3. številka Trst, v soboto 4. januvarija 1902 II C- II Tečaj XXv It .EAlnosV z si* sskr«l ** dan. rar-m a^deli ta rnrii-j* ati 4. uri zvečer VtrahtPk t>«i«: e« celo leto . .......24 kros *a pol ieta.........)S jsl Setrt let*........ <5 _ e» mi mesec........ 3 kroni »■ročninc 6 pli6efi:i aaprej. Na na-4tj orei prii aunićnio« -e aoravs ne tin. _ j lobakarnah t Triui ne pr »lajajo po-mi attne številke po H siotink (3 OfĆ.i; i ti m Trsta pa po S stotin* '4 »»£.> Telefon tU. STO. Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko. T A T edinosti je mol! Oglasi raćonaio po' vrstah v petitu. 'A* *eč-sratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zalivale do-waomine !! Ali denimo — da-si oporekamo temu I najodločneje —, da narodni voditelji res iz-ključajo socijaliste iz vrst naroda, denimo to, a potem se moramo vprašati : je-li moglo biti primernejše, ugodnejše, lepše prilike za socijaliste, nego ravno gibanje za vseučiliško vprašanje, da postavijo narodne voditelje na laž in da pokažejo javnosti, da Be (socijalisti) ne izključajo sami iz naroda, marveč da so pripravljeni delovati za kulturelno po v zd igo naroda ! To bi bili ne le mogli brez škode za svoj socijalistički program, ampak i bili celo morali, s i 1 j e n i v to po istem svojem lastnem programu! l)o sedaj vsaj je vsikdar zvenelo iz vsacega govora naših svcijalistov, da njim je glavni namen, da preganjajo temo, nevednost, mračnjaštvo, nazadnjaštvo itd. itd. Temo pa more proganjati le luč. Luči pa se prižigajo v učilnicah, v šolah. Ako bi bili torej socija-listiški voditelji zvesti svojim zatrdilom, ako bi jim bilo zaresno do tega, da se nazori in načela, o katerih toliko govore, tudi uresničijo, morali bi ravno oni stati celo v spred-I njih vrstah v borbi za vsako posamično ljudsko šolo ! Koliko bolj za tako najvišo učilnico, kjer bi se nadarjeni sinovi naroda mogli povspevati do najviših možnih višin znanosti i in vednosti, a narod sam preko njih do ti-| stega kulturnega nivo-a, ki bi mu (narodu) dajal pravico, da se postavlja vštricno z drugimi omikanimi narodi ! Torej še enkrat: ni res, da kdo slovenske socijaliste izključa iz naroda, res pa je, da se izključajo sami. A če bi bilo tudi res, da jih kdo izključa, je bilo socijalistom ravno ob vseučiliškem vprašanju najlepša prilika, da z besedo in dejanjem ulože slovesen protest proti takemu i z k 1 j u S a n j u. Ker pa niso storili tega, marveč so se demonstrativno "n ostentativno »zognili tej lepi priliki, so s tem podali nov dokaz, d a sesami in namenoma izključa j o iz n a r o d a ! S tem pa je tudi povedano, kako prazno je njihovo izgovarjanje in besedičenje, češ, da so tržaški slovenski voditelji »neBtrpni« in ^ netolerantni« proti njim ! Razlika mej postopanjem laških soc'jali-nih demokratov in onim slovenskih Bodrugov j ob vseučiliškem vprašanju je torej kričeča in vidna vsakomur. Le slepcu je mogoče, da je ne vidi, le gluhemu, da je ne sliši, a le b e-! d a k u, da si iz te razlike ne zna izvajati zaključkov in jedino pravega pouka. In ta pouk se glasi : a) da so italijanski socijalisti pravi in resnični nacijonalisti ; b) da bi morali biti tudi slovenski sodrugi vsaj v >sti meri nacijonalisti ; in c) da voditelji slovenske socijalno- demokratične organizacije jednostavno varajo svoje pristaše, ako jih pod pretvezo in v imenu mednarodne ideje gonijo daleč proč iz vrst naroda in v zvezo z italijanskimi sodrugi — nacijonalisti !! P O D L I 8 T E K. -2 Krošnjar. slika. - P rio bril D. Ivanov. Slednjič je zaprl svojo trgovino, t. j. škatljo in se podal tiho do » gnjišča, kjer je uekai zašej>etal kuharici. »Imamo krompir na salati, telečjo omako in... ah, da, nekoliko kuhanega mesa vam napravim, če hočete, s čebulo in oljem«, odgovorila mu je kuharica, izgovaijaje te besede močno in važno, kakor da je pričela govor o ženski emancipaciji. Možicelj je prikimal molče ter sel za bližnjo mizo, kjer je potrpežljivo čakal, da mu pripravijo — večerjo. Ogledal sem si ga natančneje. Drobni, ves zgrbančeni obraz mu je skoraj popolnoma pokrivala srednje velika, siva in ob straneh pristrižena brada; brke bo mu bile tudi popolnoma sive, kar je kaj čudno ko 2 tras tiralo s popolnoma črnimi, kodrastimi in gostimi lasmi, za katere bi ga lahko zavidal marsikateri mladenič. Nos je imel precej velik in nekoliko orlovsko zakrivljen. P< gled mu je bil apatičen. Natakar mu je kmalo prinesel v jedni roki krožnik s prtom, vilicami in nožem, v drugi pa krožnik s pripravljenim mesom. » Vina ?« »Osminko črnega«, je odgovoril krošnjar. Natakar je šel na-to po vino, a naš krošnjar si je medtem razgrnil prtio preko kolen, vzel v levo roko vilice, v desno nož in si tako sproti rezal in stavil v usta košček za koščekom, da-si je bilo meso zrezano na drobne kosce. Videlo se je, da je delal to — namreč rezal mes^ — bolj iz navade, nego iz potrebe. Sploh se je iz vsake njegove kretoje spoznavala neka finesa, nenavadna pri njegove vrste ljudeh. Tudi vina, da-si ga je bilo samo jedno osminko in bi niti vse ne napolnilo kupice, ni zlil vsega najedenkrat v kupico, temveč prvikrat le polovico. Se-le potem, ko je, lome si košček za koščekom, pojel drugi kos kruha in spil natočeno vino, nalil si je še ostanek iz stekleničice v kupico. Ves čas, ko se je mudil se Bvojo borno Politični pregled. V Trstu. 