanje na našem koncu veliko več stane gosta pri sobodajalcu (navadno pa je še manj udobno) kot hotelskega gosta, saj mora posebej plačati še vstopnino na plažo (vrti se okoli 550 SIT). Dandanes ne gre več brez senčnika (cena enega je okoli 600 SIT), in če si zaželi še več "razkošja" in najame tudi ležalnik, ga bo to olajšalo za nadaljnjih 600 tolarjev. Skratka: enodnevno udobno kopanje na eni od naših plaž bo odraslega kopalca stalo 1750 SIT (če si bo privoščil še kakšno pijačo, pa seveda še več!). Tukaj niti ne omenjamo plačila parkiranja, ali pa - bog se nas usmili -plačila kazni in demontaže "lisic" z avtomobilskih koles ali odvoza vozila s "pajkom", če bi se kdo odločil tvegati in ne bi plačal parkirnine!
A naši eksperti pravijo, da smo letovišče za petične goste! Ti naj bi si menda lahko privoščili plačati - karkoli... Dajte no, bogatejši so navadno veliko bolj pozorni na to, kaj dobijo za svoj denar!
Glede na vsesplošno obiranje gostov se potem še čudimo, da se slovenski turisti raje odločajo za hrvaško Istro, Dalmacijo... 0 tem da domačini plaže in morje gledamo bolj samo še od daleč ali pa si jih privoščimo šele po peti uri popoldan, ko prenehajo pobirati vstopnino, tokrat raje ne bi preveč razglabljali... (saj je tako bob ob steno).
Naravna posledica vsega povedanega je, da so zasebni sobodajalci (in tudi avtokampi) v juliju mesecu ostali tako rekoč brez gostov!
Takrat je bilo tarnanja na pretek, potem je avgust s svojim "ferra-gostom" dodobra zapolnil vse zmogljivosti, tudi zasebne in v avtokam-pih, pa se je vitje rok poleglo - do naslednjič, ko se bo vse ponovilo! Naj našim bralcem za
konec še prišepnemo, da je težko, veliko težje kaj kritičnega napisati v lokalnem časopisku. Lažje si to privoščijo v "velikih" medijih. A navadno ne enim ne drugim nihče kaj dosti ne prisluhne, češ "kaj neki se gredo ti kritizerski novinarji". Šele tiste iz tujine vzamejo včasih vsaj malce v obzir... Zato si spodaj preberite, kaj so o Portorožu napisali naši sosedje!
Livija Sikur Zorman
Kaj pravijo sosedje?
Naša kopališča draga tudi za tujce
Tržaški časopis II Piccolo je 24. avgusta letos vzel nekoliko pod drobnogled Portorož in njegove cene. Za svoje bralce so novinarji Piccola izračunali, koliko bi jih stal kopalni izlet v Portorož. Ni pa tudi pozabil omeniti, kako drag je Portorož za slovenskega državljana!
Mi povzemamo nekaj njihovih ugotovitev, ki se ne razlikujejo kaj dosti od naših! Poglejmo!
II Piccolo že v mednaslovu poudarja, da so cene na portoroških kopališčih pretirane, v podnaslovu pa piše kar o norih cenah. Kopanje v vse toplejših vodah 45 kilometrske slovenske obale postaja vse bolj luksuz, dosegljiv vedno bolj ozkemu krogu kopalcev. Očitno so se dopisniki tržaškega časopisa pogovarjali tudi z domačini, ki se srečujejo s svojevrstnim paradoksom: morje, do katerega imajo dva koraka, jim je zaradi cen vse bolj nedosegljivo, saj si ga zaradi pretirano visokih cen, ki so jih uvedli upravljalci kopališč, lahko privoščijo le občasno. Piccolova "patrulja" novinarjev in poznavalcev je pri analizi kopaliških cen upoštevala le najnujnejše storitve. Ugotovili so na primer, da bi štiričlanska tipična družina ("famiglia tipo") - oče, mati in dva otroka - za enodnevno kopanje na enemu od naših kopališč - porabila od 3800 do 4500 tolarjev (od 38 tisoč do 45 tisoč lir). V to ceno so vključeni: vstopnina za plažo, najem senčnika, dveh ležalnikov in nakup štirih stekleničk brezalkoholnih pijač. Tako so prišli do rezultata, da bi družina, ki bi si štirinajst dni privoščila kopanje na plažah naše obale, morala za to odšteti 700 tisoč lir. Kar pa predstavlja okoli polovico razmeroma dobre slovenske plače!
Izkušnja z Malte
Prebivalci sredozemske otoške državice Malte (ima le okoli 350.000 prebivalcev in je zares "žepna") se ukvarjajo tako rekoč ie s turizmom, saj drugih možnosti niti nimajo, kajti otočje nima lastnih vodnih virov (vodo pridobivajo s filtriranjem morske) premorejo pa le za vzorec rodovitne zemlje. Za razliko od Slovenije imajo seveda več morske obale (mimogrede -Malta je dobila ime po feničanski besedi za zaliv in teh ima otočje res veliko). V enem takih peščenih zalivčkov so uredili kopališče, ki so mu nadeli ime Golden Bay. Plaža je res vredna tega imena, a najprej nas je presenetilo, ker niso pobirali vstopnine. Ker je tam vročina še hujša kot pri nas (tudi do 42 stopinj Celzija), je bilo nujno najeti senčnik, privoščili pa smo si še vsak po en ležalnik. Vse te plažne rekvizite smo si morali - za razliko od naših plaž - sicer sami znositi do mesta, ki smo si ga izbrali za kopanje. Za vse, kar smo si sposodili, smo morali plačati okoli 2.000 SIT. Ker smo na naše začudenje opazili, da po koncu kopanja vsi senčnike in drugo sami odnašajo v sposojevalnico, smo enako naredili tudi mi. Takrat pa so nam vrnili polovico vplačanega in tako smo ugotovili, da je del plačila kavcija, del pa obrabnina. Na ta način so prihranili pri delovni sili, saj so vsi kopalci sami pospravili za sabo!
L.S.Z.
Prijetnejše, pa še zastonj!
Na obeh straneh štiripasovnlce v Portorožu se pač že neka) let plačuje parkirnino. Letos so parkirna mesta označili še z modro barvo, da bi bilo le vsakomur jasno, da za zasto|nkar|e tod ni prostora.
A saj veste, zastojnkarjev (nas) nikoli ne zmanjka! Pa tudi iznajdljivosti ne! Marsikdo je tako ugotovil, da je poleti parkiranje na dveh, treh zelenih oazi-cah ob spodnjem delu regionalne ceste za Portorož (Koprska cesta) veliko bolj prijetno - senca - in ugodnejše - popolnima brezplačno - kot ob štiripasovnih. V sveži senčici pa je potem v avtomobilu ali spalni vreči prijetno še pre-spati in povrhu prihraniti še za prenočišče. Pri roki so okoliški vrtovi in njive, kjer lahko obiskovalci letovišča opravijo malo (in veliko) potrebo. Za sabo pa seveda puščajo še vse mogoče sledove sodobne civilizacije: razno embalažo, cigaretne ogorke, ipd. Prav nič težko si ni predstavljati, kako je živeti v stanovanjski hiši (Koprska c. 9), ki je v neposredni bližini večje "zelene oaze", ki se poleti prelevi v divje parkirišče! Tamkajšnji stanovalci menijo, da bi napeljava javne razsvetljave - tam je namreč tema kot v rogu - vsaj deloma izboljšala razmere. Morda bi se marsikdo, ki se zdaj v temi ne upa po bližnji pešpoti , potem opogumil in nadaljeval pot do Letoviške poti in bližnje restavracije. Prebivalci predlagajo tudi redno čiščenje teh nesojenih parkirišč, postavitev zabojnikov za odpadke,... Krajevna skupnost Portorož si je seveda že pred leti prizadevala, da bi se v Občini Piran našel denar za javno razsvetljavo na Koprski cesti. Žal je ostalo le pri tem. Strokovne službe so celo' menile, da je Koprska cesta namenjena motornemu prometu in ne pešcem, zato razsvetljave ne potrebuje. Sedanji Svet portoroške Krajevne skupnosti je pobudo stanovalcev, da se območje Koprske ceste osvetli, sklenil podpreti. Občini pa predlaga, naj fizično prepreči vstop avtomobilov na zelene površine ob cesti (npr. z obcestno ograjo) in tako onemogoči parkiranje (in prenočevanje). Zelene površine je nujno tudi zgledno urediti (na primer zasaditi grmovnice)
Livija Sikur Zorman
Ob štiripasovnih se pač radi razkazujejo - plejboji. Drugi rajši iščejo zastonjkarska mesta.
Policija pride, pogleda in - mirno odide...
Portoroškim prebivalcem Ižal anonimnim) ob osrednji plaži je letos poleti očitno prekipelo, sa| so se odločili na vse mogoče naslove - tudi ministru Razgoršku - poslati ogorčeno pismo zaradi nevzdržnega hrupa in nereda na komunalnem kopališču.
Enako ali celo bolj jih morda moti neučinkovitost služb - policije, inšpekcijskih služb -, ki bi morale skrbeti za spoštovanje javnega reda. "Mislimo, da sta morje in obala last vseh, ne samo tistih, ki ga ograjujejo in nato oddajajo prostor na plaži raznim lastnikom gostinskih lokalov," pišejo zgroženi prebivalci in nadaljujejo, "sprašujemo se, zakaj se na raznih improviziranih šankih pod marelami ves dan vrti glasba, da si ne kopalci ne bližnji stanovalci ne morejo od nje niti oddahniti in se normalno pogovarjati..." Seveda jih zanima, kdo dovoljuje (izdaja potrebna dovoljenja) vse te objekte in prireditve, ki se dogajajo na plaži.
Avtorji pisma v nadaljevanju navajajo konkreten dogodek, ki so mu bili priča letos poleti (23.7.). Po gostilniškem pultu pod velikim senčnikom so menda poplesavala in se slačila mlada dekleta, okajeno občinstvo pa jih je seveda vzpodbujalo. Policija, ki so jo obvestili o dogajanju, pa si je dogodek menda le ogledala in nato mirno odšla...
Svet Krajevne skupnosti Portorož, ki je bil že tudi pred tem pismom seznanjen o prehrupni glasbi iz nekaterih portoroških gostinskih lokalov in z začasnih gostinskih mest na osrednji plaži v Portorožu, se s tovrstno problematiko sooča iz leta v leto, žal pa ostaja nemočen. Upravljalcem osrednjega kopališča - podjetju Okolje - bo KS Portorož priporočila, naj v prihodnje dobro pretehtajo, komu dajejo v najem začasna gostilniška mesta na plaži. Posebej pa bodo preučili, kakšna dovoljenja so potrebna za javno predvajanje glasbe (na stojnicah, gostilniških terasah, pa tudi v gostiščih), ker očitno na tem področju vlada kaos.
L.S.Z.
* Svet KS Portorož je nedavno ugotavljal, da na območju Portoroža že vrsto let ni bilo nobene večje naložbe v komunalno infrastrukturo kraja. Letos je županja zagotovila, da bo do poletja vzpostavljena (nekoč že delujoča) javna razsvetljava za starim hotelom Palace. Pa naj bi jo šele začeli delati (po vsej Stari cesti). Pobuda, naj se osvetli glavno avtobusno postajališče ima že zelo dolgo, sivo brado (menda naj bi se v naslednjih mesecih celo uresničila!) O razsvetljavi na Belokriški cesti še vedno ni ne duha ne sluha (da o kakšni obnovi ceste niti ne govorimo!)
* Policistov ne moti - Del izjave enega od razvpitih portoroških gostincev iz članka Hrupna glasba para živce (Primorske novice, 25.7.2000): "S policisti prav dobro sodelujemo, saj so mi celo zatrdili, da njih glasba ne moti, vendar morajo ukrepati in nas kaznovati, ker morajo upravičiti svoj prihod v lokal."
KINOLOŠKO DRUŠTVO PORTOROŽ
pričenja v mesecu oktobru s tečajem
Šolanja psov: velikih in malih, mladih in starejših, vseh pasem,
tudi mešančkov.
Prvi informativni sestanek lastnikov - vodnikov psov bo v ponedeljek, 2. oktobra 2000 ob 17. uri v stavbi Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16 (mansarda). Na tem sestanku se bomo pogovorili o vsem, kar zanima lastnike psov in o tem, kako bomo pravilno vzgojili naše hišne prijatelje.
Predhodne prijave na tel.: 674-42-85 ali 041-907-017 od 16. do 20. ure.
Prisrčno vabljeni! Odbor KD Portorož
Paradoksi Poročila o sevanju belokriških SV oddajnikov
V Primorskih novicah smo pred nedavnim zasledili kratek povzetek izvedenskega mnenja o sevalnih obremenitvah elektro magnetnega sevanja belokriških srednjevalovnih oddajnikov (v nadaljevanju SV oddajniki) na d Portorožem, ki jih je opravil Slovenski inštitut za kakovost iz Ljubljane po odredbi Okrožnega sodišča v Kopru. Za osvežitev spomina, naj ponovimo, da so namreč Krajevna skupnost Portorož in nekateri prizadeti krajani septembra 1996 vložili tožbo zoper RTV Slovenijo - Oddajniki in zveze, v kateri so zahtevali prenehanje obratovanja in odstranitev spornih SV oddajnikov.
Meritve na mestu samem - na desetih ulicah v območju SV oddajnikov - so bile opravljene letos v mesecu maju. Poročilo o meritvah zdaj trdi, da sevalne obremenitve ne presegajo dovoljenih meja, ki jih določa v Sloveniji veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju. Vendar je na tem mestu nujno opozoriti, da je slovenska vlada omenjeno Uredbo sprejela le okoli dva meseca po vložitvi tožbe za odstranitev oddajnikov, točneje 6. decembra '96. Pa če pustimo to ob strani in se osredotočimo le na rezultate meritev, navedenih v Poročilu pooblaščenega inštituta, nam že zgolj nekoliko bolj poglobljeno branje razkrije marsikatero protislovje in napake, da se lahko vprašamo o njegovi verodostojnosti. Tako na primer zasledimo, da je poročilo z vladno Uredbo dovoljeno in dopustno mejo sevanja povišalo kar za dvakrat! Če to napako odpravimo, pa se rezultati meritev na Ladjedelniški rebri in v bližini hotelov na Bernardinu precej spremenijo: z uporabo pravih vrednosti je namreč dovoljena meja sevanja krepko presežena (kar za 39 odstotkov). Pa poglejmo še eno protislovje, ki smo ga zasledili v Poročilu. Pri elektomagnetnem sevanju je znano pravilo, da je sevanje največje ob samem viru oziroma njegovi bližini - v našem primeru v bližini oddajnikov -, z oddaljevanjem pa njegova jakost upada. Nekatere
izvedenske ugotovitve pa so take, kot bi hotele to pravilo ovreči! Meritve ljubljanskega inštituta sicer kažejo (pričakovano) sto odstotno prekoračitev dovoljene stopnje sevanja ob samem vhodu v območje SV oddajnikov, le trideset (30!) metrov od tod, na Belokriški cesti, pa naj bi bilo sevanje minimalno. Paradoks pa je popoln, če preidemo na

VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja
Senad Tabakovič, s.p.,
Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219
9(pzmetiAa Џала J$ozLč. 5.p.
j!fipa ceita 1, 6320 (f&Uotoi .
Nega obraba Nega telesa Ajuvreda masama Klasična masafa Tui-na masama Depilacija Manikura Pedikura
rezultate na najbolj oddaljeni točki merjenja (Ladjedelniška reber), kjer pa je ugotovljena prekoračitev dopustne jakosti sevanja. Naj opozorimo na še en sporen rezultat: na dveh od antene enako oddaljenih točkah merjenja (Razgledi in Regentova ulica) so namerili za kar sto odstotno različno stopnjo sevanja, čeprav je bila med obema merilnima točkama razdalja le okoli 20 metrov!
Navedli bi še, da so meritve opravili z aparati, ki dopuščajo odstopanja navzdol ali navzgor za 4 decibele, kar v običajni jezik prevedeno pomeni do 40 odstotkov. Ob tako resnem problemu, ki med prebivalstvom Belega Križa povzroča bojazen in skrb za lastno zdravje, pa je uporaba aparatov, ki dopuščajo tolikšna odstopanja, prav neverjetna! Toliko o prvem vtisu o izvedenskem Poročilu, a o tem bomo zagotovo še pisali.
L.S.Z.
Od Zlatega grba do mladinskega hotela...
