Ustanavljanje obratov v Sarajevu na pobudo državljanov
Skoraj vsa gospodarska aktivnost ob-čiaskega ljudskega odbora Stari Grad v Sarajevu se omejuje na saniranje razuier v frgovini, gostLnstvu in obrti. Težišče je vendarle na obrti, ker je na področju te obftine tisoč zasebnib. objtnib. obratov in 54 podjetij in obratov splošno družbene lastnine, kar znaša 25 odstotkov obrti v Bosni in Hercegovini. Ce bi bilo več po-poslovnih prastorov, bi se lahko števiilo obrtnih obratov v skladu s sedanjimi za-htevami znativo povečalo. Zlasti velikepo-trebe so v obrtni dejavnosti elektroteh-nične stro.ke, v precizni melianiki, poseb-no pa  v obrtnem gradbeništvu.
Letos je bilo razen izdaje dovoljenj za odprtje 69 novih zasebnih obrtnih obra-tov — kjer je prišla do izraza politika odjx>ra, da daje prednost kritionim obrt-
nim dejavnostim — z odlokom občinskih gospodarskih organov ustanovljeno obrt-no gradbeno podjetje ter po en elektro-instailaterski in jermenarski obrat. Na pod-ročju te občine sploh ni niti ene avtome-hanične delavjiire niti kakšnega obrtnega obrata. ki bi izdeloval za vsakelanje po-' trebe državljanov razne predmete iz pla-stionih snovi in drugth proizvodov, ki jih danes nudi kernična industrija. Posebn« velika je potreba po obrtih za drobne usluge. Obrniti obleko. jo zakrpati in zli-kafi, zakrpati i.n zlikati perilo, nabiti nove podplate ali izvrštti druga popravila na čevljih je še ve<lno velik problem za šte-vilne državiljane v toj obfini in mestu. V tej občini je prišla večkrat do izraza tudi pobuda skupine državljanov, da bi v skladu z zakonskimi predpisi ustanovili
obrtni abrat. Tako je nastal nov krojaški obrat, v katerega s<> pobudniki vložili svoja osnovna sredstva. Poskus skupine državljanov — mesarjev, da bi ustanovili mesarsko obrtni obrat, ni uspel. Niti po-buda skupine državljanov za ustanovitev trgoviuskoga obrala za prodajo mlečna'h izdelkov in mesa, nadalje za odprtje stroi-nokljiičaviiičarske dclavnice ni rodila sadu, ker ni bilo primornih poslovnih pro-storov, a tudi j>redlagatelji niso bili spo-sobui vložiti v obrat dovolj orodja.
V več kakor dveh letih svojega delo-vanja je občinski Ijudski odbor Stari Grad izdal 159 odlokov o odprtju novih trgovinskih prodajaln. S tem povečanjem se je njihovo števila šele pribli/.alo pred-vojneinu številu. Največ je bilo odprtih trgovinskih ol>ratov za promet s sajjem in vrtninami, nilečnimi izdelki in ribami. Odbor jc razon tega prvi v Sarajevu sprožil ustanavljanje trgovinskih, obrtnih in gostinskili obratov s pavša-Inmi razmer-jem. Dosedanje izkušn.je kažejo, da v tem pogledu niso napravili uapake in da so <los€gli posebno dobre rezultate v 40 pav-šalnih obrtnih obraiih.
Ko je govora o trgovini, posebno pa o gastinstvu. tedaj so tudi zbori volivcev zelo aktivni v svojih zahtevah. Od njih je izvirala pobuda. da se ustanovijo po-samezni trgovtnski obrati. obrtna pod-jetra in gostinski objekti. Odbor je imel priložnost, da je večkrat reševal zelo enprfrične zahteve volivcev fmed katerimt so biie posebno z^istopane gospodinje). da naj se nekatere kavatne zaprejo in da se namesto njih odprejo liudske kuhinje in restavraoije. I.ani jo bilo realiziranih pet takih zahtev  na podrofju občine.
I. Bodnaruk