Zgodovinsko-politične razprave. Avstrija v različnih dobah. 1. Avstrija pred letom 1848. Po bitki pri Kraljevem Gradcu in po miru sklenjenem v zlati Pragi, mnogo je premenjeno stališče Avstrije. To nam daje povod, da pogledamo v zgodovino njeno, ki nam kaže razmere avstrijskih narodov. Odkar so vladarji češke, ogerske in avstrijske krone tudi sedeli na v6likonemškem carskem prestolu, je sama ta okolnost avstrijske Nemce čez njihov broj in njihovo državno veljavo povzdigovala in dajala jim neko prevago. Po takem so vsi narodi v Avstrii, kar se tiče nemške politike, bili skoro v enaki legi; samo narodi ogerske krone znali so se, ko so jim ostali avstrijski narodi in posebno tudi Čehi pomogli razlomiti turški jarem, ubraniti posledic te enakosti, ter so zmiraj gledali, da si pridrže neko privilegijo v tej legi. Dokler je po vsej Evropi vladal latinski jezik, ni tudi bilo prašanja o narodnostih avstrijskih; vsi izobraženi možje so pisali v pisarni kakor tudi v javnosti le latinski. Al ta lega se je bistveno premenila, ko je Martin Luter po svojih spisih latinski jezik pod-kopal ter nemškega postavil na njegovo mesto. V Avstrii pa, ki se je od nekdaj, še več pa od protestantskih časov, držala tudi talijanske politike ter tudi nanjo skor tako gledala kakor na lastne svoje zemlje, ni 310 311 se nemščina tako hitro razširjala, kakor po severni, protestantiški zemlji; še le cesar Jožef II., ki je prvi oklical potrpnost (tolerancijo) v verskih reččh, je pa tudi nemščini, tej zaveznici protestantizma, široko odprl vrata v celo Avstrijo. Ai to je nesrečna una ura, ki je po naši državi enemu narodu, to je, nemškemu, podelila očitno pre-vago, in to po vseh zemljah Avstrije, tedaj tudi na Ogerskem, kajti sedaj so z Nemci vred tudi Slovani, Rumuni (Vlahi) in Magjari dobivali v nemškem jeziku zakone in povelja. Ko bi Nemcev saj bila polovica stanovnikov avstrijskih ali pa še več od polovice, bridka bi bila bila za ostale narode, ki bi morali plesati, kakor bi bila godla nemščina. In bili bi po takem videli, da bi bile utegnile nastati take razmere kakor na Pruskem, kjer na Poznanskem se zelo podpirajo razna društva Nemcev, da vse zemlje, ki jih morajo prodati Poljaki, pokupijo ter spravijo v nemške roke. — Al službena statistika od leta 1857, ko so tedaj v celo nemškem času preštevali narode, ni mogla, čeravno jih je z lučjo iskala, več kot nekaj čez 7 milijonov Nemcev najti, kterih je precej veliko razkropljenih do Bukovine in Kotora poleg Črne gore. Slovanov pa šteje čez 14 milijonov. Že sam cesar Jožef II. je videl poslednja svoja leta, da ne gre" kakor je mislil niti z enako politiško obleko, niti z nemškim jezikom. Posebno so se Ogri protivili temu početju, in za Leopolda II. prevrglo se je skoro vse do temelja, kar je za veke mislil zidati prenagli cesar Jožef. Absolutizmu politiškemu in jezičnemu bilo je konec, ko je cesar Leopold 1791. podpisal zakone predložene ogerskemu zboru; iztočna stran Avstrije pridržala je stari svoj ustav, samo jezik latinski pustili so v večnem miru ravno tako, kakor ga je cesar Jožef za veke pokopal tudi na zapadni strani Avstrije. Al dasiravno so hudo protestovali zoper novi — nemški jezik, vendar so na iztočni strani vpeljali enako krivico, kakoršno so komaj odbili od sebe; tudi Magjari so vsem narodom, živečim pod ogersko krono, začeli šiloma vrivati tuji — magjarski jezik; Slovaki, Rusini, Rumuni in južni Slovani (Hrvatje in Srbi) imeli bi poprijeti azijski, malo obsežni magjarski jezik. Od tega časa imamo tedaj, zunaj južnih , na tali-janski jezik osnovanih krajev, dva glavna različna jezika , ki sta vladala kakor edinozveličavni lek za izobraženost, za omiko in pa za službe državne; Galicija dodala se je, kar se tega tiče, zapadni nemški polovici. Odkar je 1815. leta Avstrija za izgubljeno nemško krono dobila predsedništvo v neživotni nemški zvezi, ter je zapadna stran Avstrije, razun čisto talijanske Lombardije in Benečije, privržena bila veliki Nemčii, jele so rožice germanizovanja na silo cveteti po vseh poljih češke, poljske, rusinske in slovenske zemlje. Kjerkoli pa na jugu nemščina ni mogla nadvladati, raji je pustila talijanščini prevago, kakor da bi kakošnim bodi Slovanom kje popustila ravnopravnost. Enako ab-solutistiski je na iztočni strani začela se šopiriti ma-gjarščina, ter pod svoje perute spravljati vse, razun Reke, s talijansko svojo kulturo, ktero bi pa bili sčasoma kulturaši v Pesti tudi pomagjarili, ako bi jim bilo mogoče bilo pregristi jedro hrvaško. Al ker jim jezik ni evropski, ni omikan, in ker so še le 1791. leta začeli klestiti najdebeleje veje, da mu dajo nek spodoben oblik, in ker temu malo obširnemu narodu razun centralne Azije ni nikjer rodbine in bratov, ni jim kaj prav sreča hotela streči, posebno pri južnih Slovanih ne, dokler je v zapadni strani več vzrokov pripomagalo v to, da je nemščina prevago zadobljeno držala v rokah svojih. Prvi so zoper magjarsko supremacijo javno protestovali na Hrvaškem in v Slavonii, in to že precej rano, ter staremu protestu zoper politično prevago in centralizacijo magjarsko in stari hranitvi hrvaške avtonomije dodali protest zoper magjarski jezik. Ko so se pa začeli tudi Slovaki močno gibati, so Magjari, sploh enako hudi centralisti kakor Nemci (dasiravno leti pravijo, da so federalisti — „lucus a non lucendo"), s krvavimi Bredstvi 1848. leta podvrgli si Sedmogradsko ali Erdelj, ki je popred več kakor 300 let imel poseben, neodvisen ustav, ter so tako skupno skušali Slovake in južne Slovane vrivati v magjarski koš. Al kakor so Magjari se centralizovali, tako so se posebno Hrvatje začeli ozirati za istim sredstvom, ter so najpopred kaj-kavski (slovenski jezik) prav pametno izmenili z unim, kteri se zraven Srbije govori po Slavonii, po vojaški meji in Dalmacii, in malo za tem so začeli delovati o politiški centralizacii, to je, o zedinjenji Hrvaške in Slavonije z vojaško mejo in Dalmacijo. Kar se tiče jezika, se je Gajeva ideja od leta 1835. izpolnila; štokavski jezik čuje se službeno po trojedni kraljevini; o politiški centralizacii pa se deluje posebno od 1848. leta, ko je hrvaški zbor v veliki stiski od strani magjarske ge-nijalno pokazal pot do avstrijskega federalizma, za kte-rega pa 1861. leta in še manje letošnji ni kaj več maral. V Erdelj i je podoba, da Rumuni ali pa Romani še nimajo krepkega življenja, ker so se od malo-brojnih Magjarov zopet tako lahko dali preobladati. Slovakov Ogerska šteje skoro toliko, kolikor Magjarov. Al veliko jim škoduje materijalno siromaštvo, nad kterim se šopirijo magjarski bogataši in slovaški odpadniki, kteri se, kakor povsod, priklanjajo „zlatemu teletu" sv. pisma. Drugi vzrok je razdrobljenost vere, ker je med njimi katoličanov, Luteranov