28. septembra: Člani sveta Občine Piran imajo na dnevnem redu svoje 16. redne seje tudi naslednje točke: sklepanje o podelitvi priznanja Zlati grb Občine Piran (predlagani so dr. Jože Trstenjak, ZKO Karol Pahor Piran, Dario Marušič, pevska skupina Šavrinke), pa o podelitvi nagrade Alojza Kocjančiča (predlagana je Nada Morato), odločali se bodo o povečanju osnovnega kapitala JP Ogrevanje in vstopu novega družbenika (županja je pogodbo s slovensko naftno družbo Petrol d.d. že podpisala 20. septembra), sprejemali bodo spremembe plana Občine Piran za Laguno Bernardin (druga obravnava), v drugo bodo obravnavali tudi odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda, razpravljali o še enem spreminjanju občinskega prostorskega plana - za dostopno cesto v obrtno cono v Luciji, sprejemali bodo tudi odlok o oddajanju poslovnih prostorov, obravnavali predlog odloka o komunalnem prispevku, poslovna in poročila o delu JP Okolje in KKPC Avditorij za leto '99 ter program dela za leto 2000, Avditorij je dal tudi poročilo o zaključenih investicijah, nadkritju letnega dela Avditorija v Portorožu in gledališča Tartini v Piranu, zapravljali še o odloku o izobešanju zastav, vlogi podjetja Dr. Humar (da bi občina postala solastnik Mladinskega hotela Val v Piranu),...
Vroča razprava o prihodnji ureditvi Pacuga
Za predlagano novo prostorsko ureditev območla Fiese in Pacuga sta bili nedavno organizirani dve lavni obravnavi. Prvo, 12. septembra, |e pripravila Kralevna skupnost Piran v hotelu Barbara v Fiesi, dan kasne|e pa |e obravnava potekala še v stavbi obnovljene KS Portorož. Obeh razprav se |e udeležilo veliko več l|udl kot oblčalno. V se|no dvorano portoroške krajevne skupnosti so se koma|da stlačili vsi, ki |ih zanima zazidalni načrt za to območje, še posebej Pacuga, kateri sodi prav pod Portorož. Seveda se |e obravnave udeležilo največ lastnikov počitniških oblektov, večina postavljenih brez ustreznih dovol-|en|, vendar so mnoge že legalizirali.
Delavskega turizma ni več
Strokovno razlago k predlagani spremenjeni prostorski ureditvi Fiese in Pacuga sta podala pomočnica načelnika Urada za okolje in prostor Občine Piran, gospa Nataša Umek ter direktor biroja, kjer so projekt izdelali, Projektive inženiring Piran, gospod Jože Maver. V osemdesetih letih so Fieso predvideli za delavski ali sindikalni turizem. Iz tega kasneje ni bilo nič, saj je nov družbeni sistem pometel s takratnimi razmišljanji in delavskimi počitniškimi domovi. Prvotni zazidalni načrt je predvidel veliko obširnejšo pozidavo od zdaj predlagane. Nekateri se bodo še spominjali spora s podjetjem SCT, ki ga je v začetku devetdesetih sprožila ustavitev že začetega uresničevanja pozidave Fiese. Gradbeno podjetje SCT je za škodo, ki naj bi jo zaradi tega utrpelo, Občino Piran tožilo za okoli šest milijonov nemških mark, vendar pa se zadeva pred sodiščem še ni razpletla. Sprememba razvojnega plana naše občine iz leta '96 je za Fieso in Pacug postavila nove temelje: velik del površin je postal nezazidljiv. Novo predlagani zazidalni načrt pa je v območju Fiese predvidel gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, kar bo poseglo tudi na kmetijske površine. To pa bi zahtevalo ponovno spreminjanje občinskega prostorskega plana. Na spodnjem delu Arz je predvidena, povezana s širitvijo križišča pri pokopališču, garažna hiša in še ena v spodnjem delu ceste za Fieso. Površine sedanjega avtokampa naj bi se postopno spreminjale v športno-rekreacijske namene, okoli jezera pa bi speljali kamnito učno pešpot. Edini večji gradbeni poseg v območju jezer predvideva dozidavo hotela Fiesa ter nadomestno gradnjo tamkajšnje že trideset let stare slaščičarne.
Na kmeti|ski zemlji so zrasli počitniški objekti
Pacug projektantje ločijo na vzhodni in zahodni. Za zahodni del predvidevajo le obstoječo pozidavo. Za vzhodni del Pacuga pa imajo na zalogi tudi varianto, ki bi omogočila dodatno gradnjo in legalizacijo vseh tam postavljenih objektov. To bi Občini prineslo sredstva, s katerimi bi lahko plačala ureditev komunalne infrastrukture tega
Na javni obravnavi je eden od razpravljalcev obtožil Krajevno skupnost Portorož, da ovira ureditev Pacuga, kar je predsednik krajevnega Sveta, Marjan Simonovič, odločno zanikal. Celo nasprotno, KS Portorož si prizadeva za celovito ureditev Pacuga: ceste, komunalne napeljave, elektrike. V interesu kraja pa je seveda tudi ohranjanje zelenih površin. Vsak posamezni na črno zgrajeni objekt v Pacugu je potrebno z vseh vidikov preučiti in ga, če je le mogoče tudi legalizirati. Vendar pa legaliziranje ne more potekati kar povprek, brez nekih strokovnih kriterijev in upoštevanja interesov širše skupnosti.
območja. Odločitev o tem čaka občinski svet! Projektant Jože Maver je pojasnil, da je že začeta izgradnja komunalne infrastrukture predimenzionirana, saj se je opirala na prej načrtovano, obsežnejšo pozidavo. Danes je treba končati začeto: dograditi vodovod (že zgrajeni vodni hram na Šentjanah je na primer neuporaben), zgraditi cesto, posodobiti električno napeljavo... Težje rešljiv problem predstavlja kanalizacija. Strunjanske tekalne vode se namreč prečrpavajo v Fieso. Zaradi (pre) dolge poti pa seveda zaostajajo in hudo zaudarjajo. Občina Piran in komunalno pod-
jetje Okolje se sicer trudita omiliti to nevšečnost (z doziranjem kisika), trajnejšo rešitev pa pričakujejo od študije, ki jo pripravljajo ob pomoči evropskih sredstev (PHARE).
Na portoroški razpravi prisotni lastniki počitniških hišic v Pacugu se seveda zavzemajo za legalizacijo vseh obstoječih objektov in nadaljnjo pozidavo Pacuga. Irena Zavrl je povedala, da so najstarejši sedanji naseljenci v Pacug prišli že leta '57. Večino zemljišč so kupili v letu '61 in so danes večinoma pozidana, zato bi bilo najbolj smiselno, da se jih legalizira. Menda so že leta '73 takratne oblasti lastnikom izdale dovoljenja, ki pa so jim bila potem odvzeta. Domačin Enzo Gržinič je povedal, da so nekatere objekte pred tridesetimi leti zgradili kar na družbeni zemlji. Njegov oče je sicer iz potrebe prodajal svojo zemljo, vendar kot kmetijske in ne kot zazidljive parcele. Podžupan naše občine, gospod Ugo Fonda se je predstavil kot eden tistih, ki nasprotujejo nadaljnji pozidavi Pacuga. Pojasnil je, da je strategija naše Občine zajeta v pred petimi leti sprejetim razglasom o Zeleni občini, v katerem se je opredelila za čimmanjšo pozidavo (le za naravni prirastek in potrebe gospodarstva) in ohranjanje zelenih površin. Le tako bo tukajšnje območje še zanimivo za turizem. Veliko vroče krvi je povzročila njegova izjava, da je za Občino Piran pomembnejša
Franka Kovačič: "Belokriška cesta je enaka, kot je bila še v Mussolinijevih časih..."
skrb za stanovanjske potrebe domačinov (posebej je poudaril, da so tu mišljeni tudi priseljenci, ki so se odločili tu naseliti za stalno), medtem ko so lastniki počitniških objektov za občino manj zanimivi, saj ne predstavljajo stalnega vira prihodkov, turisti pa tudi niso. Prostor naj bi bolj ali manj le bremenili... Razgreto dvorano je potem poskušal pomiriti Jože Maver (tudi član portoroškega krajevnega sveta in sveta Občine Piran), ki je povedal, da osemdeset črnih gradenj, od katerih jih je veliko prav v Pacugu, predstavlja za občino Piran precejšen problem. Zdi se, kot bi Pacug ne bil v naši občini. Zdaj se občina trudi, da bi ga približala, ga spravila vanjo, da bi zaživel skupaj z njo... Pozval je tiste, ki svojih črnih gradenj še niso prijavili, kar je omogočil takoimenovani Jazbinškov zakon iz leta '92, naj to naredijo zdaj, naj posredujejo svoje predloge in pripombe, kar bodo na Občini skrbno preučili...
Livija Sikur Zorman
Če ste v zadregi za darilo, zavijte v trgovino

ouu m - tpc, ni o luc^, u.-. oami-tn
Med številnimi izdelki orientalske in domače obrti boste zagotovo našli primerno dragocenejše ali cenejše darilo za vsako priložnost in okus.

na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
ZfiKLJCICNfi GRADBENA DELA
Franjo PERAS, s.p. Senčna pot 18, PORTOROŽ, GSM: 041/788-126
NALOŽBA PORTOROŠKEGA CASINOJA V LIPICI
V Lipici so 8. septembra svečano odprli prenovljeno igralnico Grand Casino Lipica. Liplška igralnica, ena od koncesiiskih dejavnosti delniške družbe Casino Portorož, želi z novo pridobitvijo predvsem privabiti čim več tujih in domačih gostov in seveda prispevati k razvoju turizma na območju ožje in širše regije. Turistično ponudbo kraja je izboljšala še Kobilarna Lipica, ki je v okviru pogodbe s portoroško družbo Casino preuredila hotel Maestoso. Samo lani je Casino Portorož za razvoj Lipice namenil več kot 220 milijonov tolarjev.
"Čeprav današnja obdavčitev igralniške dejavnosti žal ne omogoča aktivnega finančnega poseganja v nekatere projekte, se bo podjetje tudi v prihodnje vključevalo predvsem v projekte za promocijo Krasa. Razen neposrednih investicij iz naslova koncesije sodelujemo pri promocijah določenih aktivnosti v kobilarni in kot pokrovitelj sodelujemo na vseh večjih prireditvah v Lipici in okolici," je povedal Aldo Babič, predsednik uprave delniške družbe Casino Portorož. V obnovljeni igralnici bodo gostje lahko preizkušali srečo na 360-ih igralnih avtomatih, bingu in 27-ih igralnih mizah, med katerimi je tudi francoska ruleta, ki je novost lipiške igralnice. Zabaviščni prostor so obogatili z večjim odrom, dopolnili pa so še kulinarično ponudbo. Po vzoru Las Vegasa je nastala t.i. "free flow" restavracija, kjer si gost za določeno vsoto privošči tolikšno in takšno hrano, kot si želi, zahtevnejšim gostom pa je na voljo restavracija "a la carte". Igralnica je urejena kot kakšna kraška jama in spominja na Vilenico. Ob vhodu so postavili značilno vaško "šterno", bar pa kot kraško hišo. Osrčje igralnice je v prvem nadstropju, kjer se razprostira kraška gmajna z obrisi okoliških vasi.
Celotna naložba v posodobitev igralnice v Lipici znaša 470 milijonov tolarjev; skupaj z avtomati in ostalo tehnično opremo pa okoli 680 milijonov tolarjev. Več kot polovico so krili iz sredstev amortizacije oziroma lastnih sredstev družbe, preostalo (45 odstotkov) pa s krediti. Načrtujejo, da bodo v prihodnosti prenovili še zunanjost hotela Maestoso, uredili recepcijo, bazen..., kar bi naj skupaj z golf igriščem ter kobilarno predstavljajo celovito ponudbo, ki bi privabljala in zadovoljila še nove goste.
Žal je na slavnostni otvoritvi prišla na dan tudi manj svetla stran nove lipiške pridobitve in sicer, da si investitor - portoroški Casino' - ni pridobil vseh potrebnih dovoljenj...
G) 2 d P &
OZARA Slovenija nacionalno združenje za kakovost življenja
Potrebujete pomoč in podporo zunaj psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Bi radi izmenjali svoje izkušnje v skupini za samopomoč? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem? Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec? Oglasite se v društvu OZARA, enota Izola, V Smrekarjevi 21 v Izoli, tel. 05/640-35-73.
čar nakupovanja na piranski tržnici
Jesen je tu In stojnice na piranski tržnici se bohotijo z bogato ponudbo sadja in zelenjave. V zraku je vonj različnega cvetja. Prijazne branjevke vabijo k svojim stojnicam, ponujajo in hvalijo svoje pridelke, s kupci spregovorijo o tem in onem in ob nakupu navadno stehtajo "za dobro vago".
Pomembna pridobitev za kupce in branjevke je preureditev nekdanje zelenjavne trgovine na trgu v zimsko tržnico. Občina Piran je tako zagotovila prostor s sanitarnimi in garderobnimi prostori za prodajalce, priročnim skladiščem in seveda z možnostjo prodajanja v še tako neugodnih vremenskih pogojih. Županja naše občine je ob manjši slovesnosti 20. septembra predala branjevkam novo zimsko tržnico v uporabo. Za organizacijo prodaje na tržnici je zadolžen gospod Karmelo Benko, ki skrbi za njeno urejenost in opremljenost. Stojnice so lične in funkcionalne, železne z nadstreškom, da dež prehitro ne prežene ne prodajalcev ne kupcev. Glavni šef Benko je v pomoč tudi pri sporazumevanju s turisti, saj govori nemško, italijansko in rusko. Turisti radi prihajajo na piransko tržnico, saj marsikje takšnih tržnic nimajo več. Tržnica je poleti včasih celo' že pretesna, pozimi pa žal prevelika, saj je kupcev zdaj občutno manj kot nekoč. Iz piranske okolice prihaja redno prodajat okoli štirinajst prodajalk in prodajalcev.
Brane Strojan je znan po kislem zelju in repi. Zase pravi, da je kmetovalec, ki prodaja svoje izdelke. Rad ima svoje delo. Ni mu težko delati in prodajati, ob tem pa še rad svetuje, kako katero od zelenjav tudi pripraviti..
Peter IVIrda je čil 80 letnik, ki je prepričan, da je prav, da človek dela, dokler le more. Prodaja rože, feferone, motovileč in solato.
Milka Tonči prodaja skoraj 40 let. Zdaj postopoma v prodajo uvaja svojo hčer, ki ji bo, ko sama ne bo več zmogla, prepustila "posle". Letos pa jim je suša žal pobrala skoraj ves pridelek..
Mirela Jeličič, rojena Pirančanka, rada pohvali svojega moža, ki ima rad zemljo. Vse kar prodaja na svoji stojnici, je posadil, zasejal, obdeloval in pripravil za trg prav on. Žalosti pa jo, da ni mladih, ki bi hoteli prevzeti skrb za zemljo. Ko bosta z možem obnemogla, bo vso to, z ljubeznijo obdelovano zemljo prekrila robida.
Amelija Markežič prodaja 30 let. Kmetovanje je tradicija v družini. Za delo poprimejo vsi, saj je kmetija velika. Hkrati pa je tudi veliko skrbi: kako bo obrodilo, kje bodo prodali, itd...
Mariza Zlatic prodaja 33 let. Prej je prodajala v trgovini. Delo branjevke je prevzela od svojih staršev. Velika kmetija, kar pa pomeni tudi velike skrbi.
Žal se čar tržnic izgublja, saj vse manj ljudi na njih kupuje. Vse več ljudi se pač zaradi praktičnosti in hitrega tempa sodobnega življenja, odloča za nakupovanje v marketih. Branjevci so nezadovoljni tudi s cenami, ki jih za odkup ponujajo zadruge. A kaj naj rečemo šele mi kupci, ki
za pridelke, ko pridejo na trgovske police, plačamo še nekajkrat več, kot zanje dobijo pridelovalci!? Nekoč so več pri domačinih pridelanega sadja in zelenjave odkupovali hoteli, počitniški domovi, gostilne... Zdaj se tolažijo, da bo morda bolje, ko bo odprta tržnica v Luciji... A, bralke in bralci, upoštevajte kdaj naš nasvet in si vzemite čas za nakupovanje na piranski tržnici! Zagotavljamo vam, da je to posebno doživetje, drugačno kot v običajnem "konfekcijskem" marketu. Tržnica je tudi prostor, kjer boste srečali veliko ljudi, morda z znancem popili "kapučin" v bližnjem gostišču in si napolnili "baterije" ob prijetnem kramljanju in tržničnem živ-žavu.
Marjan Maslo
Arhitekt Boris Podrecca je pred leti prenovil Tai valif je arhitekt ogradil ploščad s količki. Začasno,
Mati županja je letos dala odstraniti nekaj teh količkov in na njihovo mesto postaviti posode z rožami. So iz betona, a so narejene, kot bi bile kamnite. Arhitekt Podrecca nasprotuje tej zamenjavi, češ da so posode preveč kmečke.
