Za novo stanovsko ideologijo in zavest učiteljskega stanu. Za politično svobodo, kulturni dvig in poglobiteu nacionalne smeri učiteljstva. — Z novim pravcem je na vseh teh temeljih organizacija mnogo pridobila. — Kdor sedaj izstopa iz UJU, škoduje samemu sebi in celokupnemu učiteljskemu stanu. »Naših neuspehov je največ kri« va ideologija, v kateri živi državno uradništvo. Stanovska ideologija in zavest je skoro pri vseh strokah drs žavnega uradništva nerazvita in jo prevlada strankarska zavest in ide« ologija. Vprašati se moramo v prvi vrsti, koliko smo storili, da se dvi= gne in utrdi stanovska ideologija in stanovska zavest?« Tov. Šestan, občnemu zboru »Zveze drž. nameščencev za Slove« nijo«, dne 2. jan. 1927. Nikakor ni bil namen deklaraškega pokreta odvzeti učiteljemsnaprednjakom njihovo prepričanje, kakor ne smatramo po deklaraciji za namen organizacije spreobračati morda klerikalce v liberalce ali liberalce v klerikalce. Popolnoma napačno je tudi bilo pos stopanje onih, ki so hoteli s stanovsko organizacijo podemokratiti vse učitelje — radikale, socialiste in — narodne so« cialce ter učitelje=klerikalce izpreminjati v »naprednjake« ali narobe. To je po« grešeno! Saj to vendar ni naloga stanovs ske organizacije in oni, ki so delali tako, so delali v škodo organizacije in stanu. Saj so s tem sami vzgajali neznačajs nost, ker niso pripustili učiteljstvu svo= bodnega političnega prepričanja in niso ščitili svobode prepričanja. Deklaracija ravno hoče, da si vsak učitelj ohrani svoje politično prepričas nje, da ga ne menja po režimih in osta« ne vsakdo trden pri svojem prepričanju ter ga ne izpreminja ne iz koristolov« stva in ne zaradi sile. Deklaracija hoče zaščititi vsakomur njegovo prepričanje in hoče ščititi vselej vsakega učitelja, ki bi ga katerikoli režim hotel preganjati v službi zaradi njegovega prepričanja. Ona hoče varovati vselej državljan^ke prarvis ce učiteljstva! Deklaracija boče, da ostane učitelj* stvo značajno in obdrži tudi svoj poli« tični značaj. Zato je grdo obrekovanje trditev, da se hoče z deklaracij skim pokretom organizacijo poklerikaliti, da se jo hoče z vstopom članov Slomškove zveze pos klerikaliti in da se hoče omajati »na* predne« vrste. Ne to, in ne narobe! Boj gre ravno proti prejšnjemu po« stopanju, s katerim se je gojila med uči5 teljstvom taka neznačajnost na eni in drugi strani in se je vpraševalo pri služs benih zadevah po polrtičnem pripadni« štvu, mesto po službeni in strokovni spo« sofonosti. Deklaracija ravno hoče, da si obdrže svoje prepričanje vsi učiteljisdemokrati, >radikali, sklerikalci, «socialisti, in zahte« va, da organizacija ščiti prepričanje vsa« kega učitelja, da bo vsak učitelj našel zaslombo v njej, če bo preganjan, in si bo na podlagi tega lahko obdržal svoj značaj. Naloga stanovske organizacije je pa vse druga, kakor spreobračati glede strankarsko političnega prepričanja uči* teljstvo Popolna zaščita državljanskih pra* vic, zaščita političnega prepričanja in zas ščita značajnosti, to so tako visoke vrednote deklaraškega gibanja in tako visoki etični postulati, da morajo zma* gati pri treznomislečem učiteljstvu in v javnosti. To je stanovska ideologija, to je sta* novska zavest, ki mora prodreti med učiteljstvom v korist šolstva, naroda in države. Na podlagi stare ideologije je jelo propadati šolstvo, narod in država, ta ideologija je bila kvama, naravnost škodljiva. Deklaracija nikogar ne odvrača od političnega delovanja in dela v strankah. Nasprotno, ona hoče ustvariti temelj, da bo lahko vsakdo delal svobodno in brez posledic preganjanja v stranki, kateri pripada, t. j. da ga zaradi tega ne bodo v službi preganjale druge stranke. Vsi organizirani člani pa morajo v svojih strankah iznašati skupne stanov? ske zadeve in braniti vse člane stanu, ki se jim dela krivica. Organizacija hoče ščititi vsakogar, da ne bo preganjan zaradi dela v kaki stranki in mu s tem ravno brani njegove državljanslke pravice, ki mu jih često na* silno kratijo politične stranke. Skuipno bomo tcrej vsak pri svoji stranki branili stanovske interese in s tem dvignili svoj stan, da ga bo morala upoštevati vsa javnost. To je ona velika pridobitev, ki si jo je izvojevalo učiteljstvo v poslednjem času. Svobodni državljani hočemo postati in ustvariti si hočemo tako organizacijo, ki bo sposobna braniti svobodo poedinj cev in celega stanu na vse strani. Noves ga življenja, nove in lepše bodočnosti hos čemo za učiteljski stan. In tega nečejo nekateri razumeti. Ne morejo razumeti, da se je z noviim po« kretorn ikoristilo strankam in učiteljskes mu stanu. Odstranilo se je nemoralno podlago, ki je vladala do sedaj, da se je za službene in osebne zadeve zahtevalo od učitelja, da zataji svoje prepričanje oziroma, da se ga je službeno preganjalo zaradi političnega prepričanja, četudi je bil najvrlejši delavec v službi in popoU noma na svojem mestu. Z novim položajem bo lahko vsak= do neovirano in javno izpovedal svoje prepričanje in delal po svojem prepričas nju, ker ga bodo ščitili učitelji pristaši vseh strank, ako bodo njihove stTanke kršile pravice stanu; lažje se bo javno udejistvoval, kakor se je dosedaj. Zato je povisem nerazumljivo počets je onih, ki hočejo s silo tirati učiteljstvo nazaj v stare razmere. Stanovska zavest in nova ideologija bo prodrla, ker je z.drava. Zato ima tudi bodočnost. Novi stanovski zavesti in no« vi stanovski ideologiji se polagajo med učiteljstvom sedaj temelji in s tem zdra* vi, etični temelji tudi za drugo javno živ* ljenje. Boj se torej vrši med staritni in no= vimi idejnimi temelji, med starimi in no« vimi nazori, med starimi in noviimi na* čeli za bodiočnost učiteljskega stanu. Organizacija in učiteljski stan je z novim pokretom zelo mnogo pridobil, ker si hoče postaviti temelje za politično svobndo in boče v tem pogledu izboljšati javno moralo, kar smo dokazali danes; pridobil je pa tudi zelo mnogo v idejnem pogledu, kar >se tiče dviga kulturnega de^ la in nacionalnega dela učiteljstva, kar hočemo dokazati prihodnjič.