in reformi-janov, in to Magjarom služi v njihove nakane. Tretji nekaj daljnji vzrok je ta, da vsled vražjega slovanskega separatizma ne pišejo več, kakor nekdaj, po uradih češkega jezika. Zato Magjari tako marljivo podpirajo slovaški jezik, samo da ne bi duševne pomoči dobivali iz češke literature. Slovaška „Matica" v S. Martinu bode vendar sčasoma duševno središče slovaško. Na zapadni strani prebudili so se Cehi in Slovenci skoro^ob istem času. Cehi so se začeli prebujati o času francozkih bojev; prava literarno-politiška delavnost začela pa se je še le po parižkem miru. To jim je na obojem polji veliko pripomoglo, da so izvedenci včliki in prebogati zaklad stare literature posebno iz časa husitskih bojev in velikega Komenskega začeli izkopavati iz debelo nasutega nameta in praha. Njihov razvitek v literaturi in na politiškem polji ozira se zraven literarnega pan-slavizma zmiraj na stare češke okolnosti, ko je češka zemlja za kralja Karola Nemcem kazala pot do omike. Al ker se jim je prepirati z nemškim duhom centrali-zovanja, centralizujejo se tudi oni ter zahtevajo, da se jim v nekem oziru pridruži Moravska in Slezka; podoba je, da Slovani moravski in šlezki gredo ravno za tem; le da jih v tem zadržujejo Nemci, kteri žive" po teh zemljah, manj ali več razdeljeni in razkropljeni. Enako so se Slovenci začeli buditi za francozkih bojev, ko si je Napoleon veči del njih dežel prisvojil po začetku tekočega stoletja, ko jih je vse zedinil v „kraljestvo ilirsko", dodavši jim še en del Dalmacije in vojaške meje. Razvitek je nam Slovencem težji, ker ni stare literature, kakor jo imajo posebno Cehi in nekaj malo tudi Dubrovčani; iz druge strani pa, hvala Bogu, nismo razcepljeni na razne vere, ampak smo do nekaj malega ogersKih Slovencev vsi katoličani. Ai ko se je 1848. leta videlo, da se mi začenjamo povzdigovati literarno in politično, razdelil nas je Schmerlingna šest de- želnih zborov, ki imajo vsak malo po več poslancev, kakor jih ima mestni zbor ljubljanski, ne glede na une, ki so na Benečanskem in na Ogerskem. Al ravno to nas uči, kaj nam ima biti glavni predmet naše politike. (Dal. prih.) 312 322 Zgodovinsko-politi?ne razprave. Avstrija v razli?nih dobah. (Dalje.) 2. Avstrija od leta 1848 do 1860. Ta narodna gibanja, ti slovanski koraki stopili so na vseh straneh 1848. leta prvikrat z velikim hrupom pred svet. Kar se ti?e zapadne Avstrije, odbijali so Slovani na Ceskem nem?ki parlament v Frankobrodu po slavno znanem odgovoru najizvrstnejega dana?njega po-vestni?arja ?e?kega, in ravno tako tudi vemo, da so poslanci iz slovenskih de?el s hudo malo glasovi (neki kranjsk poslanec s 7 glasovi) odpotovali v Frankobrod, narod ni hotel kaj vedeti o teh veliko-nem?kih komedijah. In ko so istega leta ?tajarski Nemci zvonili rogovile?em v Be?u na pomo?, dolnji so se Stajarci posebno po slovenskih goricah tudi pripravljali, al ? ne za Be?, ampak zoper rogoviljstvo nem?ko. ? Kar se tukaj hvala Bogu! ni dogodilo, to pa se je vresni?ilo na izto?ni strani, kjer so Magjari pokazali, kamor z novim ustavom leta 1847?1848. nameravajo. Ju?ni Slovani so pograbili oro?je ter je nesli zoper Magjare; imena Jela?ica bana pravi ju?ni Slovan ne more druga?e izre?i, kakor z najve?im po?tovanjem; ime Stratimirovicevo se sedaj svetlo bli??i na nebu avstrijskih Srbov; Slovaki so se gibali in od svoje strani