Če se malo ozremo po Piranu, bomo videli kar nekaj vaških elementov, ki spominjajo na stare čase. Denimo velike posode za olje, ki ponosno stojijo ob obali in rastejo v njih oleandri. Spominjajo nas na oljkarstvo, s katerim so se preživljali številni Pirančani. Piran je bilo vendar mesto ribičev, kmetov, solinarjev in obrtnikov! Še pred 50 leti je imel šjor Tamaro v Piranu konjička, s katerim se je vozil zjutraj na svoje posestvo na Bernardinu in se ob večerih vračal v Piran z vozom, polnim sveže zelenjave. Tudi riganje osličkov se je takrat še slišalo po ulicah Marciane. Ulica Alme Vivode se je včasih imenovala Figarola, najbrž po figah.
Količki na Tartinijevem trgu
tinijev trg. Osrednji del trga ima gladko površino in da se ljudje navadijo na novi red.
po njej ne bi smeli voziti. Ker tega niso vsi spošto-
Kaj pa če je gladka plošča na Tartinijevem trgu preveč mestna? Količki pa...
Nekaj stvari je v Piranu, ki niso ne mestne ne vaške, ampak enostavno grde. Denimo visoki smetnjaki, obsuti z rečnim kamnom. Pa umazani zeleni plastični smetnjaki, pa oglata cvetlična korita iz betona in plastična kramarija ob hotelu Tartini in ob obali.
V mestih, kjer dajo nekaj nase, nimajo plastičnih smetnjakov, pač pa so posode za smeti take, da mesto krasijo, so arhitekturni element. Pa ne le v bogatih deželah. Na Reki, n.pr. če se sprehodite po Korzu, boste občudovali lične kovinske posode, ki krasijo mestno sprehajališče.
Morda se mati županja res ni posvetovala z arhitektom in strokovnjaki iz zavoda za spomeniško varstvo. Prav gotovo pa je s svojo gesto opozorila na to, da je Piran lep in bi ga ne smeli tako brez občutka nastiljati z navlako.
Turizem in storitve, d.d. SI - 6330 PIRAN; Kidričevo nabrežje 4 Tel +386/5/67-33-104; Fax +386/5/67-32-467 E-mail: info@hoteli-piran.si
PIRAN
Naše mestece s šarmom vabi vse ljubitelje kulture ter pristne primorske kuhinje in dobre hrane, da obiščejo:
•	Restavracijo "TRI VDOVE" ki nudi bogat izbor ribjih jedi in drugih specialitet. Že sprejemamo rezervacije miz za silvestrovanje na telefon 05/67-32-232.
•	Pizzerija "BATANA" na Tartinijevem trgu nudi razne vrste pizzy lepinje, burger je, testenine in drugo. Tel. 05/67-32-645.
•	Novi millenium lahko dočakate v našem hotelu "PIRAN" ob bogati švedski mizi in zabavi. Rezervacije že sprejemamo na tel. 05/67-33-104.
Evropski dan brez avtomobilov
Občina Piran je na svojstven način obeležila ta dan. Prireditev, ki jo je povezovala Zora Mužinič, je pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Komisija sveta za osnovne šole. Sodelovali pa so tudi Bogdan Pajek, Dimitrij Marušič, Alojz Smrekar, Neli Romanello in seveda najglavnejši -učenci, ki so risali, kako si predstavljajo varnost v prometu in svojo spretnost v vožnji s kolesom preizkušali na za to postavljenem poligonu. Županja Pirana, ga. Vojka Štular, je šolam v naši občini podarila kar enajst koles z vso potrebno opremo in seveda tudi zaščitne čelade!
NA SREČANJU ORKESTROV V MIRANU
Delegacija občine Piran - županja Vojka Štular, predstojnica Urada za družbene dejavnosti Milica Maslo, predstojnik Urada županje Atilio Radojkovič in višja svetovalka za mednarodno svetovanje Nada Zaje - je z obiskom 3. festivala pihalnih orkestrov septembra letos v italijanskem Miranu vrnila obisk miranske občinske delegacije, ki je bila pri nas julija. Na tem festivalu je letos prvič sodeloval tudi piranski mladinski pihalni orkester. Pirančani, pod vodstvom dirigenta Benjamina Makovca, so s skladbo V. Štucla, Pozdravljena Slovenija, prav dobro predstavili našo deželo.
Županja Občine Piran, gospa Vojka Štular, se je na Tartinijevem trgu, pred piransko občinsko palačo 15. septembra smelo soočila s protestniki z Liminjanske ceste v Luciji. Poleg nje sta Liminjančana gospa Daria Dellosto in gospod mag. Boštjan Dvorak.
Gradbišče v obrtni coni v Luciji: tu nastaja novo, več kot pet tisoč kvadratnih metrov veliko nakupovalno središče tehničnih in instalacijskih izdelkov Merkurjeve Soče Koper in veletrgovine TUŠ. Naložba, ki je vznejevoljila tako okoliške prebivalce kot nekatere podjetnike (konkretno podjetje Felolux, bližnjega soseda bodočega nakupovalnega centra), naj bi znašala 12 milijonov mark. Z gradnjo so začeli še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja (nanj so se v Feloluxu pritožili).
Piranska univerza za tretje življenjsko obdobje pred novo programsko bogato sezono
Po plodnih spomladanskih pripravah (uspešno izpeljan teča| iz računalništva), |e z dobro obiskanim občnim zborom in uradno registracij piranska univerza za tretje živl|en|sko obdob|e stopila v krog društvenih organizacif naše občine. Upravni odbor, vodi ga Fanči Kuhar|eva, je pripravil raznovrsten, bogat program, ki bo s 1. oktobrom gotovo pritegnil marsikoga stare|še, bržkone pa tudi mlajše generacije.
Skladno z odgovori v anketi bo univerza pripravila vrsto študijskih krožkov, delavnic, strokovnih ekskurzij in srečanj za snovanje prisrčnih medsebojnih odnosov. Kakor pomladi, je tudi zdaj največ zanimanja za tečaj računalništva. Vrsta krožkov bo v obliki predavanj, delavnic in poučnih ekskurzij skušala odgovoriti na veliko vprašanj, kako si ustvariti pogoje za zdravo življenje. Naravna in kulturna dediščina ter bogastvo umetnostne zgodovine zbujajo nemajhno zanimanje naših starejših občanov, enako kot znanje tujih jezikov (angleščina, italijanščina, nemščina). V strokovnih krožkih za likovno in literarno dejavnost, za planinarjenje in pohodništvo, praktična napotila za zdravo prehrano in še kaj bo do maja bogatilo udeležence programskih aktivnosti.
Želje po druženju bodo izpolnjevale izlet v rojstni kraj Sebastiana Kneippa, ogled naravne klinike v Salzanu pri Benetkah, v okviru krožka o naravni in kulturni dediščini pa obisk nekaterih krajev v Istri, na Hrvaškem in v Italiji. Svojevrstna popestritev programa bodo tudi novoletno srečanje, zaključek šolske sezone s podelitvijo diplom in ne nazadnje tudi vzpon na Triglav.
Kot strokovne sodelavce in mentorje je uspelo že doslej pridobiti vrsto znanih imen. Med njimi so Miha Steinbacher, dr. Danica Radulovič, dr. Lovro
Koršič, prof. Iztok Ostan, naturopar iridolog Franc Božjak, Boštjan Tišler, Jože Lesnik, Zvona Ciglič,
V	ponedeljek, 2.10.2000 v prostorih knjižnice OŠ Lucija:
•	računalništvo, internet in elektronska pošta -ob 14.00
•	zdravo življenje-ob 16.00
•	naravna in kulturna dediščina in umetnostna zgodovina-ob 18.00
V	torek, 3.10.2000 v prostorih knjižnice OŠ Lucija:
•	prehrana za seniorje - informativni sestanek z uvodnim predavanjem ob 16.00
•	literarni krožek - ob 18.00
•	planinarjenje in pohodništvo - ob 14.00
V	sredo, 4.10.2000
•	angleški jezik - ob 9.00 v učilnici 11 (desno od vhoda) OŠ Lucija
•	nemški jezik - ob 10.30 v knjižnici OŠ Lucija
•	italijanski jezik - ob 12.00 v učilnici AN 2 (desno od vhoda) OŠ Lucija
•	joga - ob 13.00 v učilnici AN 2 (desno od vhoda) OŠ Lucija
•	likovni krožek in likovna delavnica -13.30 v likovni učilnici (desno od vhoda).
Jozerka Pahor, Mojca Arzenšek, Mira Zoreč, Robert Čelič, Ivica Eller, Emilija Pavlič in še nekateri. Vse to bo dalo vsebini posebno težo.
Vrsta ljudi obljublja aktivno sodelovanje pri uresničevanju tega programa. In nič manj tudi pri ustvarjanju osnovnih vsebinskih in gmotnih pogojev za uspešno uresničevanje interesov. To pa je tudi jamstvo, da bo piranska univerza za tretje življenjsko obdobje zaorala plodne brazde v naše občinsko življenje.
Se želite tudi vi vključiti v verigo bogatenja vaše osebnosti?
Od 2. do 4. oktobra bo v Osnovni šoli Lucija dodatno vpisovanje novih članov društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Piran. Iste dneve pa bodo tudi prav tamže informativni sestanki z mentorji.
Vse dodatne informacije v zvezi s prostori sestankov boste dobili ob vhodu v šolo. Na informativnih sestankih vas bodo mentorji podrobneje seznanili s programom krožka oz. delavnice, oblikovane bodo skupine, izbran animator in dogovorjen urnik dela in vse ostalo, kar vas bo še zanimalo.
Nečlani društva se boste lahko eno uro pred sestankom včlanili. Letna članarina znaša 2.500 sit.
KOZMETIKA-PARFUMERIJA
Obala 33, Portorož, Tel.: 066/748-420
V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza.
Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ...
Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto v Naročite se lahko po telefonu 748-420.
Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže.
Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.

JMg^đn it. 9
■ 'J- ' : :' ■ '	;':'--Z ': - : ■; v -v/ -.-X- -. -v: ■ ::V:: ■
September
ŠOLA JE ODPRLA VRATA
53. Neptunov krst
Kot že toliko let je bil tudi letos pomorski krst prvošolcev Srednje pomorske šole Portorož. Bil je to že triinpetdeseti po vrsti. Šola je prvič odprla svoja vrata davnega leta 1947 v Žusterni pri Kopru. Naslednje leto se je preselila v Piran, od tu pa leta 1962 v novo stavbo v Portorožu, kjer domuje še dandanes.
Na dan krsta so se najprej v šoli zbrali prvošolci in njihovi starši na prvem roditeljskem sestanku, kjer so jih pozdravili razredniki in ravnatelj Franc Uljan, ki je starše seznanil z vsemi podrobnostmi glede šolanja na pomorski šoli. Ob tej priložnosti so vsi dobili publikacijo Moj kompas, ki jo izdaja šola ob začetku šolskega leta, iz katere se dijaki, njihovi starši, pa tudi učitelji, lahko podrobnejše seznanijo s šolskim programom. Izšla pa je tudi zanimiva knjižica Neptunov krst, v kateri je objavljen Neptunov govor na letošnjem krstu prvošolcev, kratka zgodovina tega običaja (Neptunovo romanje od Žusterne do Portoroža) in opis doživljanja krsta, ki sta ga napisala dijakinja in dijak iz prejšnjih let.
In kakšen je bil krst letos?
Popoldan je povorka "sužnjev" in "gusarjev", ob spremljavi godbe na pihala ter mažoretk, krenila proti središču Portoroža, kjer je bil na Trgu preko-morskih brigad krajši kulturni program. Množica trpečih sužnjev in neusmiljenih gusarjev skupaj s starši in učitelji se je potem z ladjami odpeljala v Piran, kjer jih je pred gledališčem Tartini pozdravila tudi piranska županja.
Tam se je zgodil osrednji del prireditve: govor Neptuna in krst bodočih plo-vbnih, ladijskih strojnih tehnikov ter elektrotehnikov elektronikov.
Prireditev je spremljalo navdušenje več tisoč radovednežev. Zagotovo je Neptunov krst oziroma krst prvošolcev - bodočih pomorcev prireditev - letos jo je pomorska šola pripravila skupaj s Turističnim društvom Piran - takšen tradicionalni dogodek, na katerega smo lahko upravičeno ponosni in ga je treba skupaj še naprej gojiti.
Alenka Petrovčič
-ULL ^кмм

* Letos se je na Srednjo pomorsko šolo v Portorožu vpisalo 80 novincev, med katerimi je tudi sedem deklet. V programu plovbni tehnik je vpisanih 29 dijakov, za ladijskega strojnega tehnika se jih bo šolalo 10, v programu elektrotehnik pa jih je 41. Največ prvošolcev je iz obalnih občin, so pa še iz Ilirske Bistrice, Ljubljane, Škotje Loke, Hrastnika, Trbovelj, Celja, Maribora in celo Prekmurja.
Gimnazija Piran ni od muh
Medtem ko so bili rezultati dijakov piranske gimnazije, ki so opravljali maturo lani, slabi, je generacija, ki se je z zrelostnim izpitom spopadla letos, izredno popravila podobo o kvaliteti Gimnazije Piran. Izmed 57 maturantov ni padel nihče, kar 16 pa je bilo odličnih in prav toliko prav dobrih. Pa to še ni vse! Štiri dekleta so od 34 možnih dosegle nad 30 točk: Uršula Koren, Mirjana Djurkovič, Darja Glavina in Jana Flego ter se tako uvrstile med najboljše maturantke v naši državi.
Visokošolski študijski program Management
Visoka šola za management Koper že od študijskega leta 1997/98 izvaja izredni študij dodiplomskega študijskega programa management tudi v Mariboru. Organizator študija je podjetje Made d.o.o.
Študijski program Management je sodobno zasnovan in izrazito aplikativno usmerjen. Poleg ozkih strokovnih znanj (marketing, finance, kadri) pridobijo študenti interdisciplinarna znanja s področja poslovodenja, prava in humanističnih ved, ki so izjemno pomembna za vodenje pridobitnih in nepridobitnih organizacij. Študentje obiskujejo predavanja, seminarske vaje, pomemben del študija pa predstavlja praktično usposabljanje, kjer si študentje pridobivajo prve delovne izkušnje in poskušajo svoja teoretično pridobljena znanja uveljaviti v praksi. Triletni študij zaključijo z diplomskim delom, za katerega imajo leto dni, da ga pripravijo. Diplomanti pridobijo visokošolsko izobrazbo in strokovni naslov diplomirani ekonomist oziroma diplomirana ekonomistka.
Študijski program management organizacijsko poteka kot redni in izredni študij in sicer kot redni študij le v Kopru, kot izredni pa v Kopru, Mariboru, Celju, Škofji Loki in Novi Gorici.
Kogar zanima šolanje na tej šoli (kandidati za vpis v 1. letnik morajo imeti končano srednjo šolo za 3. letnik pa višjo po programih pred 1.1.1994) se lahko vpišejo najkasneje do 10. oktobra 2000.
Za dodatne informacije lahko pokličete: 05/610 2003, 05/33 33 960, 04/506 1300,
03/545 3559 in 02/228 0880.
ŠOLA JE ODPRLA VRATA
za prvošolce piranske gimnazije se je letos pouk pričel s športom
Prvi teden pouka se je za dijake prvih letnikov Gimnazije Piran namesto v šolskih klopeh začel z vodnimi športi. Pod vodstvom mentorjev in profesorjev so se učili tehnike plavanja, spoznavali morsko dno in osnove potapljanja ter se po teoretičnem delu iz jadranja podali na morje z Viharnikom. To je poskusna oblika pouka telesne vzgoje. Dijaki imajo namreč tri ure športne vzgoje tedensko, vendar je bila tretja ura zaradi prostorske stiske skoraj neizvedljiva (pouk je potekal v premajhnem kabinetu). Tako so se letos v piranski Gimnaziji odločili del ur športne vzgoje strniti v enem tednu, s čemer so učence prijetno presenetili (in jim najbrž tudi olajšali prilagajanje srednji šoli).
Mnenje ene od prvošolk o prvem tednu pouka na Gimnaziji Piran: "Ko sem prvi dan vstopila v gimnazijo, sem bila pripravljena na najhuje. Potem pa - teden vodnih aktivnosti, ki mi je bil tako všeč, da je iz mene izhlapela vsa zaskrbljenost zaradi nove šole, profesorjev in sošolcev."
V prostorih Krajevne skupnosti Portorož si po poletnem predahu od septembra meseca dalje lahko spet izmerite krvni tlak. Meritve opravlja usposobljena medicinska sestra, prostovoljka območnega Rdečega križa, vsako sredo od 16. do 17. ure. Z njo boste lahko tudi pokramljali o svojem zdravju in povprašali za kakšen nasvet.
Vabljeni.
SPREJEM DRUGE GENERACIJE PRVOŠOLČKOV V DEVETLETKO NA OŠ CIRILA KOSMAČA PIRAN.