4. jan. 1902. Deželni zbori. Nižjeavstrijski. Ta deželni zbor je dovolil po daljši razpravi devetero občinam naklade na pivo za leto i 1892—1894. Zajedno je vsprejel resolucijo, ki se obrača proti vsakemu morda namerja-nemu povišanju državnih naklad na pivo in to tudi v slučaju, ko bi se del dotičnih povišanih dohodkov hotel odkazati deželnim blagajnam. Deželni namestnik je izvajal, da ni res, da bi vlada hotela ožiti kompetenco deželnega zbora. V deželnem zboru Češkem so začeli razpravo o proračunskem provizoriju. Posl. Kalina je izjavil, da češki radikalci vsprej-mejo boj proti vsakomur v ta namen, da pride nepopačena volja češkega naroda do veljave. Knez Fiirstenberg je izjavil, "da bo ustavoverno veleposestvo razpravljalo narodna vprašanja sine era et studio ter da bo sodelovalo na vspostavljanju miru. — Poslanec Eppinger je izjavil, da se nemška napredna stranka ne bo izogibala poskusom za dosego sporazumljenja, da pa bo na razpravah mogla sodelovati le tedaj, ako nastane vsaj premirje na vsej črti in ako se bo razpravljalo o vsem kompleksu češko-nemškega vprašanja, ne da bi se trgala ven posamična vprašanja. Agra-rec Zdarski j.^ izjavil, da agrarci ne mislijo braniti samo agrarnih interesov, ampak interese vsega prebivalstva. Gorenj e - avstrijski. Namestnik je odgovarjal na interpelacijo radi zažuganega raz-puščeuja učiteljskega zborovanja, ki je bilo v Lincu 28. m. m. izjavivši, da vlada ni prekoračila svojih polnomoči, ker Je rečeno društvo, da-si ni politično, vendar na svojih zborovanjih in v svojih glasilih stopalo na politično polje in je tudi v konkretnem slučaju prestopilo svoj delokrog, kakor nepolitično društvo. Predloga, naj se o tem odgovoru otvori debata, dež. glavar ni pripustil, ker da bi to nasprotovalo poslovniku. Predlog, naj dež. odbor predloži načrt novega poslovnika, so odkazali ustavnemu odseku. — Na to je bil deželni zbor, rešivši še nekatere stvari, odložen. večerjo — in trajalo je to precej dolgo — se ni niti jetlenkrat ozrl jhj gostih v krčmi, temveč je neprenehoma in malomarno gledal pred-se na mizo. Začel me je zanimati. Vstal sem in pri -! stopil k njegovi mizi. »Oprostite, da vas motim: želel bi jeden ustnik za smotke«. »Prosim, prosim — evo vam, izvolite si izbrati«, hitel mi je odgovarjati, naglo stopi vši izz-a mize in z vso uljudnostjo mol6 pred-me svojo odprto škatljo. »Oh, ne nadlegujte se radi mene, sadite, prosim. — Koliko je ta ? »Krono«.. Dal sem mu petkronski novec. »Toliko ne prodajam jaz v jednem dnevu, gospod, pojdem zmenjat«. »Čakajte, morda imam vendar-le drobiža. — Da, tukaj imate!« »Hvala lepa, gospod, hvala !« Utaknil sem smotko v novi ustnik -ter ponudil tudi njemu jedno. Zahvalil se mi je, izvlekel iz žepa nožič, smotki previdno odrezal konec in jo prižgal. Glasovi o aneksiji BosneHerce-govine. Budimpeštanski listi se jako resno bavijo z vprašanjem aneksije okupiranih dež«l in trdijo, da je aneksija že gotova stvar. Bosna-Hercegovina bi se spojili z Ogersko v istem razmerju, kakor je sedanja Hrvatska; na Čelu obeh dežel, ki bosti imeli jednako avtonomijo, kakor Hrvatska, postavljen bo bau in bo baje prvim bauom imenovan sedanji skupni finančni minister Kallav. Obe deželi da bodete pošiljali, zopet kakor Hrvatska, svoje poslance v centralni parlament v Budimpešto. Ob tej priliki da se tudi Dalmacija pridruži Hrvatski. Nekateri dunajski listi pa trdijo, da so te vesti popolnoma neosnovane. Poljaki V Nemčiji. Pruska vlada je že davno prišla do prepričanja, da bi bilo v interesu države, ako bi Poljake uničila in iztrebila. In česa vsega ni poskušala že?! Cradniki, zasebniki, novinarski pisači, vse je pomagalo državnikom a la Bismarck, da bi dosegli zaželjeni namen. Ubirali so bili dvojno pot: pot »prava«, ko so krivico pretvarjali v pravo, in pot samovolje. Po prvi poti je šla in še danes hodi » visoka vlada«, na drugi pa se bolj in bolj udomačujejo najraznovrst-neje kategorije uradništva. No, »patrijotičoo« mislečim PruBom so se vse te odredbe zlele še preslabe in premalo dalekosežne, da bi odbile »poljsko nevarnost«. Leta 18'.'4. (novembra) so Nemci iz pokrajin, kjer bivajo Poljaki, priredili »po-klonstvena potovanja« k tedaj že umirovljenemu Bismarcku. Domov so se vračali z gotovim načrtom, ki se je kmalo na to razvil v »Društvo za povspeševanje Nemštva v iztočnih markah«. Takoj na to se je začelo to »povspeševanje« pod vodstvom treh mož: Hausemann, Kennemann, Tiedemanu. Avktor v »Obzoru« pravi: »Da bo krajše, smo krstili te vredne brate s hakatisti, imenom, katero so Nemci početkom prezirali, ali je pozneje prodrlo v mnoge nemške novine. Ali ker smo poznavali nekoliko gršhakatist« postalo ime, ki dobro karakterizira — psovka, ki istotako kakor beseda »Nemec« prerlstavJja jedno najgrših psovk za Poljaka . »Sčasoma smo spoznali, da je tej haka-tistiški bandi pred vsem do tega, da sebe in svoje pristaše materijalno zavarujejo, radi česar je darežljivost državnega denarja znala na debel in brezsramen način upravljati za svoje »potrebe«. No, oni so šli tudi dalje: »Kako morete vendar izhajati, ako tako malo prodajate«, povprašal sem ga, da za-pričnem pogovor, ter sel na bližnjo stolico. »Prav lahko: ako trideset do petdeset krajcarjev zaslužim na dan za lira no, mi ; popolnoma zadostuje ; obleko in prenočišče pa že na kak način dobim«. »Pa vedno tako živite?