tudi doprinesli, kar je bilo mogo?e, da poka?ejo slovanski protest zoper ma-gjarsko nasiljevanje. In da-siravno je leta 1850. nastopil absolutizem, niso tega krivi ne Jela?ic, ne Cehi, niti sploh Slovani; ker prva je dol?nost narodu, da se obdr?i na ?ivljenji; kdo si bo brez vse brambe dal odrezati glavo ! ? A ?udna je re? ta, ki je nastopila leta 1850. Slovani kakor narod so edini 1848. leta zvesto branili Avstrijo , Nemci in Magjari trgali so jo na dve, Talijani na tretjo stran. Al nastopiv?i nem?ki absolutizem pritisnil je v narodnem oziru najhuje ravno Slovane, kterim do 1860. leta se ni smelo re?i, da so le edini oni obdr?ali dr?avo; ? kar je koli dihalo slovanski, ni se smelo narodno gibati, kakor da bi bil Palack^ 1848. leta gre?il, rek?i, ,,da bi avstrijski Slovani morali osnovati,Avstrijo, ako bi je ne bilo ?e gotove." In ker so Magjari kakor preobladani puntarji bili na tleh, zato so izm?d gori omenjenih narodov edini Nemci nosili veliki zvonec/ kulture in absolutizma. Deset let vladal je f>o vseh kotih absolutizem \ germanizem je z novega pokril vse slovanske, magjar-ske in rumunske kraje, in za?el se je v svoji prevzetnosti in slepoti vrivati ?e celo tam, kjer je do sedaj brez upiranja vladal talijanski j?zik; ne samo Dalma-tinci in Istrijani, ampak ?e cel6' Lombardezi in Bene?ani morali so se u?iti jezik matei1? Tevtonije. Absolutizem je hudo gospodaril na materialnem polji; narodi so za?eli pe?ati po prevelikih davkih, novih poti do dohodkov pa absolutizem ni znal o'dkriti. Poleg tega so germanizacijo kaj te?ko ?utili ?el^i, Slovenci in ? Magjari, kteri so popuntav?i se najve? primogli k temu, da se je absolutizem z germanizmon1* zopet vgnjezdil v Avstrii. Hudi bitki pri Magenti in pri Solferini 1859. leta odlo?ili ste o tej hudi mdri avstrijskih f narodov. Ker je hudo delovalo na zunanjo ?ast na?e dr?ave, da je voj- ska (armada), na ktero je desetletni absolutizem trosil, kar koli je bilo mogo?e , po treh hudih bitkah morala zoperniku se ukloniti ter be?ati med ?tiri znane trdnjave, zato je vsak mislil, da mora biti konec absolutizmu in ? germanizacii; tudi se je bilo nadjati, da bo Avstrija opustila osebno politiko na La?kem, ter bolj se oziraje na same svoje de?ele celiti za?ela hude rane, ki so nam globoko vsekane bile po absolutizmu, germanizacii in po krivi zunanji politiki. La?ki boj je 1859. leta v rokah Napoleonovih bil enako sredstvo, kakor 1805. in 1806. leta v rokah prvega Napoleona, ko je iz nekih nem?kih de?eld skoval ,,rensko zvezo", da Avstrijo prisili, misliti le na doma?e svoje zemlje. In res so 1859. leta poredoma mnogi knezovi iz La?kega morali pobegniti, in ni jim ve? bilo vrniti se ondi nazaj. (Dalje prihodnji?.; 323 ---- 329 ---- Zgodovinsko-politične razprave. Avstrija v različnih dobah. (Dalje.) 3. Avstrija od leta 1860 do 1866. Še le po nesrečni bitki na Laškem 1859.1. se je resnobno lotila vlada tega, da se narodom dajo ustavne pravice; pozvala je svetovalstvo državno na Dunaj. Nasledek tega zbora bila je oktoberska diploma. Goluhovski je bil prvi poklican, da naj djansko vredi, kar veleva beseda diplomova. Al tako nesrečen vrednik je bil, da se je brž opustilo, kar je on vstvaril. Na njegovo mesto pozvan napravi Schmerling ustav 20 febr. 1861. Al ves ustav je in posebno volilni red takošen, da tudi s tem ustavom niso mogla državna kola