Tudi letos so na osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu svečano sprejeli prvošolčke v devetletno osnovno šolo. Skupaj s starši so jih povabili v šolo, kjer so spoznali svoje učiteljice, ravnateljico šole in druge pedagoške delavce ter svoje sošolce. Po kratkem kulturnem programu so se novopečeni šolarji posladkali s torto, ki so jim jo spekli v obliki ladje, simbola šole.

Restavracija v Portorožu
tel.: 674-50-74 &
Pizzerija v Luciji tel.: 770-204
se priporočata
Hortikulturno društvo Portorož si prizadeva za ureditev nasipa na polotoku Seča
Nasip pod polotokom Seča so v zadnjem času vzeli pod drobnogled (tudi) člani Hortikulturnega društva Portorož. Iz ankete, ki so jo v prvi polovici tega leta naredili med svojimi člani, izhaja, da naj bi ta sedaj neurejeni obalni pas ostal javna površina odprtega tipa, povezana s Formo vivo in avtokampom. Društvo je za tem k sodelovanju povabilo še študente krajinske arhitekture na Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Ti so rezultate svoje enodnevne delavnice na nasipu - poimenovali so jo Obmorski pas za zeleno Občino - javno predstavili v Avditoriju in avli občinske palače. Prizadevanja društva so podprli tudi mnogi krajani, ki nasprotujejo širitvi avtokampa in bi nasip rajši namenili rekreaciji, alternativnemu turizmu in širjenju Forme vive vse do morja. Nekaj krajanov je na podlagi vseh teh ugotovitev, predlogov in želja začelo zbirati podpise, da bi se to tudi uresničilo. Peticijo lahko preberete (in podpišete) na sedežih KS Lucija in KS Portorož.
L.S.Z.
Slaščičarna
v Portorožu in pekarna
v Luciji vam bosta s svojo najboljšo ponudbo sladic posladkala še tako siv jesenski dan...
AVTO-MOTO DRUŠTVO "PINKO TOMAŽIČ" PIRAN
Avtokamp Strunjan
6323 Strunjan tel.: (066) 782 076 fax: (066) 782-344
Avto Šola - Avtokamp - Turistične usluge
Ali imamo še letno prizorišče?
Rubrika z zgornjim naslovom se je - predvsem med našimi bralkami - očitno prijela. Tako smo za Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij v Portorožu že prejeli novo vprašanje, ki se navezuje na njihovo letno prizorišče - amfiteater -, katero je bilo seveda spet aktualno ravno v poletnem obdobju. In kaj zanima našo bralko v zvezi z Avditorijevim, amfiteatrom?
VPRAŠANJE PORTOROŽANOVE BRALKE:
Letošnje poletje sem si ogledala kar nekaj predstav v Avditoriju, ki so potekale v letnem amfiteatru Ker je bilo vsakokrat vreme lepo in toplo, sem pričakovala, da bom predstave uživala pod vedrim nebom in zvezdami. Žal pa je bil novi nadstrešek nad amfiteatrom vselej razprt, kar je seveda zmanjšalo čar predstave na prostem in poletnega doživetja.
Letnega prizorišča torej več ni! Mar ni bil nadstrešek nad prizoriščem narejen le za primer neugodnega vremena (padavine)? Brali smo celo, da je odpiranje/zapiranje nadstreška tehnično enostavno in da traja le 5,10 minut..., kar naj bi pomenilo, da se prizorišče lahko v kratkem času prilagodi vremenskim razmeram. Sprašujem torej, zakaj je streha nad amfiteatrom vselej razprta?
ODGOVOR KULTURNEGA, KONGRESNEGA IN PROMOCIJSKEGA CENTRA AVDITORIJ PORTOROŽ:
Že v letu 1998 (oktober) smo pričeli z izdelavo unikatnega objekta - nad-kritja letnega dela Avditorija - Amfiteatra. Seveda je ob temu še več pridobitev: premični več-funkcionalni oder, primerni skladiščni prostori, novi sedeži, sanirani betonski del Amfiteatra itd. Večina del je bila narejena do konca maja 1999, ko je bil objekt uporabljen za 50. obletnico praznovanja Radia Koper-Capodistria. Od tedaj sicer objekt deluje, vendar je delovanje le poskusno, saj objekt dokončno še ni bil predan. Zataknilo se je pri plačevanju izvajalcem (Avditorij kot javni zavod nima lastnih investicijskih sredstev, temveč le-ta zagotavljajo državni in občinski proračuni). To je potegnilo za sabo podražitve, nekatera dela zaradi tega niso bila narejena in podobno. Vendar smo končno - po mučnem letu dogovarjanja, usklajevanja in prepričevanja -prišli do rešitve: izvajalec dokončuje zaupana mu dela.
Bralcem se opravičujemo, da je prišlo do takšnega poteka dogodkov, vendar Avditorij - kot investitor - ni mogel mimo zakonskih določil in pravil. Zagotavljamo Vam, da bo tudi streha Amfiteatra "polno zaživela" z našimi prireditvami, pričakovanji in nenavsezadnje - zahtevami občinstva, ki je vsak dan zahtevnejše in nas hkrati spodbuja k novim izzivom.
Vprašanje je bilo umestno in nam je hkrati ponudilo priložnost, da tudi širše občinstvo seznanimo (včasih tudi s takšnimi zapleti!) o poteku del.
VIDIMO SE V AVDITORIJU.
Direktorica Jana TOLJA, univ.dipl.polit.
S PORTOROŽANOM DO ODGOVOROV
Zakaj portoroških pločnikov ne pomivamo?
Vprašanj, ki tiščijo naše bralke in bralce, nikoli ne zmanjka. To vedo tudi tisti, od katerih vedno znova terjamo odgovore. V nadaljevanju je vprašanje ene naših zvestih bralk, doma iz Portoroža, ki budno spremlja vse, kar se v kraju dogaja. Tokrat je svoje vprašanje še posebej skrbno utemeljila in opremila s primerom Monte Carla na Ažurni obali. In prav po tamkajšnjih letoviščar-jih naj bi se bili menda zgledovali načrtovalci in investitorji, ko so v 70. letih podirali stari in gradili nov Portorož.
VPRAŠANJE BRALKE:
PORTOROŽ, NAŠ MONTE CARLO...
V najhujši poletni sezoni je novinarka ene naših televizij povpraševala turiste, kako se kaj počutijo v Portorožu. V spominu mi je ostal mladenič iz Italije, kije dejal, da mu sicer morje ni všeč - "non e' bello", je rekel, da pa je mesto lepo, spominja ga na Monte Carlo...
Sama sem pred nekaj leti bila v Monte Carlu in naključje je hotelo, da sem se tam znašla v zgodnjih jutranjih urah, ko so zapirali igralnice. Dobro se spominjam, da so v teh zgodnjih jutranjih urah s cevmi pomivali ceste in obenem zalivali mnoge nasade rož in grmovnic. Po Portorožu se prav tako večkrat zjutraj sprehodim po "glavni promenadi" ob štiripasovnici. Pločniki pri nas so poleti razgreti, zaudarjajo, so zapacani, umazani...: sladoled pač komu pade na pločnik, zlije se pivo ali sok, dežja pa ni, da bi vse to vsaj za silo spral... Asfalt je poln zlepljenih žvečilk... Vse to je zelo nelepo in deluje zanemarjeno, umazano. Obenem ni svežine, cvetje in trava se sušijo... Takšen je ta naš Monte Carlo!
In končno, po vsem tem uvodu, še k mojemu vprašanju:
Zakaj v Portorožu ne peremo pločnikov?
Pranje bi kraj ne le očistilo, dalo bi mu tudi svežino! Strošek pranja bi morali nekam vključiti,
i^шш
saj vendar ne moremo imeti tako umazanega mesta in ga celo prodajati kot mondeno, urejeno letovišče!
Pa da ne bom samo kritična, naj na tem mestu povem svoje mnenje, da imamo v Portorožu zelo vestne in natančne osebe, ki Portorož skrbno pometajo. Pogosto jih opazujem - nekoliko starejšega gospoda (pometa od starega hotela Palace proti Piranu), pa dva mladeniča - eden višji in temnolas, drugi malo nižji in svetlolas - kako vestno opravljajo svoje delo. Krajevna skupnost Portorož bi jim morala ob kakšni priložnosti izreči javno zahvalo, če je seveda ne bo prehitelo Javno podjetje Okolje! Saj so najbrž "portoroški fantje" zaposleni pri Okolju?!?
Imamo tudi avto metlo, ki pometa ceste, za seboj pušča vlažne sledove, prebudi pa tudi mnoge ljudi, željne dopustniškega spanja.
Portorožanka
Za odgovor smo pobarali piransko javno podjetje Okolje, katero je zadolženo za čistočo naših ulic in nam je svoj odgovor že poslalo (v nadaljevanju ga seveda objavljamo) ter najodgovornejšega za javne površine pri nas - Občino Piran -, ki pa nam še ni odgovorila. Seveda pričakujemo, da bo to storila do naslednje številke.
ODGOVOR JAVNEGA PODJETJA OKOLJE PIRAN
D.O.O.:
Po "Programu skupne rabe" pranje pločnikov v Portorožu ni predvideno, izvaja pa se vsakodnevno ročno in strojno pometanje. Strinjamo se, da bi bilo nujno potrebno zagotoviti potrebna sredstva, zlasti za ureditev namakalnega sistema za zelenice in parke, kakor tudi za ureditev manjkajočega hidrantnega sistema za potrebe vzdrževanja javnih površin.
Lep pozdrav.
Ilffillf^
Packe na asfaltu portoroških pločnikov (veliko |e tudi prilepljenih žvečilnih)
Direktor družbe: Robert Casar, univ.dipl.prav.
Portorožan bo na vaša vprašanja iskal odgovore še naprej, zato pogumno z njimi na dani (Predlagamo, da nam jih posredujete pismeno).
4. SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV SLOVENIJE
Lokalni časopisi so v Sloveniji priljubljeno branje. Ljudje radi čitajo o dogodkih v domačem kraju, saj v njih nemalokrat tudi sami sodelujejo ali imajo nanje celo določen vpliv. Lokalni časopis ima pečat bližnje okolice. Ko ga človek bere, se počuti nekako doma, v miru in na varnem pred vznemirljivimi novicami iz drugih predelov sveta. Ni mu treba trepetati ob novicah v črni kroniki, čita le o znanih ulicah in pripetljajih, o sosedih in o šoli, kamor hodijo k pouku njegovi otroci. Lokalni časopis nekoliko razmakne stene njegovega doma in jih odpre navzven, ne da bi bila pri tem ogrožena varnost njegove družine. Zbuja mu pomirjujoč občutek pripadnosti kraju in vsemu, kar se tu dogaja.
1. septembra letos je v hotelu Slovenija v Portorožu potekalo srečanje urednikov in novinarjev slovenskih lokalnih časopisov - četrto po vrsti - ki se ga je udeležilo okoli 40 redakcij iz vse Slovenije.
V Sloveniji izhaja blizu 60 lokalnih časopisov v Sloveniji. Trenutno se ponašajo s povprečno skupno naklado 200.000 izvodov. Obstoj in delovanje jim omogočajo v glavnem sponzorji ter seveda oglaševalci. In glede na to, da je prav oglaševanje pomemben vir financiranja lokalnega tiska, so -letos prvič - podelili priznanje "oglaševalec leta" trem najbolj pomembnim oglaševalcem: Drogi Portorož, Casinoju Portorož in Banki Koper. Priznanje "bralec leta" pa je prejel dr. Peter Bossman, ki je eden najbolj priljubljenih zdravnikov na Obali. Podelitve so bile pravzaprav zadnja točka srečanja.
O vplivu lokalnih medijev, o njihovi svobodi in odvisnosti od različnih dejavnikov je potekala okrogla miza, kjer je bilo slišati zanimive teze, ugotovitve in mnenja. Čeprav so lokalni mediji zmeraj živeli nekako neopazno in skriti širši slovenski javnosti, imajo občuten in neposreden vpliv na del te javnosti; gre za število bralcev, ki ni ravno zanemarljivo. Ni jim torej mogoče oporekati tudi poslanstva na področju medijske kulture. Dan je bil celo'predlog, naj bi na naslednjem, 5. srečanju - to bo v Slovenski Bistrici - ustanovili Društvo lokalnih časopisov Slovenije, ki bi lahko povečalo vpliv lokalnih časopisov na širšo slovensko javnost in bi po potrebi pomagalo zaščititi interese ali obstoj katerega od lokalnih glasil.
S. P.
JUBILEJNI 35. MEDNARODNI SLIKARSKI EX TEMPORE REKORDEN
Piran je v prvem tednu v septembru postal mesto umetnikov in umetnosti: slikarji in keramičarji v doslej rekordnem številu - skoraj 450 jih je prišlo iz devetih držav in se udeležilo te prestižne likovne manifestacije. Na 35. mednarodnem slikarskem ex-temporu Piran 2000 je žigosalo platna kar 336 umetnikov iz devetih držav, na prvi ex tempore keramike se je odzvalo 62 keramičarjev iz več držav, na enodnevnem ex-temporu (v nedeljo, 10.9.) na elipsi Tartinijevega trga pa je slikalo 49 slikarjev. Rekordni so bili tudi nagradni fond (6.000.000) in število nagrad, saj jih je bilo ob Grand prixu podeljenih še 54, ki so jih izbrale mednarodne strokovne žirije.
Obalne Galerije kot glavni organizator te najstarejše tovrstne manifestacije v Srednji Evropi so še posebej poskrbele za pestro dogajanje v Piranu s celotedensko demonstracijo oblikovanja gline na lončarskem vretenu, z lutkovno predstavo za odrasle, s koncertom M.M. kvarteta, s predstavitvijo oldtimerjev, s Sardelijado,... Ob tem jubileju so bili vsi dosedanji dobitniki Grand prixa povabljeni na slikarsko delavnico - udeležilo se jih je dvanajst - posebni gostje v tem času in tudi na slikarski delavnici pa so bili profesorji in študentje beneške akademije. Andrian Orlando in Claudio Gambalonga sta na trgu demonstrirala Raku tehni-
Tartinijevem trgu. Grand prix je prejel italijanski slikar Pope za sliko Metuljevo nebo na piranskem nebu, predsednica mednarodne žirije za keramiko Marina Bariševič je podelila nagrado za najboljšo keramiko Zagrebčanu Zvonku Butkoviču, za najboljši akvarel je bil nagrajen Roberto Krajcer, za najboljše delo, nastalo na enodnevnem ex temporu pa Pirančanka Barbara Čižmek. Nagradi Občine Piran sta bili podeljeni slikarju Francu Železniku, ki se je udeležil vseh dosedanjih piranskih ex temporov in Carmelu Zottiju, profesorju na beneški akademiji. Piranska županja pa je Obalnim galerijam Piran za organizacijo in izvedbo tega, tudi za mesto pomembnega likovnega projekta, podelila občinsko priznanje (Plaketa Občine Piran).
Dela 35. Mednarodnega slikarskega ex tempo-
Demonstracija Raku tehnike na Tartinijevem trgu je privabila številne, tudi naključne obiskovalce.
ra so na ogled do 30. septembra v vseh piranskih razstaviščih: slike v Mestni galeriji Piran, v Pečaričevi galeriji in v Studiu Galeriji Gasspar, na
ex tempore nastala keramika je predstavljena v Ateljeju Duka in v Tartinijevi hiši pa tista, izdelana v Raku tehniki.
Nives Marvin
Janez Mesesnel, predsednik mednarodne žirije, podeljuje nagrade jubilejnega 35. mednarodnega slikarskega ex tempora.
ko, v Tartinijevi hiši so bile še otvoritve razstav, koncert, v prenovljenem piranskem gledališču je bila razstava del enodnevnega ex tempora, koncerti prireditve Dnevi orgel v Istri,...
Okrog tisoč obiskovalcev, turistov, ljubiteljev umetnosti, slikarjev in keramičarjev je prisostvovalo slavnostni podelitvi nagrad 10. septembra na
Peta poletna glasbena šola v Piranu
Glavni organizatorji (Zveze kulturnih društev Karol Pahor Piran, Glasbena šola Piran) letošnje pete mednarodne poletne glasbene šole, ki so jo pripravili med 19. in 30. julijem v Piranu, so potožili, da je bila žal dolžna premalo medijske pozornosti. In vendar je trideset mladih glasbenikov iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Jugoslavije, Argentine in njihovih profesorjev v tem času imelo kar šest koncertov. Otvoritvenemu koncertu v Križnem hodniku, ko so slušatelji nastopili skupaj s svojimi profesorji, so sledili še štirje koncerti, na katerih so se mladi glasbeniki potegovali tudi za Tartinijevo nagrado, ki jo vsako leto podeli Občina Piran. Na zaključnem koncertu letošnje glasbene šole, ki je bil v prenovljenem gledališču Tartini, je umetniški vodja, prof. Matej Šare razglasil tudi dobitnika nagrade Tartinija, ki sta letos kar dva: mlada flavtistka Karin Vrhnjak in Godalni kvartet Godalika, ki se je v sicer nekoliko drugačni sestavi oblikoval na lanskoletni šoli v Piranu, na kar so še posebej ponosni.