* »O ne, včasih je bilo drugače, včasih sem zaslužil tudi nad dvajset goldinarjev na dan, a tudi ti mi niso zadostovali. To se pravi, meni bi bili že zadostovali, a zadostovali niso...« Tu mu je beseda zastala ; prej malomarni pogled mu je bliskoma oživel in srepo je zrl v izpraznjeno kupico, katero je vrtel med prsti desne roke. Skoraj mehanično sem mu napolnil čašo z vinom iz svoje steklenice, ki mi jo je bil medtem natakar v novič polno prinesel. Istotako mehanično je krošnjar pristavil kupico k ustnicam in izpil vse v jednem dušku. (Pride še.) ~li so za U m, la nemško javu<» meoenje preobrnejo proti Poljakom in to s pomočjo časnikov »koro v »eh strank. K njim pripadajo pred vsem: uradniki (plačani z našim denarjem), pastorji, učitelji (tudi katoliški), inteligencija, industrijalci, trgovci, obrtniki itd. Ne treba praviti, da tirajo svoj posel s popolnim spo-razumljenjem, in celo z naklonjenostjo vlade, ter so prišli celo do take moči, da je vlada v svoji sfMrliski politiki« bolj odvisna od njih, nego oni od nje«. Tako imajo Poljaki sovražnike v dvojni falangi: vlado in nemško ljudstvo. Ona in to delata na to, kako bi škodovala Poljakom ekonomiki, nacijonaloo, in kakor ravnopravnim državljanom ter jih potiskala. Prihodnjič si hočemo oglelati, kakih sredstev s* poslužujeta nemška vlada in nemško Ijudfctvo v ta namen. Vojna V južni Afriki, podpredsednik Traus\\ lala, Schalk Burger, je na inicijativo predalnika Kriigerja razj»oslal V3em burskim poveljnikom okrožnico, v kateri j »h povprašuje, i>od kakimi pogoji bi bili pripravljeni položiti orožje. Vsi odgovori soglašajo v tem, da Buri zahtevajo popolno neod vi več one komisije, ker dotični členi so med tem izstopili iz mestnega sveta. Svet. Morpurgo je izjavil, da ne ve kako se inore določiti svota 60.0 kron; pridružil bi se svet. Goriupu, ako bi isti predlagal, naj se predlog glede gradnje novega poslopja izroči tehničnemu uradu, da napravi dotične načrte. Svet. G o r i u p : Načrti so že napravljeni. Inž. Lorenzutti je na to pojasnil, da je načrt sicer že napravljen, ali da bo treba napraviti novega, ker so se razmere spremenile. Svet. Goriup je na to umaknil predlog glede šole na Občinah in stavil samo nasvet, uaj se izdelajo novi načrti ! Vstrajal pa je pri predlogu glede šole v Gropadi. Svet. dr. Rvbar je menil, da bi bila komisija z nekoliko dobre volje lahko izvršila Mi smo ga dolžni slušati. Ivo nam bo razlagal resnice sv. vere, ko nam b.o nalagal sv. post, ko bo govoril o poštenem krščanskem življenju — takrat ga bomo slušali. Ko t»a vzdigne, svojo roko jh> naših svetinjah, takrat se vzdignemo tudi mi proti njemu ! In ne odnehamo, dokler ne izvojujemo boja ! Zaradi našega cerkvenega jezika pa bodi povedano njemu in njegovim zaveznikom to- le : Prvič. Nekateri naših so že izstopili iz latinskega obreda, mnogi drugi so že popolnoma pripravljeni. Torej za vse te nimajo vsi nameravni koraki nobenega pomena. Drugič. Oni, ki mislijo ostati še nadalje v latinskem obredu, hočejo imeti nekratene pravice povsodi, kjer bivajo Slovenci. Tretjič. Mi vsi znamo, da nima kapitu-larni vikar pravice drezati v cerkveni jezik. Zato, ako bi hotel kaj mešati, poj de naš pri- ]K)trebna poizvedovanja glede šole v Gropadi. ziv, ali pisan, ali pa živ, na kompetentno Sicer je pa gradnja šole v Gropadi obsežena mesto. med deli, k so določena za šestletno dobo, kar bi značilcr, da se je mestni svet odrekel rekurzu. Svet. Gorin p je na to hudomušno snost. ali pa h j do zadnje kaplje krvi. Vrhovni j pristavil, naj o bodočem snegu izvrše dotični poveljniK 1» tha pa je vsem poveljnikom do- komisijski pregled Konečno pa, kar se dostaje izkazov, »elenkov«, v katerih cerkvah smemo mi rabiti naš sv. slovenski jezik, bodi povedano tokrat z« vselej, da smo si mi to pravico izvojevali že pred tisoč leti. Rimski papež rodnem oziru..... ne ve, po vsem, kar so že narodna glasila pisala, trdila in dokazala o političnem in narodnem vedenju Marchija.... Ne, to ni možno in moramo soditi, da je »Slovenski Narod« zagrešil malo tartiferijo. To je r< s čudno : vse, vse ve o Marchiju, le edino tega da ne bi vedel, kakov mož je to v narodnem oziru ! Torej glavno glasilo narodno-napredne stranke daje vso vero temu, kar piše o Marchiju — Marchi, nikakor pa temu, kar pišejo narodna glasila ! Ne govorite nam torej, prosimo vas, o naši lojalnosti in oglejte si raje — svojo ! ! Če smo nastopili proti prizadevanji!, da bi se Marohi kazal drugačnega nego je, nismo storili tega, ker osebno sovražimo Marchija in še manje radi tega, ker smo *klerikalci«, ampak storili suio v interesu narodne stvari. Ta interes nikakor ne more dopuščati in prehuda in pretežka je borba v izmučeni Istri, da bi mogli in smeli molčati k temu, da bi ljudje, ki so notorični politični zavezniki in osebni intimni prijatelji najstrupenejim sovražnikom našega naroda, dobivali moralno za-slombo in vspodbujo tudi v slovenskih listih!! Nizko proganja nje. Iz zanesljivega vira Hadrijan je stav il prekletstvo na vsakogar, doznajemo, da je židovska kamora, gospod u-I*)slal povelje, naj vatrajajo v boju, ker v Razprava se je nadaljevala v ponedeljek kedor bi preziral slovenščino, pa naš narod J j«6a na magistratu, sklenila odsloviti vse slo- kratkem se ostane angležki parlament, ki zvečer. ! "čil katerim dragim jezikom. Kasnejši pa- venske pometače (kolikor jih je namreč še). ne dovoli vladi potrebnega kredita Visoka >tar©st. Sinoči je umrla v Bar- peži