naprej, čeravno jih je Schmerling silil na vso moč in so mu nemški centralisti pritiskali hudo. Naposled so še ti zapustili svojega mojstra. Schmerling je moral z rok dati državno krmilo, nastopil je grof Belkredi in cesarski manifest od 20. septembra 1865 napoveduje avstrijskim narodom drugo — veselejšo dobo: dobo, v kteri ima nehati centralizem in ž njim germanizem, ki sta kakor huda m6ra tlačila vse narode nenemške. Ustavljen je po septemberskem manifestu bil ustav od 20. svečana 1861. leta — al Belkredi je s starimi rokami in starimi nogami, to je, s Schmerlingovimi vi-šimi in nižimi uradniki nastopil novo pot, in Schmer-lingovi deželni zbori so ostali, ki so bili osnovani po redu, kteri ima na obrazu preočiten pečat ponemče-vanja narodov avstrijskih. In to dvojno je, česar imamo največ obžalovati, da novi državni minister Belkredi ni brž premenil. Da je podlaga po vse kriva volilnemu redu, jasno nas uče številke, ktere se berejo v letošnjem listu 230. in 231. pražke „Politike." Vredno je te številke na tanko pregledati, ker nas uč6, kako se je postopalo se Slovani v volitvah za deželne zbore. Predposlavši še le to, da dolnja Avstrija (pod Anižo) neposrednjo štibro plača tudi z dohodki druzih krajev, ker vsa društva železniška, denarna (banka, credit, bodenkredit-anstalt, asekuracije itd.) in Vife centralne oblasti (mini-sterstva itd.) dobivajo svojo plačo iz dohodkov vseh zemljd, ne pa samo iz dolnje Avstrije, preglejmo, kar statistika pravi o pravičnosti Schmerlingovega volilnega reda: v Plača neposrednjih Število po- tedaj 1 poslanec davkov poprek: slancev: na: Gornja Avstrija . 2,900.000 gold. 10 290.000 gold. Solnograško . . 515.000 „ 3 171.000 „ Tirol in Vorarlberg 1,224.000 „ 12 102.000 „ Štajarska . . . 2,996.000 „ 13 230.000 „ Koroška .... 932.000 „ 5 186.400 „ Kranjska .... 1,217.000 „ 6 202.000 „ Primorje .... 1,811.000 „ 6 301.833 „ Češka.....17,551.000 „ 54 325.018 „ Moravska . . . 6,832.000 „ 22 310.545 „ Šlezka .... 1,287.000 „ 6 214.000 „ Galicija .... 6,837.000 „ 38 179.992 „ Bukovina . . . 593.000 „ 5 118.600 „ Iz tega pregleda vidimo, kako hudo malo poslancev ima Ceska, Primorje in Moravska v razmerji s Tirolj-skin\, s Salcburgom in Koroškim. Se jasneje uči nas statistični pregled ljudstvo po raznih kronovinah: Nemcev Slovanov Gornja in dolnja Avstrija ima 2,200.000 6.870*) Štajarska, Koroška in Kranjska 902.147 900.200 Gor&ko, Gradiška, Istra in Trst 8.150 331^042 Tiroljska, Vorarlberg .... 525.092 1_ Ceska......... 1,800.000 3,000.000 Moravska........ 483.000 1,351.000 Šlezka......... 234.000 223.928 Galicija......... 114.000 4,066.500 Bukovina........ 37.000 195.000 Iz tega vidimo, da je po teh službenih številkah — ki gotovo niso Slovanom , ampak Nemcem na korist, stavljene, 6 milijonov in 303.389 Nemcev in 10 milijonov in 74.670 Slovanov bilo zastopanih v dunajskem državnem zboru. Kako so pa bili ondi? Iz: poslancev: od duš: tedaj eden od: Avstrije dolnje . 18 1,369.000 76.000 duš Avstrije gornje . 10 688.000 68.000 „ Salcburga ... 3 140.000 46.C00 „ Tirol in Vorarlberga 12 865.000 72.000 Štajarskega ... 13 1,010.000 77.000 " Koroškega ... 5 324.000 64.000 „ Kranjskega ... 6 467.000 77.000 „ Primorja .... 6 507.000 84.500 „ Češkega .... 54 4,478.000 88.400 „ Moravskega ... 22 1,878.000 86.000 „ Šlezkega ... 6 462.000 77.000 „ Galicije .... 