Sindrom čistih rok
Da je težko dokazati koruptivnost politikov, visokih uradnikov, sodnikov, tožilcev in celo' profesorjev, je znano, pa čeprav smo gotovo vsi že kdaj slišali za govorice, kako je ta ali oni/ona (čeprav je dokazano, da so ženske v manjši meri dovzetne za podkupovanje) prejel/a podkupnino. Za nekatere pravijo, da imajo kar predal za plave kuverte... No čisto mogoče je, da so to zgolj ljudske govorice, ki pogosto prerastejo resnična dejstva. A dejstvo je tudi, da so v Ljubljani pred kratkim zaradi korupcije ovadili nekaj občinskih uradnikov, pred nekaj dnevi se je enako zgodilo v Kopru... Se mar bližajo tudi Piranu...?!
KUL-(T)-URA
IL 1° EX TEMPORE DI SICCIOLE
Sabato 16 settembre 2000 si e tenuto a Sicciole il I Ex tempore di pit-tura organizzato dalla neocostituita Societa Turistlca Sicciole della locale clt-tadina ed avova per tema "Le saline di Sicciole". All' Ex tempore hanno ade-rito 27 partecipanti divisl in 2 categories ragazzi (fino a 18 anni) e adulti. I lavori realizzati durante la giornata sono stati esposti davanti al Museo delle saline e valutati dalla giurla formata da Nives Marvin rappresentante delle Gallerio costiere, Daniela Mllotti Bertoni per Г Istituto Intercomunale per la tutela dei beni natural! e cultural!. Duška Žitko per il Museo del Mare "Sergei Mašera" di Pirano e Salvator Žitko direttore del Museo regionale di Capodistria. Degli 8 lavori del ragazzi e del 19 lavori degli adulti la giurla ha scolto i lavori da presentare alle mostre che verranno organizzate in seguito alia manifestazione.
La giuria composta da Duška Žitko (Presidente), Salvator Žitko e Nives Marvin, nella categoria ragazzi ha premiato con il I premio Aleš Simon, al II pošto Neja Simon ed al III pošto Riccardo Bertoni ed ha deciso aH1 unanimi-ta che tutti i lavori dei ragazzi vengano esposti. Nella categoria adulti il I premio e andato ad Elsa Delise il secondo ad Atilio Radojkovič ed il terzo a Livio Zoppolato. Oltre ai lavori premiati, che rimarranno proprieta della Societa Turistica di Sicciole, alia mostra verranno esposti lavori di: Barbara Čižmek, Bruno Bonin, Tatjana Magazin, Sergej Prinčič, Martina Žerjal, Teo Tavželj e
dei ragazzi: Nina Krošič, Amanda Tahiro-vič, Anja Prinčič, Špela Bejek, Matej Grižon.
La seconda edizione dell'Ex tempore l'anno prossimo e programma-ta per il mese di luglio, quando il paese festeg-giera San Dorligo.
La mostra dei lavori del primo ex tempore di Sicciole sono esposti fino il 9 ottobre 2000 negli spazi dell1 aereo-porto di Sicciole e nella Trattoria "Marino". Martedi 10 ottobre la mostra verra presentata al pubblico nella sala delle esposizioni di Casa Tartini.
Fulvia Zudič
Dnevi orgel v Istri
Septembra |e potekal mednarodni festival Dnevi orgel v Istri, ki je bil letos že tretjič. Z njim se želi zbuditi želi zanimanje za orgle kot dragoceno kulturno dediščino in glasbilo, za katero |e Mozart rekel, da je kraljica glasbil. Orgelsko glasbo imajo naši dedki v ušesih kot spomin na najlepše trenutke iz mladosti. Organizator slovenskega dela festivala je bil Avditorij iz Portoroža, sofinancirala pa sta ga Ministrstvo za kulturo in Občina Piran. Ne smemo pa pozabiti še dveh sponzorjev: Restavracijo Pavel iz Pirana in Drogo Portorož.
V Tartinijevem gledališču je bil simpozij, posvečen orglarju Petru Nakiču, katerega orgle imamo tudi v Piranu. V piranski stolnici so nastopili organist Luca Salvadori, sopranistka Isabel Gentile in baritonist Roberto Abbondanza, v portoroški cerkvi študentje zagrebške glasbene akademije, v Umagu pa organist Saša Frelih in violinist Brane Brezavšček iz Ljubljane. Kot napoved festivala je bila avgusta v Piranu fotografska razstava, posvečena orglam, nekaj dni pred začetkom festivala (1.9.), pa je v Ljubljani nastopil organist Andrea Macinanti iz Bologne. Sicer so bili koncerti še v Umagu, Grožnjanu, Završju, Sv. Petru u šumi, Novem gradu, Brtonigli, Pičanu, Pulju in Trstu. Glasbeniki so prišli iz Norveške, Avstrije, Španije, Portugalske, Velike Britanije, Hrvaške, Italije in Slovenije. Zvezda festivala je bil James 0'Donnell, organist britanske kraljeve družine v Westminstru.
Sicer je bilo letos pri nas kar pet koncertov orgelske glasbe. Poleg dveh festivalskih še trije koncerti iz Bachovega ciklusa 2000. Leta 2004 bo na ozemlju Slovenije svetovno srečanje orglarjev na temo Beneške orgle. Upajmo, da v Piranu. Znamenite piranske orgle čakajo. V prihodnjih letih se obeta temeljit pregled teh orgel in razpis mednarodnega natečaja za njihovo restavriranje.
N.K.
Jesen v Galeriji Krke Zdravilišča Strunjan
Od 27. septembra do 18. oktobra so v galeriji Krke-Zdravilišča Strunjan razstavljena dela slikarja Borisa Štruklja iz Ljubljane. Na ogled je izbor akvarelov na skupno temo primorskih pejsažev in vedut, s katerimi se zapisuje v krog nadaljevalcev bogate tradicije kraji-narstva	na
Primorskem, ki jo pogosto obiskuje, vedno znova pa ga ustvarjalno vznemirja zlasti Piran. Tehnika akvarela - hiter zapis čutnega vtisa ali miselnega prebliska, ki pa ne dopušča kasnejših korektur - avtorju omogoča tudi hitre slikarske realizacije konkretnega motiva.
Ta neverjetna privlačnost solin...
Turistično društvo Sečovlje, predseduje mu gospa Mirela Flego, tudi predsednica sečoveljske krajevne skupnosti, sicer poučuje na tamkajšnji osnovni šoli je, po tradicionalnem piranskem, pripravilo še svoj ex tempore. Sečoveljski, ki je bil 16. septembra, si je za navdih izbral soline. Glede na to da je bila to prva tovrstna prireditev sečoveljskega turističnega društva, je bila udeležba dobra Predvolilnemu času primerno ugledna pa je bila tudi udeležba tistih, ki jih na prireditev ni pritegnil zgolj čar solin... Da pa jim ne bi delali preveč (anti)reklame, jih ne bomo posebej imenovali...

PESTRO POLETJE PIRANSKIH FLIPIC!
Dekleta in fantje Plesno akrobatske skupine Flip, najuspešnejše slovenske tovrstne skupine, so tudi letošnje poletje preživeli delavno. Pa tudi zabavno seveda. Po uspehih pomladi, ko so bili večkratni državni prvaki, so si poletne počitnice popestrili s treningi, nastopi in sodelovanjem na gimnastičnih festivalih v tujini.
Druga selekcija skupine Flip pa je v poletnih mesecih sodelovala na dveh glasbenih festivalih, kjer so predstavili Flipove nove pesmi Aleša Lavriča ter Mojke Mehora Lavrič. Tako so se s pesmimi in koreo-
ven teden preživeli na vsakoletnem športnem taboru v Mozirju, ki so ga, tudi petletni, preživeli pod šotori v prijetnem gozdičku ob Savinji. V prijetnem vzdušju, ki so ga popestrili z orientacijskimi pohodi, gledališkimi stvaritvami, kvizem, mini olimpiado atletskih prvin ter prepevanjem ob tabornem ognju, so si seveda nabrali tudi znanje v plesu, akrobatiki cheerleadingu in skokih na mali prožni ponjavi. Prijetno poletje je kar prehitro mini-
Najmlajše štiri Flipice na festivalu v Italiji na paradi.
V začetku julija se je 40 deklet in fantov najmlajše selekcije skupine Flip prvič odpravilo v tujino. Na povabilo Italijanske gimnastične zveze so sodelovali na Gimnastičnem festivalu Festival del sol v mestu Riccione, kjer so se predstavili s plesno akrobatsko točko Zgodba o Aladinu. Kljub temu, da so bili med najmlajšimi, so bili izbrani za nastop na gala programu na tamkajšnjem stadionu. Enako uspešno je bila tudi selekcija Flipic in Flipkov, ki je nastopila na festivalu v španski Argimtoni.
grafijami predstavili na Melodijah morja in sonca v Izoli ter na finalu Črtice za TV3, ki je bilo v strun-janski	Salineri.
Sodelovali so še na prireditvi ob skokih v Kanalu ob Soči, ves čas pa tudi trenirali za nastop v Disneylandu v Los Angelesu, kamor odhajajo oktobra.
Najmlajši člani skupine Flip so prijeten in dela-
Srednješolska skupina Flipic pred odhodom v Španijo.
lo. Flip pa je zdaj že začel z običajnim vadenjem za novo športno sezono.
VELIK USPEH VESLAČEV V RAVENNI
Konec letošnjega avgusta (27. 8) so se športniki Veslaškega kluba Piran udeležili odprtega prvenstva Emilie Romagnie v Ravenni. Sodelovalo je sedemnajst klubov, dva tudi iz Slovenije: poleg piranskih so sodelovali še veslači izolskega kluba. Ob vzpodbujanju staršev, ki mlade veslače pogosto v velikem številu spremljajo in seveda zanje navijajo, so naši veslači dosegli velik uspeh. Razen dveh so vse naše ekipe osvojile eno izmed medalj. Pa se prepričajmol
Uvrstitve:
mladinci: dvojni četverec:
Simon Ganza, Andrej Bolčič, Matej Rodela, Damir Pere.	1. mesto
enojec
I.	skup.: Damir Pere	3. mesto
II.	skup.: David Bubnič 4. mesto dvojni dvojec:
Simon Ganza, Andrej Bolčič 3. mesto mlajši mladinci:
Matjaž Skončnik, Tjaž Bauer 3. mesto Jernej Seljak, Sandi Bubnič 5. mesto dvojni četverec:
Matjaž Skončnik, Tjaž Bauer, Jernej Seljak, Sandi Bubnič	1. mesto
pionirji letnik 1986 dvojni dvojec:
Jaka Maglica, Tilen Vodlan	2. mesto
enojec: Sabina Božič	3. mesto
enojec: Jernej Pačelat	2. mesto
enojec: Andrej Pistotnik	2. mesto
pionirji letnik 1987:
enojec: Andrej Pistotnik 1. mesto
dvojni dvojec:
Nejc Stanič, Edvard Fatorič 1. mesto.
Zdenka Fatorič
Na sliki sta Nejc Stanič in Edvard Fatorič,
ko prejemata zlati medalji._
TABORNIŠTVO, PRIJETNA IN KORISTNA ZABAVA
Prizorišče zabave |o miren tok reke Krke obrasle z vrbami in drugim zelenjem, ki da|e reki zeleno-modro barvo. Poseljena |e z divjimi racami, čapljami, ribami, kačami in še bi lahko naštevali. Mir in tišino zmotilo občasni kriki ptic in živ-žav mladih tabornikov, članov roda Morski viharniki iz Portoroža. Spijo v šotorih ob reki, se zabavajo in Igralo, učijo se taborniških veščin, lokostrelstva, topogralije, hodijo na orientacijske pohode, urijo se v likovnih delavnicah, spoznavalo okolico in navade domačinov, ogledujejo si kulturne znamenitosti, jezdijo konje, vozijo se s kanuji, kopajo v Krki in še in še... Utrujeni zvečer zaspijo in zjutraj komaj čakajo novega dne, novih spoznanj in doživetij.
Starejši od 13 let opravijo pohod preživetja. Plezalne veščine, hoja po brezpotju, prehod čez reko s pomočjo vrvi in spet hoja in tek ter vrnitev v tabor s prečkanjem reke Krke v plavalnem slogu-oblečeni. Utrujeni se zberejo pred šotori in še mokri hitijo pripovedovati, kako je bulo "cul". V očeh je videti zadovoljstvo in srečo, na obrazih-nasmeh. To so pravi, srčni taborniki, zasvojeni z naravo in življenjem v njej. Mlajši jih gledajo in občudujejo.
Večer ob tabornem ognju. Tri kitare in pesmi iz mladih grl. Izstopa pesem, napisana na taboru ob reki Krki. To petje in druženje seže do srca, utrne se tudi kakšna solza. To je prava mladost, to so dobri ljudje. Nastajajo simpatije, poraja se ljubezen, prijateljstvo. Starejši so ideali mlajšim, ki bi jim radi postali enaki. Obljubljajo, da bodo še prišli, pri tabornikih jim je lepo.
Med taborjenjem je bilo posnetih več kot 350 fotografij, lepih spominov. Radi bi posneli tudi film. Mogoče bodo našli sponzorja in kupili kamero. Nič jim ni težko, našli so si svojo zabavo, za dušo, telo. Mladostno energijo sproščajo na pozitiven način in pri tem jim je lepo. Škodljivih drog ne poznajo in jih nočejo poznati. Radi imajo gozdove, reke, gore, naravo in življenje z njo. Štirinajst dni taborjenja je premalo, radi bi jih še več, enaindvajset dni. Še bi radi ostali, se zabavali, učili, delali in se družili. Žal jim ne moremo ustreči: ni dovolj sredstev, vodstvo nima časa in še bi našli razlogov... Mar ne bi mogli uslišati vseh teh želja, hrepenenja in potreb mladih tabornikov?
Odgovor bo seveda treba poiskati drugje -tam, kjer se poraja politika za vzgojo in izobraževanje, kjer se zbira denar. Kako dolgo bo treba čakati? Najlažje
jih je prepustiti betonski džungli, preprodajalcem drog, potem pa denar namenjati programom za zdravljenje težko ozdravljivih narkomanov, alkoholikov, nasilnežev, lenuhov...
Slovo je težko. Obljubimo si, da se še vidimo, da se bomo tudi med letom družili in spet skupaj taborili. K takšnemu načinu življenja bi lahko pritegnili še več mladih iz naše občine, vendar so naše zmogljivosti omejene. Rabili bi še več opreme: šotorov, opreme za kuhinjo, jedilnico..., proračunska sredstva, ki jih letno dobimo, pa so občutno premajhna, saj na primer en šotor stane okoli 51 tisoč tolarjev. Potrebovali bi tudi doma svoj taborni prostor za taborniška srečanja in tekmovanja. A vsemu navkljub smo srečni - tudi zaradi uspešnega letošnjega tabora.
M.E.
r
POLETJU V SLOVO
Vrtec poleti - Na našem območju, kjer je glavna gospodarska panoga turizem, so starši mnogih malčkov najbolj zaposleni prav poleti, ko drugi počit-nikujejo. In tako morajo ti otroci preživljati poletne dneve v vrtcu, medtem ko njihovi starši služijo nič kaj lahek kruh. Vzgojiteljice se trudijo, da bi jim bivanje v vrtcih čimbolj popestrile. Tako so v lucijskem vrtcu Morje letošnje poletje otrokom nudili celo bero dejavnosti. Otroci so se lahko vozili s kolesi in skiroji se igrali z žogami ali na igrišču v peskovniku, se gugali na gugalnicah ali vesah, lahko pa so se odločili na primer za risanje in listanje knjig,... Vsak teden pa so jim vzgojiteljice pripravljale še posebne dejavnosti kot so: tekmovanje v igrah z vodo, modno revijo, oblikovati glino, slikali s peskom, gradili peščene gradove, imeli so tudi svoj veseli tobogan in spremljavo kitare, rajali ob glasbi... Za konec tedna so se celo posladkali s sladolednimi lučkami.
OMV ISTRABENZ
SPORNI PORTOROŽAN PANDOLO 2000
Sezona igranja pandola se je zaključila. Predviden je le še zaključni turnir "Od gušti", ki bo potekal oktobra v Puli; a ta ne bo vplival na končno razvrstitev ekip.
