Sekcija pot do krajana
Novoizvoljena krajevna konferenca SZDL Gradišče je na podlagi spoznanja, da je družbeni razvoj že dosegel ta-ko stopnjo, da je katerokoli družbeno vprašanje nemogo-če razreševati brez sodelova-nja delavcev in krajanov, da se je potrebno lotevati tudi njihovih vsakdanjih vprašanj, da mora biti krajevna skup-nost kot samoupravna skup-nost organizirana, kot kraja-nom najbolj odgovarja in da morajo predvsem imeti mož-nosti vplivanja na vsa dogaja-nja v družbi, že na začetku svojega delovanja posvetila vso pozornost delovanju sek-cij na jrazličnih področjih družbenega življenja. Najprej so bili oblikovani sekretariati sekcij za družbeno planiranje; preskrbo in servisno dejav-nost; urbanizem, komunalo in varstvo okolja; vzgojo, izobra-ževanje in otroško varstvo; kulturo, telesno kulturo in za družbenoekonomski in poli-tičnipoložaj ženskV sekretaria-tih sekcij so povezani člani ustreznih delegacij, člani ko-misij pri svetu skupščine kra-jevne skupnosti, delegati kra-jevne konference SZDL ter skupščine krajevne skupno-sti, ki so sami izrazili priprav-ljenost delovati na določenem področju in delegati družbe-nih organizacij in društev, ki delujejo v krajevni skupnosti. Ker so štirje sekretariati sekcij po ocenitvi stanja že sklicali sekcije in s krajani obravnavali vprašanja s svoje-ga področja delovanja, je možno tudi govoriti o prvih rezultatih preobrazbe družbe-nopolitičnega delovanja v krajevni skupnosti. Čeprav v kratkem zapisu ni mogoče iz-postaviti vseh vprašanj, ki so bila obravnavana v sekciji za zdravstvo, ko so krajani med drugim opozarjali na pomen preventivnega zdravstvenega varstva otrok in odraslih, ki so v mestnem okolju še pose-bej ogroženi, pa pomanjkljivo organizacijo splošne zdrav-stvene službe ter na oblikova-nje programov zdravstvenega varstva, ki so še premalo odraz dejanskih potreb delav-cev in krajanov in drugo, je bila vrednost razprave pred-vsem v tem, da bodo odgovor-ni organi v krajevni skupnosti in delegati pri svojem delu mnenja krajanov lahko upo-števali, ko bodo načrtovali in odločali.
Na sekciji o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju kot sestavnem delu preobra-zbe vzgoje in izobraževanja so imeli krajani možnost videti prednosti, ki jih prinaša novi osnutek zakona, ko zagotavlja enake pogoje šolanja za mla-de in delavce, preobrazbo predšolske vzgoje ter vzgoje in izobraževanja v osnovni šo-li, kjer naj dobi pomembnejše mesto delovna in tehnična vzgoja, nadalje napore, ki bo-do potrebni v zvezi s poklic-nim usmerjanjem v Ljubljani, kar ne pomeni omejevanje svobode in odločanja za po-klice, temveč zagotavljanje možnosti v skladu s sposob-nostmi in interesi mladih za poznejše ustvarjalno delo. Ra-zumljivo je, da so krajani po-stavljali vrsto vprašanj, ki jih imajo v zvezi s šolanjem otrok.