so te naše pravice večkrat slovesno po- 1 Petorici pometačev je že naznanila, da si mo- ;e\:inje vo>e, vsled Česar bo morala kovljah Marija Sulčič v dobi let. trdili. A da ne bo več dvoma, kje smemo | rajo tekom 15 dnij p »iskati drug) službo, od j.ozvati svoje čete iz ju/ne Afrike.'P. v m.! rai to rabiti, je izrekel slavni papež Lev XII I. prvim petim pa bodo polagoma sledili v*i do dne 5. julija I880 nam v prilog tako le : zadnjega. In kaj so zakrivili ti trpini, da so ».... svojima apostoloma se tudi v tem oziru jih podi od tako pičlega in tako krvavo za-imate veliko zahvalit*", da sta prva znašla služenega koščeka kruha?! Nič, raznn tega, znamenja za Vašo abecedo; da sta naj več i da jih je rodila slovenska mati. Lasko-židov-del sv. Pisma v narodno besedo pretolmacila; ska kamora je sklenila, da iztrebi vse, kar Tržaške vesti. Boj za vero in cerkev naših očetov. Odkar je zatisnil oči blagi vladika Šterk, z i-čel je ljut boj v škofiji tržaški proti slovenski besedi v katoliški cerkvi. Sedanji naraest- Jutri v»i \ Barkovlje!! na lepo slavje Dik škofov, kapitularni vikar Petronio je bil združenih društev »Adrijec in >Zirje«. Kaj svoječasno voditelj onih 89 italijanskih ru- da sta sv. obrede primerno ljudskemu duhu je slovenskega, da, vse, kar je domačega, nam je Zti iar v Hojami, ne treba praviti dečih svečenikov, ki so zahtevali, da se od- vravnala. Iz teh vzrokov bo Ciril Metodovo tržaškega!! Tu se deli kruh le privandran- dalje, ako zabeležimo, da so se baš ob tem pravijo iz cerkve slovenske propovedi, mo- ime proslavljalo v-«e potomstvo pri Moravcih, eem od onstran luže, domači pa naj pogi- društvu najbolj razbijali sovražni napadi, litve, pesmi, bratovščine, s Kratka: da ~se Bohemcih, Bolgarih, Liburnih, Poljakih, Ru- nejo od lakote! Kaj to briga zbesnelo Židov - Harkov i janorn pa smo še posebno obrezani. Slovenci naravnost pahnejo iz cerkve! 1 a sinih in sploh pri vseh Slovanih od Adri- sko kamoro! — Tega pa ne pomislijo laški Pomislite vi vsi, ki ste na čelu naših mestnih posledice temu? — Vprašajte naš narod, kaj janskega morja do zadnje Novgorodske po- srditeži, da lep del davkov, s" katerimi društev, kaj bi bili sedaj, kje bi prirejali poraenjajo sedaj med Slovenci imena Petronio, krajine«. plačujejo oni med drugimi tudi pometače. svoje narodne dneve«, da uam nisopožrtvo- Buttignoni, Flapp, Pesa 11 te ! ! Zagorelo je valni Barkovljani zgradili &>li lepe dvorane ! tako po tržaški in [»oreški škofiji, da je naš Pomolite in vračajte jutri milo za drago! narod izgubil vse zaupanje v našo italijansko- Tiko je! To so naši »elenki« ! znašajo slovenski davkoplačevalci! Dalje ne Sedaj pa le naprej, če imate «korajžo« ! pomislijo, da seje vse bogatstvo Trsta steklo Naša lojalnost je tudi stigmatizirana sem skoraj izključno iz slovanskih pokrajin ! Začetek j u trs njemu koncertu bo ob 5. latinsko cerkev. Nekateri njih so pristopili v po »Slovenskem Narodu«. Obdolžuje nas, da In daje, slednjič, obstanek tržaškega mesta uri |x>p. testni svet tr/aski. (Nadaljevanje po ročila o sobotni seji.) < > točki »pogozdovanje Krasa« je pred lagal svet. Ricchetti, naj se stroški za to pravoslavje, a velike množice drugih so se smo talzificirali njegovo izjavo o učitelju sploh odvisen skoraj izključno od slovenskih odpravljale za njimi. Saj pa tudi ni čuda. Marchiju, oziroma, da smo potajili njegov pokrajin! In to mesto hoče le izključno laške I >ele Jurizze in drugih —- ki je prineslo to- (»Slovenskega Naroda«) izrek, da ne ve, podanike vsprejemati v svoje službe! ! Vsega liko razburjenja v tržaško škofijo— je ostalo kakšen je Marchi v narodnem oziru...! tega ne pomisli židovsko laška gospoda, ko nekaznovano! Naš narod je videl, da je v Prosimo vas, ne igrajmo nikar slepih podi domačine iz vseh mestnih slušb in na« povišajo od SdoO na lO.ool) kron, da bo tržaški škofiji izgubil vse svoje svete starine miši! Da je »Slov. Narod« podal le to izjavo stavlja podanike iz bližnjega kraljesta. Dan mogoče mesto treh, namestiti še31 gozdnih in tia '»očejo šiloma poitab jančiti. Zato je in potem konstatiral fakt, da je bil učitelj obračuna pa mora priti za vse in pride go- čuvajav, zločincev, bi bila potrebna cela vojska Ali italijanska zvijača še ne miruje. PO na9 »prav silili na odgovor. Oemu, iz ka- blagajno, v kateri je bilo kron in 50 st. čuvajev, se sveče. Duri stanovanja so- na teh požiganjih metalo n a da je primeren čas za uničenje slovenske be-rati. Kdor ni klerikalec, tega razupijejo kle- šiloma odprli, kajti isti imajo poleg navadne okoličane. — Ricehettijev predlog, ka- sede po vseh cerkvah tržaške in koperske rikalci kaj radi kot Lahona ali nemškutarja. jUdi angležko ključavnico. Prazno in razbite terega je podpiral tudi Goriup, je bil na škofije. Zato so hoteli iti v Rim in tam j-c tudi ee je stokrat boljši narodnjak, nego ročno blagajno je danes zjutraj neka ženska glasovanju vsprejet. Ko so se rešile še zadnje točke rednega zvijačo doseči, d a b i sv. Stolica p r o- i njegovi obrekovalci...* Se enkrat vprašamo čitatelj glasila naše kraje za i t a 1 i j a n-proračuna. prešel je mestni svet v razpravo 8 k0 deželo ter iz naših cerkva spodila namenom je napisal »Narode te stavke?! — o izrednem proračunu. slovenski jezik. Svečenika nista smela v Rim, Pred vsem Bisti »vedno«! S tem je ljubljan- Po daljši razpravi je mestni svet pritrdil sta Pa rez vsega dvoma hotelo reči, tla brisanj ti od magistrata proračunjenih 300.000' nara pravijo, da nista nič opravila v R: mu. ! »klerikalci* (0O ' |K>dlagi znanega odloka rimske kongregacije krivica! In posebno pa še povdarjanje : ctudi če je stokrat Imljši narodnjak!