Na letošnjih preizkušnjah v tej starodavni igri, ki so bile v Piranu, Hrvatinih, Puli, Kopru in Sečovljah, udeležilo pa se jih je vsakokrat več kot dvajset ekip s slovenske in hrvaške Istre, so bila moštva z našega dela obale zelo uspešna. Ekipa Robe varie Casino' Portorož-Lipica je v skupnem seštevku zasedla tretje mesto, ki si ga deli s Paninarji Kruh Koper. Ekipa Fornače bar iz Pirana pa si je priborila celo prvo mesto, pred drugouvrščenimi Baštardi iz Kopra. To leto je bilo za pandolo zelo uspešno še z ene strani: glas o pandolu so naši pandolaši v slovenskih navijaških barvah ponesli tudi na daljno Nizozemsko, navezali pa so tudi stike s pandolaši na italijanski strani meje. V prvem primeru so se udeležili nogometne tekme Slovenija-Španija, v drugem pa so se udeležili prijateljskega turnirja v pandolu v Trevisu. Gostitelji te prireditve so obljubili, da bodo našim pandolašem še letos vrnili obisk.
L.B.
Ekipa pandolašev Robe varie Casino1 Portorož-Lipica v družbi španskih navijačev v Amsterdamu. Od leve (zadaj): Elio Bičič, Dario Slama, Bojan Škoda in Borut Lisjak.
Mažoretke iz Pirana poleti v Nemčiji
Mažoretna skupina Morje iz Pirana se lahko v zadnjem času pohvali z lepimi dosežki (z državnega prvenstva letos pomladi je na primer iz posameznih kategorij prinesla domov dve zlati, eno srebrno in dve bronasti medalji), zato so jo poleti skupaj s skupino mažoretk iz Radeč povabili na evropsko prvenstvo v Russelsheim v Nemčiji.
Obe naši skupini je s tem doletela velika čast in odgovornost hkrati, saj se je slovenska mažoretna zveza šele letos včlanila v svojo evropsko in svetovno zvezo. Piranska skupina mažoretk Morje se je nemškemu občinstvu predstavila v slavnostni otvoritveni in zaključni paradi, s samostojnim nastopom pa je gostovala tudi v tekmovalnem delu.
BENCINSKI SERVIS
V PORTOROŽU, F1Z1NE17
SPOSTOVANE KUPCE IN GOSTE OBVEŠČAMO, DA JE V SEPTEMBRU SPREMENJEN DELOVNI CAS.
Z GORIVOM, GOSPODINJSKIM PLINOM, RAZNIMI PREHRAMBENIMI IN DRUGIMI ARTIKLI V MINI MARKETU SE LAHKO OSKRBITE TER POPIJETE PIJAČO V BOLERO BARU VSAK DAN MED 6. IN 22. URO. ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA NAKUP IN OBISK TER SE PRIPOROČAMO.
Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 - Portorož
GSM:
Tel.: Fax:
041/618-541 639-283 630-91 1 718-142 066/746-230 066/770-426
k. d.
Obala 55, PORTOROŽ

IMPORT - EXPORT
Slovenske železnice skladišče SISAK 3.
ob luki b.š. 6000 KOPER.
Tel./fax: 6310-460, 6310-461, 391-144
Blago Vam ne le prodamo in dostavimo, temveč Vam ga tudi vgradimo!
Effettuiamo non solo la vendita e la consegna della merce, ma anche il montaggio e la posa in opera!
Odprto vsak dan od 8 do 17 ure Sobota od в do 12 ure Pri nas kupljeno in vgrajeno Je ceneje
Zaključna dela v gradbeništvu
-	polaganje keramičnih ploščic in gress-a
-	elektro instalacije
-	manjša gradbena dela 9 - vodovodne instalacije
Maloprodaja - Veleprodaja
-	sanitarna keramika
-	keramične ploščice in porcelan gress
-	kopalne in tuš kadi (emajl in keramika)
-	lepila in fugirne mase
Lavori finali nelTedilizia
-	posa delle piastrelle in ceramica e gress porcelanato
-	instalazzioni ellettriche
-	instalazzioni idrauliche Vendita al dettaglio e alllngrosso
-	ceramica sanitaria
-	piastrelle in ceramica e gress porcelanato
-	vasche da bagno e piatti doccia
-	adesivi e sigillanti per fughe
-	rubinetteria
-	sciacquoni WC. sedili WC, scalda acqua, profilati tecnici
-	tuš kabine, wc kotlički, vodovodne armature
-	wc deske, grelci vode, gumi prirobnice, zaključne letve...
OB NAKUPU VAM ŠE NUDIMO:
-	mini kredit do 200.000 SIT z odplačilno dobo do 6 mesecev (brez bančnega posredovanja!),
-	subvencionirano obrestno mero.
V SPOMIN
Bila je sončna nedelja, 10. septembra 1995, prav tako kot letos, ko mineva pet žalostnih let, odkar nam je kruta usoda iztrgala štiri mlada življenja, še v cvetu mladosti. V letalski nesreči v Brkinih so tragično preminili Vladimir Voglar, Katica Taraba, Tanja Fičur in Lelia Sila.
Z nami so ostali v najlepših spominih in v naših srcih, ki se še vedno trgajo od bolečin, trpljenja in nikoli ne bo mogoče izjokati grenkobe, da vas ni več med nami.
S temi drobnimi besedami se spominjamo na trenutek, ko smo vas za vedno izgubili.
Spominsko obeležje na letalsko nesrečo, ki so ga svojci ponesrečenega letalca Vladimirja Voglarja postavili na kraju tragedije v brkinskih Javorjih
ZAHVALA
Ob težki in boleči izgubi dragega zeta, moža in skrbnega očeta Albina STANIČ A
hvala vsem za izrečena sožalja in vsem, ki ste ga v takem velikem številu spremljali k večnemu počitku. Vsi njegovi Pukšičevi in Staničevi.
ZAHVALA
Ob prvi obletnici smrti mojega soproga Mirka DŽEPINE
je bil na piranskem pokopališču cerkveni obred. Ob tej priložnosti se zahvaljujem gospodu duhovniku Tomiju, prijateljem, znancem, ki so prisostvovali obredu in ga nosijo v spominu.
Hvaležna Mila Džepina
Slavko Gabore
ARS MORENDI ALI ČLOVEKA VREDNO UMIRANJE
"Biti resnični, humani človek bi lahko bil elementarni, lapidarni opis smisla živl|en|af s katerim bi mogli soglašati sodobniki najrazličnejšega izvora, najrazličnejših narodnosti, kultur in religij." (Hans Kung, Credo, 1992)
V zarji stoletja dehumanizacije se nam pogosto kar samo zastavlja vprašanje: čemu smo na tem svetu? Razlag je sicer veliko, pravih odgovorov pa malo. Tožbe nad pomanjkanjem smisla in posledice orientacijskega vakuuma tako pri mlajši kot tudi pri starejši populaciji ustvarjajo občutek nela-godja oziroma depresivno razpoloženje. Čedalje več sodobnikov v razvitih družbah je, ki občutijo polzenje svojega življenja kot brezčasno in nesmiselno tavanje v labirintu virtualne resničnosti. Vendar razdvojenost in "dezintegracija osebnosti" še zdaleč ni zgolj obolelost duševno bolnih ali eksistencialno praznih. To se namreč dogaja tudi mnogim "uradno normalnim" osebam, zlasti zato ker zavestno ali podzavestno ignorirajo svoja globlja čustva.
Današnji potrošniško-holistični, celostni način gledanja življenja izpostavlja premiso, da je smisel, sreča, polno življenje edino v delu, premoženju, profit, karieri, prestižu, športu in uživanju. Vendar je v človeku še nekaj več, to čuti vsak, ki je vsaj enkrat naletel na meje svojih aktivnosti. Ta je potem soočen z vprašanjem: kaj sem, ko ne morem nič več narediti, ko nisem več sposoben za nobeno aktivnost. S takimi in podobnimi
razmišljanji so najpogosteje zamorjeni starostniki, ki v jeseni življenja kar naenkrat postanejo vsem v napoto in sramoto. Že vrabci na strehi čivkajo, da je naša dežela na sončni strani Alp v socialnem smislu zabredla v gosto meglo brezdušnosti in indiferentnosti. Ker človek v vsakem primeru je in ostane človek tudi v svoji nebogljenosti, ima pravico do človeka vrednega življenja in tudi pravico do človeka vrednega umiranja. V naši družbi navideznega blagostanja pa umetno podaljševanje življenja (pre)nekateri doživljajo kot breme, namesto kot dobro delo. O tem se lahko skoraj vsak dan (pre)pogosto prepričamo v bolnišnicah, domo-
vih za ostarele in v nekaterih drugih javnih zavodih. Kolikor bolj je možno uravnavanje življenjskih procesov, toliko bolj je v človekove roke položena odgovornost in posledica tega je - posebno za začetek in konec človekovega življenja - sprememba zavesti o vrednotah in normah. To pa pomeni, da naša odgovornost za življenje vključuje tudi odgovornost za naše umiranje. Naloga in odnos do umirajočega pa se nikakor ne bi smele izčrpati zgolj v rutinskih zdravniških ukrepih, temveč bi morala vključevati ČLOVEŠKO POZORNOST zdravnikov, medicinskih sester, negovalk, dušnih pastirjev, družinskih članov in prijateljev.
Naposled se je potrebno sprijazniti z dejstvom, da smo na tem svetu le mimobežni popotniki s svojo lastno usodo, bremeni, strahovi in upi. In prav upanje naj bi v človeku umrlo zadnje. Tudi ko gre za umiranje človeku ni treba potlačiti emocij, tajiti čustev, igrati emocionalno hladnost in spokojnost. Bodimo torej ljudje do konca... tudi ko našemu bližnjemu začne življenje ugašati!
p.s.
(posvečeno moji materi Angelini Gaberc in osebju izolske bolnišnice "na hribu")
DUHOVNA UNIVERZA
REINKARNACIJA - ALI BOMO PO SMRTI ŽIVELI DALJE?
"Stal sem tam na sredi sobe in jasno videl svoje senečen, ker mi ni ničesar rekel, niti me ni poskušal da sem mu položil roko na ramo, a moja roka je la si v izložbenem oknu ogledoval miniaturno vozilo."
mrtvo telo na postelji.... Zapustil sem sobo in na hodniku sem srečal enega od zdravnikov. Bil sem pre-zaustaviti. Odkorakal sem na ulico in tam srečal svojega prijatelja. Poskušal sem ga pozdraviti, tako skozenj.... Nikakor nisem mogel pritegniti njegove pozornosti. Nato sem videl,kako je šel čez cesto in
To je pričevanje gospoda Laufmanna, ki se je nato vrnil v bolniško sobo, kjer so se nad njegovim telesom sklanjali zdravniki. Videl je še, kako je eden od njih spustil električni tok skozi njegova stopala. Nato je začutil močno bolečino in se znova znašel v telesu. Danes ima gospod Laufmann pri sebi pismo svojega prijatelja, ki potrjuje, da je tistega dne res hodil po ulici in si ogledoval miniaturno vozilo v izložbi.
Od nekdaj se je človeški rod spraševal o naravi bivanja po smrti. Ali v resnici obstaja posmrtno življenje, ali je to le naivna tolažba za tiste, ki ne morejo sprejeti minljivosti. Stoletja so bila ta razmišljanja rezervirano za indijske modrece, cerkvene može in filozofe. Ti so se v svojih razglabljanjih gibali od prepričanja o večnem bivanju v onstrans-kem svetu, do ponovnega vračanja v ta svet, bodisi le kot človek, ali pa tudi kot žival, rastlina ali katerikoli predmet. Kaj je resnica, pa je ostalo vprašanje vere oziroma intimnega prepričanja posameznika.
Vendar v zadnjem času prihaja na dan vse več fenomenov, ki omogočajo bolj znanstven pristop k temu vprašanju. Tako so znanstveniki zbrali na stotine primerov ljudi s takoimenovano obsmrtno izkušnjo in jih statistično obdelali. Podobnost pričevanj je kljub razlikam v starosti, izobrazbi,
Vabimo vas na bogato, s primeri podprto predavanje, ki vas bo gotovo izzvalo, da na novo razmislite o tem vprašanju. Predavanje bo v sredo 4. oktobra v Krajevni skupnosti Portorož, Obala 16, ob 19. uri. Predavanju bo sledila predstavitev Duhovne univerze in vpis v 1. letnik. Vstop je prost Toplo vas pričakujemo.
nacionalnosti in verskemu prepričanju presenetljiva. Drugo polje znanstvenega proučevanja pa se naslanja na pričevanja ljudi, ki se spominjajo svojega preteklega življenja. Nekateri med njimi imajo celo telesna znamenja, ki pričajo o tem, kako so umrli. Dr. lan Stevenson je zbral in obdelal skoraj 3000 takšnih primerov. Kljub prepričjivosti omenjenih raziskovanj pa z znanstvenega zornega kota še ni mogoče potrditi, da obstaja življenje po smrti.
Problem je v tem, da znanost ne zna na novo ugotovljenih dejstev povezati in razložiti z že obstoječim razumevanjem življenja. Jih lahko pojasni ezoterika? In če vzamemo, da reinkarnaci-ja obstaja, v čem je njen smisel? Zakaj so pretekla življenja izbrisana iz našega spomina? Ali obstaja način, da se jih znova spomnimo? In nenazadnje, kaj je tisto, kar preživi smrt telesa in ohranja spomin na prejšnjo identiteto? O vsem tem bo spregovorila Barbara Novak Škarja, učiteljica z Duhovne univerze iz Ljubljane.
Območno združenje Rdečega križa Piran |e letos nadalievalo s svojo akcijo Omogočimo počitnice tudi tistim, ki Imajo manj, s katero je pozvalo tiste v naši občini, ki lahko kaj naredilo - hotele, gostince, sobodajalce,... - naj omogočilo počitnice na morju tudi tistim, ki bi si jih sicer ne mogli privoščiti. Izkazalo se je, da je tudi v naši občini še ljudi z velikim srcem, ki jim solidarnost ni tuja. Eno od družin (družino Kalem iz Novega mesta) je za teden dni v goste, na brezplačne počitnice, sprejela družina Halik iz Portoroža. Novomeška družina nam je o svojih počitnicah poslala pismo, hvaležna svojim gostiteljem, katerega z veseljem objavljamo.
DOBROTA
S sinovoma smo doživeli nekaj neverjetnega. Nekdo, ki ga nismo poznali, nam je polepšal počitnice. Omogočili so nam, da smo preživeli nekaj nepozabnih dni na morju.
Nepričakovani klic gospe Lahove v službo. Najprej sem pomislila, da je kaj narobe z otrokom. Ko pa mi je začela pripovedovati, zakaj me kliče, nisem mogla takoj dojeti njenih besed. Gremo na morje. Ko sem prišla domov, sem vsa vesela povedala novico otrokoma. Kam in kako bomo šli, me vpraša sin. Šli bomo v Portorož, kamor nas je povabil gospod Danilo Halik.
Gospod Danilo in njegova žena Irena sta nas sprejela v službi, kjer delata cele dneve. Najprej smo se seznanili in osvežili s pijačo, saj je bilo zelo vroče. V lokalu smo spoznali tudi njunega mlajšega sina Jureta, kjer pridno pomaga staršem. Nato pa nas je gospa Irena odpeljala do hiše. Na dvorišču sta nas prijazno pozdravila dva psa. Takoj smo postali prijatelji, saj se zelo rada "crkljata". Pokazala nam je "našo hišico", kjer je bila soba s kopalnico in WC. Zraven pa je postavljena letna kuhinja, ki je zelo dobro opremljena. Pričakal nas je tudi poln hladilnik hrane. Gospa Irena se je odpeljala nazaj v službo, mi pa smo se namestili in razpakirali stvari. Tako smo spoznali družino, ki nam je zastonj omogočila bivanje na morju (povezava je potekala preko Rdečega križa Piran in Novega mesta).
Sin David ima epilepsijo ter cerebralno paralizo. Je pokreten, vendar se težko giblje, ker ima težave tudi s telesno težo, kar je delno povezano tudi z nepravilnim delovanjem hormonov. Največjo oviro pri gibanju pa mu predstavljajo stopnice. Živimo v bloku, brez dvigala, v tretjem nadstropju. Večino časa preživiva doma v stanovanju. Te dneve, ki pa smo jih preživeli na morju, sva večji del dneva preživela zunaj, v senci pod veliko lipo. Gledala sva na morje ter opazovala čolne in ladje. David je pri tem zelo užival. Kopat se nisva mogla, ker je na plaži dostop do morja mogoč samo po stopnicah. Zato pa je sin Mitja užival v kopanju in lovljenju rib. Z Juretom sta postala pOrijatelja in kar nekaj časa sta preživela skupaj. Ob večerih smo z gospo Ireno in gospodom Danilom posedali na dvorišču in se pogovarjali. Spoznali smo tudi njihovega starejšega sina Miho, z njim pa smo preživeli manj časa, ker je imel svoje obveznosti. Lepo smo se počutili skupaj, bilo je prijetno in sproščeno vzdušje. Gospa Irena je vedno povprašala, kako se imamo in ali kaj potrebujejo.