Na sekciji za preskrbo so bi-li krajani najprej informirani o programu delovanja potroš-niškega sveta, kot je oprede-ljen v statutu krajevne skup-nosti. Pri tem so udeleženci sekcije opozorili na probleme preskrbe v Ljubljani, na kar skoraj nimajo vpliva, ker delo
potrošniških svetov ni stalno in povezano tako v občini kot v mestu. Bili so mnenja, da je za delo potrošniških svetov v krajevni skupnosti izrednega pomena sodelovanje krajanov in predstavnikov ustreznih delovnih organizacij, ki naj bi stalno sporočali svoja opaža-nja in dajali pobude in odgo-vore na odprta vprašanja. Kri-tično je bila izpostavljena ne-nehna rast cen in premajhna strokovna usposobljenost ne-katerih delavcev v trgovini, ki niso vselej sposobni svetovati potrošnikom. Krajani so predlagali, da bi v krajevni skupnosti imeli knjigo, v ka-tero bi potrošniki vpisovali svoje pripombe, pobude in pohvale, prav tako pa so tudi predlagali, da krajevna skup-nost izreče priznanje proda-jalnam in posameznikom v njih, ki delajo v njihovo zado-voljstvo. Udeleženci sekcije so bili mnenja, da bi moralo glasilo Dogovori bolj sprem-ljati in obravnavati probleme na tem področju.
Na sekciji za družbenoeko-nomski in politični položaj žensk so udeleženke izposta-vile vprašanje, kot jih čutijo na delovnem mestu in krajev-ni skupnosti, tako pri vzgoji otrok doma, v vzgojno var-stvenih organizacijah in šoli, pri organiziranju servisov, pri nočnem delu, družbenem de-lovanju in druga, ki niso samo vprašanja žensk. Opozorili so na potrebo po nadaljnjem izo-braževanju staršev tudi v de-lovnih organizacijah, tako kot to poteka v krajevni skupno-sti v okviru društva prijate-ljev mladine. V razgovorih o vprašanju vzgoje otrok starši radi sodelujejo, Sploh je bilo poudarjeno, da bi bila pri ra-zreševanju različnih vprašanj žensk potrebna še boljša po-vezava z delovnimi organiza-cijami. Bolj bi morali za razre-ševanje teh vprašanj v krajev-ni skupnosti pritegniti tudi mlade, zato so se dogovorili, da bodo v času družbene ak-tivnosti mladih mater organi-zirali varstvo v vzgojno var-
stveni organizaciji in sploh bolj upoštevali njihove pro-bleme. Sekcija je opozorila družbenopolitične organizaci-je, da bi morale biti do tega vprašanja bolj pozorne, po-sebno do enakopravnega od-nosa do žensk pri zaposlova-nju in delu. Omenjena je bila feminizacija nekaterih pokli-cev, zlasti tistih, ki so dohod-kovno slabše vrednoteni, a za-htevajo kljub temu velik na-por pri delu, nadalje varstvo otrok delavk, ki delajo v izme-nah, vprašanja v zvezi s poro-dniškimi dopusti ter nadome-ščanja pri delu itd.
Udeleženke te sekcije so predlagale sklic problemske konference v krajevni skup-nosti, na kateri naj bi sodelo-vali tudi psihologi, kadroviki iz delovnih organizacij in dru-gi, pred konf erenco pa \jp se-kretariat sekcije izvedelanke-to, ki naj evidentira še^truga aktualna družbena vprašanja žensk. Posebej je sekcija opo-zorila, da bi morali pri organi-ziranju sosedske pomoči v stanovanjskih hišah upošte-vati tudi varstvo otrok.
Sekcije, ki so le ena od oblik delovanja krajevne kon-. ference SZDL Gradišče so ta-ko že doslej pokazale, da so nadvse primerne oblike delo-vanja SZDL v krajevni skup-nosti, ker povezujejo delova-nje vseh delegatskih organov neposredno s krajani. Prav za-to je pomembno, da se njiho-vo delovanje razširi na vsa po-dročja dela in življenja v kra-jevni skupnosti in da postane-jo sekcije dejansko odprte ob-like delovanja socialistične zveze in vseh naprednih sil v njej. Razveseljivo je, da so se v delo sekcij vključili krajani, ki v dosedanjem delovanju družbenopolitičnih organiza-cij in samoupravnih organov v krajevni skupnosti niso bili aktivni. Z delovanjem sekcij v krajevni skupnosti krajani opozarjajo tudi na vprašanja, ki bi jih morali obravnavati in razreševati v okviru občine oziroma mesta, torej na sekci-jah za širše področje.         J. Š.