« Tudi če temu vskliku ne bi bil namen kazat? Mar- je Anton Doljak izustil: »Ta ^n<»ž — ^kerk — ni vreden, da nos;' t'sto medaljo« — in pridoda! da je nekaj besed, ki in vol vi rajo žaljenje vetVčanstva. S ker k je ovadi! Dbljaka kron za gradnjo šole v (iropadi. Glede slednje je vprašal, kako ztoji z rekur^ora. ki ga je svoječasno uložil magistrat proti naredbi namestništva, ki je naložilo magistratu ustanovitev š >!e v Gropadi. Tajnik dr. liozzo je odgovarjal, da je ministersrvo na utok mag strata odredilo, da se imajo preiskati tamošnje klimatične razmere in p<>ti. Prva preiskava da je izpala ugodno za magistrat. Na to pa je ministerstvo odredilo, da r-e morajo preiskave vršiti o slabem vremenu : o burji in snegu. Tu si je g. Rozzo dovolil nekoliko šile in je rekel, da tekom treh let ni bilo takega vremena, da bi bila prišla burja s snegom vred, ko pa je slednjič vendar prišlo tako vreme, ni bilo od dne T>. avgusta lSi'8 — ki ga je pa sv. Stolica že večinoma spremenila. 3) da naj se napravi izkaz, v kiterih cerkvah se sme rabiti še slovenska beseda v katoliški Cerkvi tržaške škofije. To je torej najnovejši udarec, ki nam ga pripravlja sedanji škofov namestnik. Kaj pa mi na to? On je za sedaj naš višji pastir, in m: smo njegove ovce. Mi smo ga dolžni slušati, on pa ima dolžnost, da nam mora biti pravičen. I>a bodo torej med nami in njim računi čisti, hočemo danes »»d k rito govoriti. On na* ne ljubi. Mr/.i in preganja vse. kar je slovenskega —- naš jezik, naše svečenike, naše svetinje. On nas ne ljubi ! chija v ugodni (to-je-; neresnični) luči tudi [n včeraj seje vršila tajna razprava. Branil je toženca ur. Rvbar. Jedna prič, Alojzij Skerk, ni čnl inkriminiranili besed, druga,. na to stran, pa mora vendar napraviti na čitajoče občinstvo,, v kolikor isto ne \xrzna razmer, edino ta da je vedenje M a r c h i j e v o tudi v narodnem pogledu korektno, ako ne usiorno! Ta utis so napravili navedem' »tavki v »Slovenskem narodu« na vsakogar in zato se nič ne bojimo uaravnost ixrt-lemike, pustiti odprta vratiear skozi katera mu bo možno smukniti, kar je tudi res točno storil in je še porabil to lepo priliko, da je, takorekoč, na pragu teh vratie- malce posum-ničil »Edinost« glede nje »lojalnosti«. Mi pa mu pravimo, da tittl'i to i»e priča o preveliki lojalnosti nasproti narodnim glasilom v Trstu in Istri, ako kako slov. glasilo pravi, da »ne ve«), kakov je Marchi v na- gori navedeni Josip Skerk,. pa je- popolnoma potrdil obtožbo. No, sodišče je v svojih motivih vsprejelo-razloge branitelja ter ni smatralo poslednje priče za dovolj verodostojno-— z o žirom na ljuto poritično nasprotstvo-na Goriškem -in je obtoženca rešilo obtožbe. Včeraj se je vršila pred tukajšajim dež. sodiščem razprava proti Jakobu S. iz' i rsta, radi zločina tatvine. Upcštevsi olajševalne okolnosti — i z lasti, da je bila to prva tatvina toženčeva — je sodišče obsodilo obtoženca samo na 1 mesec zapora. Drobile veati. Zgubljeno — najdeno. Sodar Anton Kr^J^ uslužbenec v svobodni luki, je našel tam neko lif-snioo z denarjem, katero je mož,- izr^eil policijskemu nadzorniku Čaiečtu Nenadna smrt Včeraj zjutraj okolo 11. ure, je na trgu Foraggi umrl nenadne srurti neki mož, čegar identiteta še ni določena. Na lice mest* je prišel zdravnik z zdravniške postaje, ki pa ni mogel več pomagati nesrečnežu. Besnilo v pijanosti. I>va redarja z inspektorata pri sv. Jakobu sta bila opozorjena predsinočujim zvečer, da je v ulici del Vetro neki pijanec, ki da hoče ubiti nekega prodajalničarja. Redarja sta se hitro podala na lice mesta in našla sta res 22 letnega Antona M., ki je na ves glas upil. da mora ubiti trgovca Ivana Viola v isti ulici št. • >31. Redarja sta razburjenega moža prijela za rame in ga hotela aretirati. Ali pijane^ se je vrgel na tla in začel silno su- ra tom c. kr. dvornega svetnika in predstojnika c. kr. |>oštnega in brzojavnega ravnateljstva, \ isokorodnega gospoda M o r i c a Felicettija p 1. Liebenlels. — Oisti dohodek pripade podpornemu fondu za udove in sirote poštnih in brzojavnih uslužbencev. — Svirala bo iz posebne prijaznosti polko-vega poveljnika, gospoda polkovnika pl. Bernatha, godba c. in kr. pešpolka štev. i»7. Začetek plesa ob uri zvečer. — Priti je v družabni toaleti. Vojaško veteransko podporno društva za Trst in okolieo (pod pokroviteljstvom Nj. Vel. nadvojvode Frana Ferdinanda od Avstrije Este) vabi na veliki ples, ki bo v gledališču »Armonia« dne 18. t. m. Gledališče bo krasno razsvitljeno. Svirala bo vati. Z veliko težavo sta ga konečno odvedla ! društvena godba pod vodstvom kapelnika na inspektorat pri Jakobu. Potem sta se podala po potreba« informacije na lice mesta. Iz izpoved ti redarjev sledi : brata Carmine in Sabadino Marchetti sta šla po iiti ulici \Vagnerja. Namen tej veselici ni samo, podpirati vojake veteraue, ampak tudi ta, da se ustanovi fond za društveno zastavo. Načel- plemena v povzdigo živinoreje na Tolminskem. Ta živina, na semnju kupljena, je večinoma nerabna. Ogromni stroški in visoke cene so kar gorostasne. Do 42.000 kron državne in deželne podpore služi v škodo kmetu na Tolminskem ! Kmetovalci na Tolminskem so skrajno razdraženi in to opravičeno. Za drag denar 2. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za moške od g. do 24, za dečke o I gl. I do 12. suknene jope v velikem izboru od gld 3. do S. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astr&hana od gld. 5 — 14, ravno take podšite s kožuhovino po gld 12 — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, finejSe od eld. 5 — f. Velik izbor oblek za otroke in dečke od — 12 let od gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva kožat za delavce izgotovljeue v lastni predilnici na roko v Korminu. Crtane močne srajie za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki ne izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke. in naletela na aretiranea. Ta ju je pričel • onih, ki so dobili vstopnice, naj obdrže iste p*"»vati iu je enega njiju celo udaril. Udarjeni, jn privedejo seboj tudi prijatelje in znance, kmeta in napredek kmetijstva na Tolmin vid-', da ima opravka e pijancem, je Šel na- J£a Hožičnico so nadalje darovali: g. skem, ampak vse kaj drnzega. prej svt-jo pot in molčal; ali pijane«* ne tako. N. N. 10 K, £ .a Fan v i>olenc s Prošeka, j Zakaj bo dotičniki izpodrinili vse dolo-Ta je šel v iiiš.t Marchetti (ki je v bližini) Nikolaj Križaj, župnik na Skaručini (Kranj-' čene in izskušene kupovalce ? To je grdo. in je začel tam pobijati. Ivo se je tu naveličal gko) po 2 K; gdč. Amalija Mladič v Bovcu Taki plemeniti gospodje naj bi dali račun o razgrajati, -*el je v hišo nekega Antoua 3 K : g,a Rozalija Nabergoj s Prošeka, g. svojem ravnanju in — nedelovanju. Dokler Turkovič ti vzei tu sekiro, s katero je Munih Andrej, tajnik v Marezigah, Edmund niso dotičniki nič storili za zboljšanje kme-hotel naskočiti trgovca Viola. Le-ta, vi- Hrovatiu, učitelj v Marezigah po 1 K; g.' tijstva na Tolminskem, potrpelo se je. A sedeči pijanca sekiro, je pobegnil. — \ in g.a Ana Turk ter g. Josip Pirič v $kor-' daj, ko delajo v očevidno škodo ljudstva in tem -^e ie posrečilo ženi 1 uiko"!Č izvleči se- kiji št. 133, skupaj 12 kron; iz pušice g. se državne in deželne podpore vporabljajo v! kiro pijancu iz rok. Ravno v tem času sta Milana Nabergoj 2 K 75 st. vznemirjenje prebivalstva in v nazadovanje Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se uaz-nanja. da se od. danes naprej točijo sledeča vina: refošk črn po l>8 novč.. bela rebula iz Brd po 28 novČ- Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Vina po 28. novč Za obilen obist se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena( vdobi 100 gld. nagrade. Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniša krojač M. Poveraj, trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vs:ike vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naročilu in po modi. prišla tudi redarja, ki sta, kakor gori rečeno, nasilnika odvedla na policijo. Po izpraševanju so pijanega M. odvedli v ulica Ti gor, kjer so se mu baje vsi vinski duhovi kmalu razpršili. Maša Grom, kmetijstva, sedaj, prav:mo, ni mogoče več blagajničarica žen. podr. sv. C. in M. molčati. Res, da so se že vršile pre'skave Via Conicoli 1. zbok opravičenih pritožeb, a te preiskave Zahvala. Podpisani odbor si šteje v ve- ne morejo biti merodajne. Preiskujejo naj Kmetovalec. Trpviia z železnico „Mor" PETER MAJDIČ v CEL.) I. 0raskii cesta st. 12. Zaloga lite telezntne ln lite poste-klene posode iz Stechlavskih fužin grofa Waldsteina. Zaloga na debelo paličnega železa, žice, žebljev. železnine in vsega kovinskega blaga, posteklene posode iz pločevine, namiznega orodja, nožarskih izdelkov, možnarjev, svečnikov, likalnikov. kavinih mlinov, tehtnic, meril in uteži, bakrenih in železnih kotlov in kotlov za žganje kuhati. Poljedelski stroji, slamoreznicc iu inhi-tilnice. sesalke, cevi i/, železa in kamen-šeine. traverze. (r>tjc. cement, >tre>na lepenka, slavimo orodje, sainokolnice in . . d vokolnice. LONDON 4. (B.) Reuterjeva pisarna jpr —- della Vaile 'J* oprema v zaiogi (ob 10. uri manj, Ospa, Kopra, Nabrežine in drugih kra- javlja iz Pretorije dne 31. deaembra, da se ^f I>reražbe premičnin. V torek dne 7. ja- pripomogli, da je ponovljena predstava »Ro- nuvarja ob IU. uri predpoludne se bodo vsled kovnjačev« tako lepo vspela v vsakem po-! naredbe tuk. c, «r. okrajnega sodišča za ci- gledu. vilne stvari vrsiie sledeče drafcbe premičnin : Posebna čast in zahvala bodi izrečena Greta 2,.'2, hišna oprava ; ulica delle Poste tudi v na nje m udeležencem, kakor iz Sežane, 10, pisarniška oprema: ulica Cereria 3 in trg z Opčin. s Prošeka, iz Divače, Boršta. Ric- Brzojavna poročila. Vojna vjužni Afriki. poludne); Piazza Piccjla 2, platno; zagata ženske podr. družbe sv. Cirila in Metodija. su opazili bližanje angležkih čet in so jk> jg p 7 A H RFTP A V FflRIPl Sta. Kufemia, klopi i i mizarska oprema; za- Pevsko društvo »Zvon« na Opčinall velikem delu ubežali preko meje S\vazi, ven- X ^ oaeiLm amltvom eata Sca. Eut'emia, mizarska oprema to po- bo imelo svoj občni zbor jutri dne 5. janu- dar je bilo ujetih 22 njih in uplenjenih 14 Jg z o«ej n m ja . . ______ -/in »i.... II naznanja slovenskemu občinstvu, da ludne). varja 1902 ob 4. in pol uri popoludne, v dru- I vozov ter O00 glav živtne. JC • ♦ remenski Te»tnlk. Večeraj: toplomer O [j 7. uri zjutraj ob 2. uri popoludn* i-.*— Tla komer ob 7. uri zjutraj 7 56.1 — Danes plima ob —.