Zahvaljujem se tej enkratni, dobri in prijazni družini, da nam je omogočila tako prijeten dopust. Ponosna sem na to, da lahko vsem povem, da so tudi pri nas še ljudje, ki radi nesebično pomagajo drugim. Družino bom vedno ohranila v lepem spominu! Kadar mi bo zelo težko, se bom spomnila nanje.
Želim si, da bi čim več ljudi zvedelo za to humano dejanje in mogoče se bodo na ta način odprla še kakšna vrata. S takim dejanjem bi osrečili še kakšno mamo samohranilko ali družino, ki si težko privošči dopust.
Družina Kalem
OB ROB ODGOVOROM NA PORTOROŽANOVA VPRAŠANJA
Spoštovani someščani, bralci Portorožana!
Z veseljem sem sprejela novo Portorožanovo rubriko S Portorožanom do odgovorov, preko katere poskušajo bralci s pomočjo časopisa najti odgovore na vse (ali skoraj), kar jih žuli. A veselje me je precej minilo, ko sem začela prebirati odgovore pristojnih oz. odgovornih. Pričakovati je bilo, da bodo odgovori jasni in predvsem nedvoumni, da bodo torej na vprašanja dali tudi prave odgovore. Žal pa so (pre)večkrat na jasno in konkretno postavljena vprašanja odgovori izmikajoči, nejasni, dvoumni in zaviti v nejasne citate odlokov, ipd. - skratka birokratska latovščina, prazne besede, ki ne dajo nobenega odgovora.
Dvomim, da v uredništvu tega ne opazite, zatorej predlagam, da odslej takšne (ne)odgovore zavrnete. Ali pa imate vi, spoštovane bralke in bralci kakšno drugačno sugestijo?
Portorožanka (bralka in krajanka)
Pripis uredništva: Z mnenjem naše bralke (njeno ime in priimek sta znana uredništvu) se povsem strinjamo. Vendar pa najbrž ne bi bilo nič bolje, če bi upoštevali njen nasvet in bi "me"lene" i" izmikajoče odgovore pristojnih zavračali.
Naj si bralci pač ustvarijo sami mnenje oz. naj si preko odgovorov ustvarijo podobo o odgovornosti, strokovnosti, resnosti,... tistih, ki take odgovore pišejo. Gospe županji pa predlagamo naj odgovorov, ki jih pripravijo strokovni sodelavci zaposleni na Občini Piran, ne opremljajo z brezosebni m"podpisom" Služba za odnose z javnostjo Občine Piran. Za konkretne zadeve so zadolženi in odgovorni konkretni ljudje, prav za prav nenazadnje ona sama, saj so ljudje na volitvah njej zaupali vodenje občine, tako naj se vsajkateri so ji ljudje na volitvah zaupali - pa naj se vsaj podpiše pod odgovori (če seveda za njimi stoji)...
SLUŽBA ZA ODNOSE -21 ~37\VN OST ч! O
O cipresi
Kateremu vandalu je bila na poti ena izmed dveh okoli sto let starih cipres, ki sta rasli nekje na sredini ob spodnji poti na Šentjanah? Drevesi sta bili izredno lepi in lepo ju je bilo videti tudi iz Portoroža. Nekomu je bila očitno ena od cipres zelo napoto, pa jo je dne 17. avgusta enostavno zažgal in seveda popolnoma uničil. Ne morem si kaj, da se ne sprašujem, kje so bili tistega dne vsi mogoči odgovorni: npr. ljudje z Občine, redarske in inšpekcijske službe, policija, zeleni,... saj je nemogoče, da ne bi nihče opazil niti dima?!?! Ni bilo nikjer nikogar od varuhov narave, ki bi kaj ukrenil, opozoril?!? Lep pozdrav
A.K., Portorož
24
Pridite iz sence!
Na žalost anonimna bralka (pustila je le svoje kratice: M.Š.), po pisanju sodeč iz Lucije je za vrata uredništva zataknila svoja opažanja o naših otroških igriščih in o naši skrbi zanje. Veseli smo vsake pobude, pisma, telefonskega klica, ipd. naših bralcev, ki nas opozarjajo na to ali ono pomanjkljivost v svojem okolju in nas vzpodbujajo, naj o tem kaj napišemo. Hvaležni smo jim, hkrati pa smo presenečeni nad tolikšnim strahom, ki prežema ljudi, da bi izstopili iz anonimnosti in javno povedali, kar se jim ne zdi prav ali pa koga od oblastnikov vprašali, kar jih zanima in se pod svoje vprašanje tudi podpisali. Priznamo, da to ni ravno lahko in da je potrebna dobršna mera srčnosti. A z vsakim takšnim, še tako drobnim, korakom širimo obzorja demokracije. Tudi to je nekaj! V nadaljevanju pa objavljamo lektoriran povzetek razmišljanja naše bralke z upanjem, da se bo v uredništvu oglasila še osebno.
Uredništvo
Otroška igrišča, kje ste?
Številni mediji nas obveščajo o tem, kako lepo in urejeno je naše turistično mesto. Mar ne bi k temu sodila tudi urejena otroška igrišča? Človek se sprašuje, kaj neki naj bi pomenil izraz družinske počitnice kot to, da so poleg tudi otroci. Ki pa pri nas ne morejo preživeti takšnih počitnic, kot bi si jih želeli. Našim najmlajšim znamo nuditi le nekajminutno zabavo na na primer električnih vlakcih, poleg katerih je vselej tudi blagajna.
Tovrstna cenena zabava pa je za najmlajše kot mana za lačne, saj je vse manj staršev, ki lahko svojemu otroku privoščijo več kot dve ali tri vožnje. Da niti ne razglabljam o kakovosti takšne zabave in o tem da pri otroku najbrž kakšne posebne ustvarjalnosti ne spodbuja. Ne bom se torej spuščala v presojo vzgojnosti tovrstnih igral, a ne morem si kaj, da se ne bi ozirala po nekdaj urejenih in vzdrževanih otroških igriščih, ki jih je na območju Lucije kar nekaj, okoli šest.
Ali bi bilo resnično tako težko obnoviti že dotrajana in zanemarjena igrišča, ki danes ne služijo več ničemur, razen kot zbirališče smeti in so sramota vsem, ki živimo v njihovi bližini? Krajevna skupnost Lucija se ponaša z mladim in vitalnim predsednikom. Najbrž bo čas tudi njemu prinesel naraščaj in ta si bo gotovo zaželel gugalnic, pa peskovnik, da bi si naredil svoj grad... K temu pisanju me je vzpodbudil nedavni obisk v Celju, kjer sem v bližnjem mestnem parku naletela na vzdrževano in ograjeno otroško igrišče, ki ga uporabljajo tako mestni kot tudi otroci bližnjega vrtca. Članicam in članom sveta Krajevne skupnosti Lucija predlagam, da razmislijo tudi o otroških igriščih v našem kraju in da organizirajo akcijo urejanja otroških igrišč. Na srečo so med nami tudi taki, ki jim je mar, kje se njihov otrok igra. In le njihova zasluga je, da se je nekaj polomljenih igral obnovilo in zdaj lahko služijo svojemu namenu. Zanemarjena in razbita igrala ne le, da ne služijo svojemu namenu, temveč so lahko celo' nevarna! Mogoče bi jih lucijska Krajevna skupnost lahko pritegnila k sodelovanju, le vprašati bi jih kazalo!
M.Š.
Spoštovani gospod Zormanl
Dozdeva se mi, da se Portorožan razvija v uspešen, moderen časopis, tako po formatu kot vsebini in se pridružujem čestitkam, ki sta jih Vam izrekla gospa in gospod Ondina in Vittorio Lusa!
Po mojem okusu je pisanje ge.(To je črka E, ne "lektorirati" v A, saj se ta kratica tudi sklanja!) Sonje Požar in ge. Valentine Klemše... Pogrešam risbice Vašega bivšega ilustratorja Sambija...
Na Obali smo dobili marsikaj novega (Solinarko, Big Red), celo plezalno steno - kdaj pa se bo pojavila kakšna skakalna deska ali celo stolp za skoke v vodo? Kdor ne skače, ni...
V tem smislu Vas prisrčno pozdravljam
Vlado Škerjanec
TARTINI IN NJEGOVI GOSTJE
Na enotedenskem obisku v Sloveniji so se mudili sorodniki, ki živijo v Sloveniji. Mlajša generacija je bila pri nas prvič, starejši pa večkrat obiščejo domovino svojih staršev oziroma starih staršev. Po obisku naše prestolnice so želeli obiskati tudi naša primorska mesta. Po ogledu Izole in Portoroža smo se 6. septembra znašli tudi v Piranu prav ob času, ko smo si, po dokaj utrudljivem sprehodu ob obali, želeli okrepčati in porabljene kalorije čimpreje nadoknaditi. Mojim gostom so padle v oči skrbno pripravljene mize pred osrednjim gostinskim lokalom Taverna Tartini. Takoj so nam sestavili omizje za 9-člans-ko družbo. Maloštevilnim ostalim gostom je stregel natakar, ki svojim nalogam verjetno ni bil kos, ali pa je bila krivda kje drugje, saj nas v skoraj dveh urah ni uspel do kraja postreči. Naročili smo kosilo po predloženem jedilniku in potem čakali in čakali. Večkrat smo tudi intervenirali, vendar razloga za tako škandalozno postrežbo nismo uspeli odkriti. Meni kot gostitelju je bilo vse bolj mučno, čeprav smo ob večkratnih reklamacijah postopoma z zamudami končno le prišli do naročenega. Po skoraj dveh urah naj bi prišel na vrsto še zadnji od mojih gostov, ki je, očitno užaljen, zavrnil s tolikšno zamudo postreženo kosilo.
Ni si težko predstavljati, v kakšnem položaju sem se znašel jaz sam, čeprav povsem nekriv, a vendar gostitelj svojih gostov. Na večkratne reklamacije nismo dobili pravega odgovora, le enkrat je natakar omenil, da je prišlo v kuhinji do neke pomote. Verjetno sem bil v tem lokalu prvič, zagotovo pa zadnjič, ker si ne želim, da bi se s takšno "šlamparijo" ponovno omadeževalo ime slavnega Tartinija!
Rajko Makovec, Izola
Zaključena slovesnost letošnjega knjižnega kviza
V letu, ko praznuje Bralna značka svojo 40. obletnico, je bil slovenski knjižni kviz posvečen Prežihovemu Vorancu in Koroški, od koder je pisatelj doma. Zaključna prireditev z žrebanjem med tistimi, ki so sodelovali pri reševanju nalog letošnjega kviza bo v Mestni knjižnici Piran v četrtek, 28. septembra ob 13. uri.
Gost prireditve bo Vanja Pegan, avtor knjige Citronček in Giovanin, ki bo izžrebal nagrajence (podelili jim bodo praktične nagrade, glavna nagrada pa je udeležba na zaključni prireditvi 4. oktobra v Ljubljani).
1. teden v oktobru - teden otroka
6. oktober - svetovni dan otroka

POKTOROŽANOV RECEPT
PASTICCIO DI CARNE E POMODORO
Care amicho,
Come probabllmente avrete gia' notato le mie ricette cercano sempre di essero semplici od alia podata di tutte le borse. Cosi' non moravigliate-vi se oggi vi offro un'altornativa al solito polpettono di carne macinata. E' un pasticcio facilissimo ed econimico, e con I'aggiunta di una salata mista puo' essere un valido secondo, bastante per quattro persone. Ingredienti:
400 g. di carne macinata, un panino, 40 g di pangrattato, mezzo spicchio d'aglio, late, 5 fette di formaggio (sottilette), 3 pomodori maturi, un uovo, un ciuffo di prezzemolo, 30 g. di formaggio grattugiato, 3 cucchiai d'olio, pepe, sale.
1.	Tritate il prezzemolo e Paglio, metteteli in una terrina con I'uovo, la carne tritata, 30 g. di
parmigiano, il panino bagnato in poco late, ben strizzato e sbriciolato tra le dita, un
pizzico di sale , pepe e amalgamate bene tutto.
2.	Ungete con un cucchiaio d' olio una teglia rotonda e cospargetela con poco pangrattato. Tagliate a fette i pomodori e scaldate in forno a 200 gradi.
3.	Versate il composto di carne nella teglia, livellatelo con un cucchiaio, adagiatevi sopra le
fette di formaggio, completate con quelle di pomodoro leggermente sovrapposte e
insaporitele con una presa di sale.
4.	Mescolate in pangrattato ed il parmigiano rimasti, poi spargeteli sui pomodori, irrorate con un filo d'olio, mettete la teglia nel forno caldo e cuo-cete per 30 minuti circa o finche' la superfice del pasticcio sara1 leger-mente dorata. Circa 5 minuti prima di togliere dal forno mettete sopra ancora una o due fettine di formaggio (facoltativo). Servite nello stesso recipiente di cottura!
Ciaol Cesarina
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
"ROP 7 \ Oktobrske revolucije 1, 6310 IZOLA Dun/J/1 Telefon: 05/ 66 31 285 ali 05/ 66 31 284
A
ZNANJ/ i www.borzaznanja.mss edus.si
e-mail: izola^borzaznanja.mss.edus.si Vsak delovnik od 8h do 13h v sredo od 8 do 13h in od 16h do 18.30
AKTUALNE PONUDBE ZNANJ IN VEŠČIN:
•	Slovenščina za tujce;
•	Informacije o vegetarijanski kuhinji in dietni prehrani pri sladkorni bolezni;
•	Pomoč pri reji živali, nasveti v zvezi z zdravjem, rejo in prehrano živali;
•	Vzgoja in aranžiranje cvetja;
•	Znanje strojnega vezenja našitkov in izdelava programov za strojno vezenje našitkov;
•	Inštrukcije harmonike za začetnike in vse, ki bi radi dopolnili svoje znanje ali spremenili stil igranja
NAŠE ČLANE ZANIMA:
•	Član iz Kopra bi se rad naučil surfanja;
•	Gospod iz Sežane nas je poklical, ker si želi spoznati tehnike hipnoze in avtohipnoze;
•	Našega novega člana zanima domač recept za varjenje piva;
•	Gospod iz Lucije pa še vedno išče literaturo, oziroma kakršnekoli informacije v zvezi z Wiehlerjevimi gobelini.
BORZE ZNANJA so informacijska središča v katerih brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo.
Če imate kakršnokoli znanje, ki bi ga želeli posredovati naprej ali pa taka znanja iščete, pokličite Borzo znanja v Izoli, ki deluje za območje Primorske.
Naše posredovanje je brezplačno, o času in načinu izmenjave znanj ter obliki oddolžitve pa se ponudniki in povpraševalci med seboj sami dogovorite.
Nega nog
Hoja je najprimernejša za pridobivanje telesne vzdržljivosti in to ne glede na starost in telesno kondicijo. Pa še prav vsak dan je primeren za daljši ali krajši sprehod.
Na nogah stoji vse telo
Ko noge delujejo v popolni harmoniji, se premikamo brez bolečin, stresa ali pritiska. Spremembe ko so: kurja očesa, otiščanci, deformirane palčne kosti (halux valgus), groba, razpokana koža, znojenje, neprijeten vonj pa posredno ali neposredno vplivajo na to, da pri hoji iščemo primernejši korak in nato neprimerno obremenjujemo stopala. To pa lahko potem pripelje do številnih težav, celo bolečin v kolenih, kolkih, hrbtenici. Enako kot rokam moramo tudi nogam povečati pozornost, saj nosijo težo vsega telesa.
Za njihovo higieno si vzamimo vsaj nekaj minut dnevno.
Zvečer si jih umijmo z milom, ki ne bo poškodovalo zaščitnega kislega ovoja kože. Pri brisanju nog bodimo posebej skrbni, da dobro posušimo kožo med prsti. Vlažna in topla koža je namreč
idealna za razvoj glivic. Če vam koža med prsti rada poka, potem po skrbnem sušenju uporabite še kremo za nego nog. Če pa razpoke krvavijo in bolijo, poskusite z namakanjem nog v razredčenem jabolčnem kisu (glivice, povzročiteljice te
težave, se v kislem okolju težje razvijajo). Obutev za noge, ki so nagnjene k potenju in glivičnim obolenjem, naj bo zračna, mehka in prožna. Naučimo se negovanja nog V 36 - 38 stopinj Celziusa ogreto vodo dodamo kuhinjsko sol za kopanje z rastlinskimi izvlečki rožmarina, timijana, smreke, bora, arnike, sivke... Takšna kopel deluje osvežilno in zdravilno, prija utrujenim stopalom, pospešuje prekrvavitev in deluje kot deodorant. Ko stopala osušimo, postrižemo nohte (najbolje po naravni obliki). Strižemo jih s kleščami in jih zgladimo s pilico. Če je noht obložen z debelim slojem odmrle kožice, uporabite pripravek za mehčanje kožice. Nikoli pa je ne režite, saj se lahko zagnoji. Pazljivo se lotite otiščancev, kurjih očes... C otiščance ali kurja očesa običajno povzroči tiščanje premajhnih ali drgnjen- D^
Comunfta' degli Italian! "G. Tartini" di Pirano: APPUNTAMENTI DI OTTOBRE 2000
Domenica 1 ottobre 2000 alle ore 18.30 presso la terrazza Belvedere di Grisignana cerimonia del conferimento dei premi della VII Edizione dell' Ex tempore di Grisignana. La Comunita organizzera un pullman per Grisignana; gli interessati sono invitati a contattare la segreteria al 743091.