38 4,632.000 121.000 „ Bukovine ... 5 447.000 89.400 „ Zopet vidimo, da so čisto slovanske zemlje, kakor češka, moravska, galiciška, šlezka, kranjska siro-maškepasterke tega volilnega reda; kjer so pa Nemci sami, kakor v Salcburgu, v Avstrii, na severnem Tiroljskem ali pa v očitni večini, kakor na pr. na Koroškem , tam se je veliko več poslancev podelilo. In Štajarska? Kdo je že pozabil živega govora Hermanovega in Razlagovega v Gradcu, kjer dokazujeta, kako je Schmerling Nemce predpostavil Slovencem. In res nas je učilo izkustvo, da v dunajskem parlamentu ni bilo več kakor nekih 48 slovanskih mož in več kakor 120 nemških! To nam tedaj potrjuje , da je ves volilni red osnovan na krivi podlagi; to nas pa tudi uči, kakošni so nasledki nenaravno osnovanih naših šol, za ktere vendar plačuje sam narod. Je li morebiti sad teh šol naraven, če iz njih doraščajo ljudje, kteri se duševno ne razumejo več z unim narodom, kteri plača učitelja in učilnico? Tak volilni red ne more se nikakor držati, in če Belkredi želi čuti prave misli po j edinih narodov, mora popred volilni red osnovati na pravični podlagi, kadar gre predlagati poslancem životni, za več vekov namenjeni novi ustav. Brez tega, kakor vidimo, ne bo slišal naroda, kakor je v resnici, ampak kakor je — izmišljen v glavi ministra, kteremu je „obljubljena dežela" biia Nemčija. (Kon. prih.) *) Tukaj se pisalcu teh vrstic vendar čudno vzdi, da v Beču (Dunaji) ni Slovanov? Vemo, daje samo Cehov veliko število; v Beču g. Coernig leta 1861. ni videl Slovanov, na Kranjskem pa je razun 22.898 Hočevarjev našel se skoro 15.000 Nemcev!! Kakor nas uči str. 54 njegovega delca „Die Vertheilung der Volkerstamme in der osterr. Monarchie", Šteje zoper jasno svojo besedo le raztresene Nemce, Slovanov pa ne vidi. In vendar iz svojega izkustva vemo, da je v Beču veliko, veliko izobraženih in prostih Slovanov, daleč čez 100.000 duš!! Pis. ------ 336 ------ Zgodovinsko-politične razprave. Avstrija v različnih dobah. (Konec.) 3. Avstrija od leta 1866 in naprej. Nasledki nesrečnega boja pri Kraljevem Gradcu, ko je pruska vojska v kratkih sedmih dnevih popolnoma ob tla djala našo armado, osnovali so Avstrii novo dobo, in to je ta, da se ima, stopivši iz nemške zveze, ozirati in skrbeti le za svoje narode, da se ojači v notranjstvu po vpeljavi vsem narodom pravičnega ustava in po povzdigi duševnega in materijalnega napredka, da tako postane jedro zdravo, da je, na kratko rečeno, Avstrija za Avstrijo. Taka Avstrija bode močna in strah vnanjim sovražnikom. Kako pa osnovati tako Avstrijo? O tem si stoje dandanes tri forme nasproti: centralizem, dvali-zem, federalizem. Centralistična forma bi tadaj bila na pravem mestu, ako bi v Avstrii bival le en narod, dvalističina forma pa tadaj, ako bi bivala dva naroda, kajti dva-lizem ni druzega nič kot centralizem — na dva kampa. Vsakdo, ki Avstrijo vidi, kakorsnaje, lahko previdi, da narodna lega Avstrije zahteva federalizem, to je, da se glavitne, vsem njenim deželam edino-skupne zadeve, kakor so finance, vnanje razmere, vojska in občno tr-govstvo, opravljajo z državno vlado v enem, občnem državnem zboru, vse drugo pa, da si vsak narod oskrbljuje na domačem, deželnem zboru. Tedaj bi ali deželni zbori ali pa narodi neposredno pošiljali v Beč (na Dunaj) poslance za te glavne, občne zadeve: kar pa se tiče upravnih, sodniških, šolskih in