— predp. io ob —.— p<»p.; ose K a ob—.— predpoludne in ob —.—-p lpoiuone. »rja štvenih prosto v. Vesti iz Kranjske. Napad z dinamitom v Zagorju. V veril sestavo novega kabineta. Dosedaj pa ni Jg premogovniku Kisovec pri Zagorju se je pri- Danev sestavil še nikake ministerske ILte. jj petil dne 1. t. m. zjutraj tale grozni dogodek: j-------------- Tv , . i i --t „ __v- Dobro domače zdravilo. Izmed vseh Dozdaj nepoznan rudar ie položil za omrežje , t., . . , t , . .... -.„...-u.« pi;n .r^L- ol. na- . .... . domacdi z«lravil, katere se rabi za ublazenja pnbodoja stevdka »Edinosti* % o.rek. ob na- pismi6aegd 0kQJl? kjer stoji pihalna miza Kadi praznika sv. treh kraljev iziue vadui uri. lx>lečin in drgnenje vsled zmrznenja, je naj-B. Dettele, dinamit z vžigalno vrvio. Po |)0|jgi Linement Capsici in corap., ki se iz- Odbor tržaških gospa priredi dne ti. pretekll (1veh ali treh minut, ko se je ime- deluje v Richterjevi lekarni v Pragi. Cena jg i varja, na »debeli« četrtek, TržaČanom novani 1>(ujal iz pisale v drugo sobo. je | stekl^niot 40 st., K 1"40 in 2. — V«aka veliko iznenađenje. Kaj? to se pove kasneje, dinamit oksplodiral ter povzročil v pisarni steklenica je v krasni škatlji iu se pozna j>o an naj se le upošteva kakor — gro7X)Vjto razdejanje. Ko bi se g. Dettela ne , ' , , ., •_______ i rt » i I < )/načeni d dan presenečenia ! Pr«>uja. Nt predstavi Rokovnjačev« je nekdt. po pomoti vzel seboj eno »komašno fraocozkih vojakov. Ker bi sicer morali isto plačati gledališču, je d^tičnik naprošen, naj dofiedaj še mogli zaslediti, j »r: nese ilotični predmet v »Trž. podporno in p0 ,glov>c bralno društvo«, ul. Stadion 11'. Zavarovalnica za iro\ejo živino v Bazovici bo imela svoj občni zbor v pone- kep ^ me(, otr„ei razšl>jeoe ošpice. deljetc dne 7. t. m. ob 41/.. uri predp. v ____ gostilni »pri lipi«. Trgovsko izobraževalno društvo. Radi j VeSti \Z Št&jSfSkB znanem si idru. X X varn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nalmja v Trstu. Via Piazza vecchia (Boaario) št. 1. (na (lesni str(ini cerkve st. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago Is prve roke. X X X X X X X X X bil odstranil pravočasno iz pisarne, bil bi j 40.000 kron znaša glavni dobitek lote-gotovo žrtev premišljenega napada, z njim rije za ogrevalne sobe. Opozarjamo cenjene , . i • ■ ■ -i i • eitatelie, . t. m. ob o .. uri popoludne v slovanski čitalnici volilno posvetovanje. Volilni odsek. Na predstavi »Kokovujačev« na korist družbe sv. Cirila iu Metodija so vstopnino preplačali : g. poslanec Vatovec 5 K, g. Cvek SO st., g. Sežane, g. Skabar. g. Nekermana, g. Kuščar jh> 4<> stot., g. Zore 2H st. Ples trirovskih pomočnikov bj dne 2. lebruvarja v krasno (uličenem in električno razsvetljenem gledališču »Armonia« ! Vnovič opozarjamo naše občinstvo na ta veliki in jednii slovenski ples, ki se bo to pre Ipustno dol>o vršil v gledališču. Lokalna skupina državnega društva e. kr. postnih in brzojavnih uslužbencev Avstrije v Tr-tu Vabi na dobrodelni ples poštnih in brzojavnih uslužbencev v Trstu, ki bo v soboto dne 11. januvarija 1002. v gledališču »Armonia« pod protekto- * Ljudske šole in otroški vrtci v rane. Za tak namen je najpripravnejse sred- ,, ... . . - .■ -tr » m stvo, katero ohlaja in ublažuje zdravljene Ljuhliaill ostanejo zaprti do lb. t. m. n, ^ItI ' jetegantaejM, nftjbojra- «Uwl l vJ t^:----1 tei^i na vsebini, v visokih in odličnih krogih, v društvih iu javnih lokalih tu iu inozemstva najbolj razširjeni nemški druž-binski list. ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športna poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko iu stane na leto: navadna izdaja K.24--24 Mk. posamezno ">0 st. 50 l'f. luksna r _ 40-40 Mk. „ 1 K 1 Mk. krasna „ 100-100 Mk. „ 2 K 2 Mk. Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: Dunaj, IV., Pb'Vs-dgasse 1. sprejme se takoj v delo : kje. se izve v go- glSU^S^S^O^SSJSJ^S^SJSJsJ^ li Aleksandar Levi Minzi 8 Za Izolo se išče 14 —18 letna deklica. ki je vešča navlasč glasoval za slovenskega^ kandidata, ki slovenskega in italijanskega jezika. Ista bi pri nekemu ,-,»-- t- »i i cm posestniku in trgovcu pomagala izvrševati domači Prva in Bajvečja tovarna pohlStvs vseh Trst. je bil tudi izvoljen — na škodo Slovencev. Kajti načelnik ne glasuje in so s tam Slovenci izgubili en glas iu nemškutarji imajo taktično večino. dne 31. Gospodarstvo. S Tolminskega nam pišejo decembra 1901 : C. kr. kmetijsko društvo je letos nakupilo z državno in deželno denarno podpr.ro več brejih junic in več bikov belauskega posestniku in trgovcu pomagah opravila, ter bi žnjo ravnali kot z udom družine. Ponudbe pod »Deklica- na upravo „Edinosti" Anton Breščak v Gorici, Gosposka ulica št- 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh »logov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in 5tpe. ogledala, žime dzaatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok. Skladišče vina u lica Acquedotto 5t 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, frank-} na dom po najugodnej-.ih in konkurenčnih cenah. T R S T trn TOVARNA.: Via Tesa. vogal Via Limltanea <5S © <3 m {g iLISTSGUlI EEIIC USTOII !I rHUSG ^ & m i ~ m ZALOGE: i Piazza Rosarlo it. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo ii. 21 -HOM----- Velik Itbor tapecarij, rrcal ia slik. Izvršuje naročbe tndl po posebnih načrtih. Cene bres konkurence. Predmeti postav «o se na oa obrod ail železnico fr-n »-'o » Vi ; Predzadnji teden Loterija za ogrevalne sobe 1 * T 1 * dROATl 99 osiguravajuća zadruga u Zagrebu, stojeća pod zaštitom občine ^ slob. in kr glavnog grada Zagreba, otvorila ]v GLAVNO ZASTOPSTVO z;i Istru, (jioricii. Trst i Daliiisuiju si sjedištem u Puli. Upozorujenio svakog valjanog kmVgospmlara. svoje zarade i pokretnine osigura proti požaru i šteti od gromu kod ..< roiltiiV ve*' nareln radi. da novac tie U' v tudjiiiu. Osipianja se piiinajii oz vilo nizke cieiie i dobro jamstvo. Mje.-tni zastupnici traže se u svim selima i gradovima Istre, Gorice, Trsta i Dalmacije. Ponudbe se salju na - = Glavno zastupstvo „Croatiae" u Puli. oooocoocoooooooo VRISKU LJUDSKA POSOJILNICI Pozor! Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi je že već k; kor 30 let obče znano »lomače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z ledr.o uporabo iri« srn "f> prel vijanje krepi in ohrani Velika sleklenlca 1 gld., rrala £0 r.vč. po pošti 20 nvč. več. je star«-, najprej v Pragi rah'jeno domače vdtavilo. katero \»mjc in »hrani raue čiste, vnetje in ho! e^i tie olaša in lil;*d;. V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! V-i < ndiala/e nosijo / ra\en sloj« <"•<>. postavno (roloje*ai>lvcro /namk o._ Glavna zaloga: Itlaita E. fiatitr-ja r. ju kr. Avtima zalajateiia „pri inm orlo" Praga, Kalastran 203. v< g»l »n dove nI ee. Vsakdanje pustno razpošiljanje. '/. i>r:i v 1< k:in:li M t ti < -< ^fi-ke. \ Trstu v lekarnah: (i. Liieiani. E. Leitculiimr. m 1'. Prt nt! i n i. >erra vailo. A. Siiltina. (. /anetti. A. Prasmanr. ■■ I---——-—--—n Častim si nnznajati slav. ončinstvu, da je moja prodajal niča vedno preskrbjena manifakturnim blagom vsake vrste in po cenah, da &e ne l>ojim nikako konkurence vsaki dan dohaja novo blago. V nadeji, da me 1m» slavno občinstvo po-češcalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobanschek, trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu ■i — iSe govori Slovenski! y oooooooooooooooo f Podpisana najuljudneje neznanja preč. duhov-sčui in slavnemu občinstu. «.a je otvorila v ulici (.'anale ^t. 7 (ob strani cerk\e sv. Antona novega) VELIKO TKGOVISO cerkvenih in pobožnih predmetov. Edina zaloga pristnih čebelnovosčenih sveč. Zaloga vseh vr.-t masnih pla.-čev, plnvijalov. stol sraje, svetilk, s vernikov, aaliijev, križev itd. Izbor kipov vseh vrst in velikostij, palm. cerkvenih vencev itd. Zaloga liturgićnih knjig misal, ritualov, breviijev itd. masnih knjig vseh vrst in vezenj, rožnih vencev in svetih kolajn. Zadnja novost: svete in alegorične razgeldniee. Cene /nierne, pogoji dobri. Sprejema naročbe za vse vrst te stroke ter jamici za pristnost in točnost. Spoštovanjem udana A. Luvrenvič. registrovano društvo z omejeno zavezo, v Oorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nacistr v lastni hiži. rani I ne v j oge sprejemajo se od vsacega^ če tudi ni član društva in se obrestujejo po -1 Vs0/«! ue se odbijal rentui davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po tj °/0 in na vknjižbe po 5!/,(,(,0 C raduje vsaki dan od VI. do 12. ure dopol in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedei in praznikov. Stanje Iran. Tiog ieta 1900. Kron 1,263.563 Poštiio-lraii. račun štv. 837.315. 9T- ... > > > i > > > > > > > S > Tržaška posojilnica in hranilnica ?ezistrovana lađrnga: omeieaim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. Telefon :>'2ih Hranilne uloge se sprejemajo od vsakegn, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 47® Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo *e samo zadružnikom jn tdeer na uknjižbo po 5 1 u°/0, na menjico po ti u;0 na zastave po n 1 0. V radne ure so : od —12 dopoludne in oi' H—4 popoludne. Izplačuje se : vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. Postno hranilni čni račun 816.004. < < < < < < S < < < < J o ooooooooooooooo Novo tržasRo pogrebno podjetje Piazza della Legna 4. vsakovrstne pogrebe po li aj zmerne.) si 11 cenah Podjetje ima v zalogi bogat izbor vencev in drugih mrtvaških predmetov. Opozarja se slavno občinstvo, da ne zamenja našega naslova (Piazza delle Legna št. 4 ) z namišljenimi agenti za pogrebe, ki so bih že davno odpuščeni od našega podjetja. Stanje hrauiinih 15 milijonov K. Rezervni zafclan: nad 300.000 K. Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4"/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Za vi-.rnost vl< g ja.ijei, poleg lastnega rezervnega zaklada, mastna občina 1 ubljaunka /. \>etn svojim piem< ženjeni.in vsos»oio davčno močjo. 1 ).i je vari o.t vi« g popolna, sve«i- ei zlasti in. da vb gajo v to hranilnico tudi Sodišča denar mabdetndi otrok in vaiovancev. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Denarne vloge s j> reje m jo se tudi po pošti in potoni e. kr. poštne hranilnice. Poštno-kranilnične sprejem niče do-hivajo se brezplačno. Julij Redersen izdelovatelj zdravniškiii pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torrente st. 858-3. — Trst. i Nasproti ..Isola Chiozza.4*) Kirurgični instrumenti, orto|>edični aparati mo K po vseh lekarnah. Pri vkupovanjn tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z na:o varstveno znamko ,,SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. Ric&terieva letam pri zlatem \m v Pragi Eiizabetine ulice 5. iS1 m i