Lunedi 9 ottobre 2000 alle ore 11.00 all'Auditorio di Portorose SPETTA-COLO PER RAGAZZI "IL GUARDIANO DI PORCI" (Dramma Italiano di Fiume).
Lunedi 9 ottobre 2000 alle ore 19.00 CONCERTO del pianista Alessandro Miniussi. In programma musiche di: L. W. Beethoven, M. P. Musorgskij. Martedi 10 ottobre 2000 alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini CONFERENZA sui tema: LA NARRATIVA DI FULVIO TOMIZZA tenu-ta dalla prof.ssa Irene Grahor Visintini.
Martedi 10 ottobre 2000 alle ore 20.00 nella sala delle esposizioni di Casa Tartini INAUGURAZIONE della mostra dei lavori scelti dalla giuria al I Ex tempore organizzato dalla Societa turistica di Sicciole sui tema: LE SALINE DI SICCIOLE.
Martedi 17 ottobre 2000 alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini CONFERENZA sui tema: I MONUMENTI ROMANI DI POLA, (con dispositive) tenuta dalla prof.ssa Olga Milotti. Sabato 21 ottobre 2000 alle ore 18.00 al Teatro Tartini di Pirano FESTIVAL VOCI NOSTRE. Martedi 24 ottobre 2000 alle ore 17.00 nella biblioteca di Casa Tartini L'ORA DELLA FIABA con Doriana Koziovič. Martedi 24 ottobre 2000 alle ore 20.30 all'Auditorio di Portorose SERA-TA DEL CINEMA ITALIANO proiezione del film "UMBERTO D." regia di Vittorio De Sica.
Sabato 28 ottobre 2000 GITA A POLA visita guidata con la Prof.ssa Olga Milotti. (Informazioni e prenotazioni presso la segreteria della C.i. entro il 20 ottobre).
ODLOMKI IZ JANEZKOVEGA POČITNIŠKEGA DNEVNIKA
Junij - Hura, počitnice so tul Moj tata je rekel, da kakšna smola, ker si jih slovenska vlada letošnje poletje ne bo privoščila. Pravi, da je takrat, kadar ministri počivajo, narejene še najmanj škode.
Julij/avgust - Včeraj zvečer je bilo na lucijski plaži pod Metropolom strašansko zabavno. Bil je že mrak in na tisti bedasti betonski stopnici ob zidku nasproti glavnega vhoda so stari turisti cepali kot muhe! Še sreča, da so na svetu nesposobni gradbeni tehniki, ki poskrbijo za otroško zabavo! Upam, da se ne bo našel kakšen bedak, ki bi stopnico zgladil!
Moj tata je ugotovil, da v Portorož zahajajo sami kratkovidni ali pa bebasti turisti. Rekel je, da namreč še nikjer na svetu ni videl, da bi ljudje toliko časa buljili v parkirno uro, se motali okrog nje in se začudeno praskali po glavi. Pa ga je mama zavrnila, da so bili bržkone kratkovidni in bebasti tisti, ki so izbrali ure-avtomate z nejasnimi, zapletenimi navodili.
Kdo pravi, da v našem kraju ni turistične ponudbe? Nikjer v Sredozemlju nimajo tega, kar ima portoroška plaža! Vso noč se sprehajajo po njej s psi oboroženi čuvaji, ki svetijo sprehajalcem v oči z baterijami (kot v času gestapa ali udbe) ter podijo iz vode nočne kopalce. Ali si lahko zamišljate kaj bolj razburljivega? Akcijski film v živo! Res mi ni jasno, zakaj sta dva avstrijska turista besno izjavila, da ju Portorož ne bo več videL.Puščobni ljudje!
Tudi zelenic ne znajo nikjer v Sredozemlju uničevati tako uspešno in temeljito kot to znamo v našem kraju! Tako so potacali, oskrunili in zasvinjali travnik ob minigolfu pod Metropolom. Postavili so tja mizeren tingel-tangel in parali milo portoroško podnebje z nekakšnimi turškimi popevkami. Kako tipično za slovenski turizem!
Pouk že lepo spet teče. Moj tata pravi, da bo z oktobrskimi volitvami tudi marsikateri politik deležen dobre lekcije... To me je zelo začudilo, saj sem zmeraj mislil (upoštevajoč tatine besede), da se politikom ni treba umsko naprezati. Kdo bi razumel ta svet!
Sonja Požar, Lucija
je prevelikih čevljev. Otiščanci se običajno pojavijo kot močno zadebeljena koža na sklepih nožnih prstov (pogosto na mezincu) in na podplatih. Seveda povzročajo bolečine, posebno ko so že močno zadebeljeni. S kopeljo trdo kožo otiščanca kar dobro omehčamo. Lahko pa ga izluščimo s strgalom, nato pa predel dobro zmasi-ramo z mastno kremo.
•	Tudi kurje oko nastane na sklepih nožnih prstov, med prsti, večkrat pa ga najdemo tudi na podplatih. Odstranjevanje kurjega očesa je najbolje prepustiti pedikerju. Usodno je lahko, če pri odstranjevanju pride do krvavitve in okužbe. Pazljivi morajo biti predvsem ljudje z boleznimi krvnega obtoka in diabetiki (ti naj nego svojih nog prepustijo strokovnjaku, ki deluje v okviru diabetične ambulante).
•	Vraščene nohte, ki so vir prav hudih bolečin, je prav tako najbolje prepustiti izurjenemu pedikerju.
Po negi noge namažemo s kremo, ki vsebujejo rastlinska eterična olja (rožmarin, sivka, evkalip-
/'/-/'/'/"'//t ■'?/">, ' ' September 2000
tus, menta...). Kvalitetni pripravki pomagajo koži nog pri ohranjanju kisle obloge, ki nas ščiti pred okužbami z bakterijami ali glivicami.
Nog torej ni dobro zanemarjati, če se želimo dobro počutiti in imeti prožen, mladosten korak! Hojo pa priporočajo tudi pri zdravljenju osteoporo-ze, slabe prekrvavitve, pri duševnih stiskah.
Med sprehodom se prijetno sprostimo in tako združimo prijetno s koristnim.
Farmacevtski in kozmetični tehnik Jana Božič
Posredovanje del študentom in dijakom
KLUB MLADIH PIRAN
CLUB DEI GIOVANI
PIRANO
MLADINSKI SERVIS PIRAN - Župančičeva I4/II tel./fax.: 673-15-21 PORTOROŽ - Obala 55 tel./fax.: 674-70-18 servis@klub-mp.si http://www.klub-mp.si
NAS ME) M O SE S PORTOROŽANOM
VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA
Ali so bodo kda| vrnili zlati časi portoroškega igrainištva? Saj bi se že, če se država ne bi kar naprej vmešavala! Stanovalcem Liminianske ceste |e prekipelo in so protestirali; kaj bo zdaj naredila občina?
Sedla bo in napisala pismo Božičku ter dedku Mrazu, naj ji prineseta denar za gradnjo nove ceste...
V vseh državah po svetu "pajki" odvažajo avtomobile, kadar ovirajo promet, redarji pa jim natikajo "lisice", kadar grobo kršijo prometne predpise. Zakaj pa se to dogaja pri nas turistom, ki bodisi spregledajo uro bodisi v stiski s časom in prostorom (morda so prvič v tem krajul) pustijo avto za kratek čas tam, kjer se jim pač posreči varno zapeljati s cestišča? Ker je bolj enostavno zgubiti turista ( ki se naslednje leto ne bo vrnil in se torej z njim ne bo treba več ukvarjati) kot pa ga vljudno opozoriti in mu pomagati iz stiske.
Kdo je dovolil silakom, ki menda čuvajo portoroško plažo ponoči, svetiti ljudem v oči z baterijo, jih ustavljati in spraševati, kdo so in kaj tam delajo?
Dovolili so jim njihovi psihiatri, ki jih skušajo ozdraviti manjvredsnostnega kompleksa.
Ali je kakšna možnost, da bi (kljub finančni stiski) občina le dokončala gradnjo ceste v industrijski coni v Luciji?
Vrniti bi se morali v stare čase in razpisati samoprispevek za nakup materiala, dela pa bi opravili krajani z udarniškim delom in mladinskimi brigadami.
Sonja Požar, Lucija
* nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite
prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; raje prepustite to strokovnjakom
borzno posredniška družba
PFC
_llntcpfin
Primorski Finanini Center Inlerfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
NAGRADNA LITERARNA UGANKA (NE SAMO) ZA UUBITEUE KNJIG
Literarni vozel, ki smo Vam ga zastavili v poletni številki Portorožana (št. 7/8, julij 2000) je zagotovo že povsem zbledel v vašem spominu. A smo Vam seveda kljub temu dolžni rešitev. Če ste imenom literatov (poleg so bili naslovi njihovih del) pripisali pravilne priimke, so po vrsti brane začetnice dale ime in priimek sodobnega slovenskega pesnika in dramatika. PRAVILNA REŠITEV JE TOREJ: DANE ZAJC.
Knjižno nagrado prejme tokrat: Miha JEJČIČ, Senčna pot 86, PORTOROŽ. Čestitamo!
Nagrajenega bralca bodo v KRIZI ŽANRA, knjigarni v Trgovsko poslovnem centru Lucija, Obala 114, kjer ga čaka knjižna nagrada!
Potem ko smo vam dopustili, da ste imeli kar dva meseca možgane na paši, Vam zdaj zastavljamo novo uganko:
Sprašujemo Vas po naslovu dramskega dela, od koder smo vzeli spodnji odlomek in imenu avtorja (naj vam velikodušno prišepnemo, da je odgovor skrit v programu gledališkega abonmaja, ki ga razpisuje portoroški Avditorij za sezono 2000/2001):
Higgins (nestrpno). No ja, o kakšni stvari se pač mora pogovarjati. (Se obvlada in spet sede). Oh, saj bo čisto v redu: nič ne skrbi. S Pickeringom skupaj delava na tem. Sprejel sem nekakšno stavo, da jo bom v šestih mesecih lahko predstavil kot vojvodinjo. Pred nekaj meseci sem jo začel obdelovati; in napreduje kakor ogenj v slamnati strehi. Dobil bom stavo. Ima dobro uho; in laže sem jo učil kakor svoje učence iz srednjega razreda, ker se je morala naučiti jezika čisto od kraja. Angleščina ji že gre gladko, skoraj kakor tebi francoščina.
Odgovor pošljite v uredništvo Portorožana, p.p. 46, 6320 Portorož do 16. oktobra 2000, pripišite še svoje ime, priimek in naslov.
Med tistimi, ki bodo pravilno odgovorili, bomo izžrebali dobitnika gledališkega abonmaja za sezono 2000/2001, ki ga podarja Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož. Pa poglejmo še, kaj bo na programu nove gledališke sezone:George Bernard Shaw: PIGMALION (Mestno gledališče ljubljansko); J.B.P: Moliere: SKOPUH (Prešernovo gledališče Kranj); Martin McDonagh: Lepotna kraljica Leenana (SNG Drama Ljubljana); Georges Feydeau: Gospod gre na lov (Mestno gledališče ljubljansko); C. Kosmač, S. Fišer: Tistega lepega dne (Primorsko dramsko gledališče).


ŠTUDENTSKI SERVIS
ŠTUDENTEK
Servis z nasmehom Zavod za posredovanje del študentom in dijakom
Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim.
-	Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje!
-	Subvencioniranje mesečne kino karte!
-	Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail!
-	Nov popustnik, in še in še...!
Piran, Župančičeva 14/111, tel 05/6710020, fax 05/6710021 E-mail: servis@ksop-cscp.si
NAGRADNA KRIŽANKA
	j wkš merceria			ÜHJ! PUIISIOCO	PREK 2000 m VISOK CESTNI PRELAZ NA JUŽNEM TIROLSKEM (V ITALIJI)		PRIPADNIK STARO-ATENSKEGA PLEMSTVA	MLEČNI IZDELEK	KOLIČNIK SILE IN PLOSKVE V FIZIKI	PRILOGA JEDEM NA KUŽEK ŽARU		2<a+b) \ t	Xj, ч		PRVI JAVNI NASTOP (ORIG )	12 MESECEV STAR OTROK	DEJAVNOST, KI SE UKVARJA Z RAZREZOM HLODOVINE
													^ i ^—i • i				
au veste da v kemični čistilnici mare opravljajo tudi:					NEMŠKA NACIST. POLICIJA GORAV JULICIH								i i a » ANDRE AGASSI	* 1 d » 4 1			
									*					NEVTRALNI FAKTOR ZA MNOŽENJE			
					\									NEBEŠKI OČE EGIPTOV. OČESNA BOLEZEN		__	
SESTAVIL MARKO BOKALIČ	IZ VLAKEN SPREDENA NIT	MESTNI DEL DUBROVNIKA (POLOTOK)	PISATELJ ZOLA	IGRALKA ZUPANČIČ BRODNIK VHADU				PLAZILCI BREZ NOG NAJDIŠČE NAD ŽIROVNICO					POLMILU. MESTO JUŽNO OD MOSKVE OLUPEK				
VSEBINSKA PRAZNOTA									POROČEVALEC MOJZESOV BRAT								
SPOJ MED ROKO IN TRUPOM					i h II*	OKSIDNA PREVLEKA NA ŽELEZU REČNA RIBA				SL. FILM IZ LETA 195B KONICA					TRST IZRAEL. ŠAHISTKA KUŠNIR		
GRŠKA POKRAJINA OB ALBAN. MEJI											SL. MOTO-KROSIST (JANEZ)						
					GR. ČRKA						TELUR						
RAZVOJ BITIJ IZ NEOPLOJ. JAJČNIH CELIC												PRELIV NA JEDI					
ŽLEZNA BULA							NEKO. JUG PREMIER MARKOVIČ				A VULKAN Л NA ^ SICILIJI		DOLGO-VLAKNATI EGIPTOV. BOMBAŽ				
Poleg literarne uganke smo ljubiteljem takšnih in drugačnih vozlov in zank pripravili še križanko - tudi ta je nagradna! Čistilnica in šiviljska popravljalnica Mare, na Liminjanski 78 v Luciji je kot glavni sponzor za reševalce pripravila bogato bero nagrad. Petim izžrebanim reševalcem bo podelila: torbo za oblači-la+ bon za kem. čiščenje, nogavice Levante-Action, nogavice Mura Oasis-Myto, nogavice Prisco in deodorant za oblačila.
Rešeno križanko (lahko tudi izpisana vodoravna gesla) pošljite na uredništvo Portorožana, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ do ponedeljka 16. oktobra 20001 Ne pozabite pripisati svojega imena in priimka! Opozarjamo, da bomo pri žrebanju od vsakega reševalca upoštevali samo po eno poslano pravilno rešeno križanko!
oirasni trafem

vse za vašo obleko na enem mestu
V kemični čistilnici MARE poskrbimo, da bo vaša obleka obdržala lep izgled.
Poleg strokovnega čiščenja in likanja Vam opravimo tudi manjša šiviljska popravila. Oblačila Vam vedno zaščitimo pred molji.
V trgovini MARE Vam nudimo največjo izbiro gumbov na obali, zadrge, čipke ter vse kar si šivilja lahko zaželi. Da bo Vaš izgled popoln lahko izbirate med elegantnimi nogavicami Levante in Mura.
а
Liminjanska 78 - 6320 Lucija tel.: 066 779-790-fax: 779-791
Številka/Numero 9*september/settembre 2000* letnik/anno X* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta' Majda VLAČIČ* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST P0RT0R0Ž/4JREDNIŠTV0/REDAZI0NE: Marko ZORMAN (gl. In odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris K0ČEVAR, Rudi MRAZ, Nada KOZINA, Viasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje imena Portorožan: Teo TAVŽEU, dia* urejanje: Livija SIKUR ZORMAN* računalniški prelom: EDI* tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. lzola*izhajan-je: mesečnik* naklada/tiratura 3.000*cena: 0 SIT. Naslov uredništva: Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽA TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUEST0 NUMERO HANNO C0LLAB0RAT0: Sonja POŽAR, Cesarina SMREKAR, Jasmina KOZINA, Nada ZAJC, Alenka PETR0VČIČ, Rajo MAK0VEC, Zdenka FATORIČ, Nada KOZINA, Jana BOŽIČ in še kdo...