druzih domačih zadev, o tem bi odločevali deželni zbori. Gotovo ta način nikakor ne bi slabil naše države, ker bi imela ------ 337 ------ v svojih rokah jedro državno, ampak po takem bi še le svaji in prepiru narodov moglo biti konec. Ai ker vsaka reč na svetu ima svoje slabote, ne smemo zamolčati, da bi po takem slaba bila za vsako premajhno zemljo; to bi se posebno pri šolskih zadevah čutilo; zato bi koristno bilo, da se napravijo nekaj ve če skupine ali grupe, kakor na pr. Ceska, Moravska in Šlezka skupaj, ravno tako cela Galicija in Bukovina; vse slovenske zemlje skupaj; Nemci srednje in zapadne Avstrije skupaj itd. Ne vem, kako se more reči, da taka skupnost ne bi bila mogoča; saj že zgodovina nam kaže, da — kakor se tiče na priliko, slovenskih dežel — so po dve ali tri bile skupaj ter so imele svoje vladino središče zdaj v Gradcu, zdaj v Ljubljani, zdaj v Trstu. Al ta program Nemcem in Magjarom ni po volji. Nemcem ni, ker še jih mnogo zmiraj le sanja o central iz a c i i, to je, da bi vse narode še dalje držali pod svojim gospodstvom. Magjari pa, kteri na vzhodni strani ravno tako, kakor Nemci na zapadni, gospodujejo toliko nemagjarskim narodom, naslanjajo se na svoj ustav od 1. 1848. Al kar nas ste učili 1.1848. in 1849., to bi kmalu se zopet ponovilo, ako bi vlada vpeljala magjarski ustav brez velikih sprememb. Deak je na poslednjem magjarskem deželnem zboru izdelal načrt o unih zadevah, ktere bi Magjari velikodušno (!) hoteli s& zapadno stranjo Avstrije imeti skupaj; posebno se tii praša o denarnih ali finančnih zadevah; D6ak hoče, da v ta namen ogerska krona, to je, magjarski deželni zbor po potrebi, tedaj ne vsakega leta, v državni pošilja 50 mož, in zapadna stran tudi 50 mož; ti pa ne bi kakor parlament, to je, kakor državni zbor se razgovarjali med seboj, ampak pismeno, tedaj kakor dve kancelarii (!), in če se ne bi mogli zediniti o kterem predmetu, ima odločiti — kralj, to je, vlada. Kako čuden ustav — vprašam — bi bil pač ta? To ne bi bila naprava za državo, ktera še hoče živeti za naprej; čisti dvalizem pa, ki ne priznava druzega skupnega kakor osebno zvezo po istem vladarji, je gotova smrt Avstrije; ko bi le prvikrat pihnil vnanji politišk vihar, al pa bi nas zopet užugal Prus, Lah, Francoz ali Rus, kmalu bi jej odkljenkalo za vsegdar! Minister Belkredi — pravijo — da se pogaja z Magjari; al da dosedaj se ni nič dognalo. Nekteri Slovani ga dolžijo, da zanemarja njihove zadeve in njihovo narodnost. Lahko, daje tudi kaj resnice na tem; ali pa niso morebiti nekaj krivi Slovani sami in njihove okolnosti? Ali mar že imamo skupen avstrijsko-slovansk program? Žalibog, da ne! Ko so Magjari: videli, da so se gibati začeli tudi posamni narodi slovanski, za geslo so si napisali „historičko pravo." Kaj jim to znamenuje? To, da oni hočejo vse zemlje in narode v svoji oblasti držati , ki so od nekdaj pod ogersko krono, tedaj Slovake, Rusine, ogerske Rumune, Hrvaško in Slavonijo in srbsko Vojvodino. Al s tem se ne vjema prisiljena zveza z Erdeljem, ki je čez 300 let bil za-se! Kaj je to tudi „historičko pravo"? Ce je ta zveza, izrečena junija meseca 1848., preklicana 1863. in zopet izrečena o početku letošnjega leta, zveza historična, je pač tudi historičen protest Hrvaške zoper magjarsko zvezo, ki je izrečen istega leta in potrjen po kralji leta 1850. Al pri tej priliki pokazali so Magjari, da so mojstri politike, ker po tem novokrščenem — historičkem — pravu so na led napeljali posebno nas Slovane, in mi smo jim drage volje tekli na ta gladki tanki led. V čem neki je podobna historička lega Poljakov, Slovencev , Hrvatov in Cehov? Ne najtanjša nit v zmislu historičkem nas ne veže medv seboj. Od onega časa vidimo Slovane razkropljene; Cehi morajo zahtevati češko krono (in na njihovo srečo bila je precej lepa in obsežna) ; Poljaki ne vejo, kaj bi s historičkimi pravicami kakor avstrijski Slovani počeli; vendar pa zahtevajo že od poprejšnjih časov, da galički Rusini ostanejo v podložni zvezi ž njimi, kakor stoje od leta 1594., zoper ktero zvezo pa Rusini že od 1599. leta, vide nasledke njene, zmiraj protestujejo hudo in živo. Ali imajo z ga-liciško politiko kaj podobnega Čehi, ali trojedna Kraljevina? Slovenija? Slovaška? srbska Vojvodina? Vsaka od njih ima posebno lego, samo da ji historična hudo malo pomaga, kar se tiče narodnosti. Nemci so gospodovali Slovence po historičkem pravu, Magjari Slovake, Hrvate in Srbe; Hrvatje imeli bi se otresti magjarske zveze, ako hočejo narodnost svojo razvijati, in -r- Slovenci? Narodna naša historija je hudo mlada, stara pa nam je le preveč znana; razdeljeni smo na toliko koscev, da nobeden za-se ni životen; ako nam ostane ta podlaga, životarili bomo, kakor smo životarili dozdaj , da se nam je pod oči očitalo, da „vso našo literaturo lahko na enkrat pod pazduho vzameš." Saj tudi vidimo, da še cel6 novine, ki se pišejo v slovanskem duhu, kakor na pr. praška „Politika", ne vejo kaj druzega svetovati nam, kakor da se zgubimo v nemškem morji, ali pa da si pomagamo, kakor koli si znamo! Zato sem gori rekel, da so Magjari kaj dobro računali, ko so nas avstrijske Slovane peljali na „hi-storički" led. Ta razdrobljenost Slovane slabi tako hudo, da so izgubili za Avstrijo tisto konservativno moč, s ktero so leta 1848. in 1849. delovali dosti zdatno. Vendar smešno je — ako bi tako hudo žalostno ne bilo — kako se ravno pred našimi očmi Magjari, Nemci, Lahi in še celo toliko zaostali Grki in turški Rumuni zlagajo po narodnem geslu, mi avstrijski Slovani pa smo koj panslavisti, če le mislimo na narodnost svojo! Žalostna resnica pa je tudi, da se še sami lovimo eden za enim, drug za drugim, tretji za tretjim geslom, vsi skupaj pa si le kopljemo sami politični in narodni svoj grob! — Ko bi se tedaj Slovani sami ne bili v tem tako raztepli, vlada bi danes menda imela v naši narodnosti neko podlago za dalnje delovanje; kakor pa je sedaj, mora obupati naravno o tem, da smo ji mi kakošen veljaven in bistven faktor za snovanje nove Avstrije. To so moje misli o federalizmu, dvalizmu in centralizmu avstrijskem. Ne koristi Avstrii stalno, kaj druzega, kakor le federalizem; al nikakor oni federalizem, po kterem bi se to, kar Magjari prenapeto zahtevajo za se, dalo vsakemu narodu avstrijskemu; to bi bil gotov Babilon ali pa ples na severno-nemški znani gori; to bi bil gotov razpad Avstrije, in ta bi pokopal Cehe, Slovake, Slovence, in gotovo za več časa tudi Hrvate, dasiravno pravijo, da malo kdo od njih sanja o tej nevarnosti. Federalizem, ki ga mi Slovenci zagovarjamo, je federalizem na podlagi oktoberske diplome, vendar tako ga razumevši, da se, razun imenovanih občnih in skupnih zadev, ostale razvijajo na domačem, in bolj obsežnem deželnem zboru.