Leto L Ljubljana, aoboto 9. avgusta 1919. Štev. 172. VEČERNI UST NEODVISEN DNEVNIK ■#- Posamezna številka 16 vinarjev. Cen* po poStti m celo leto K <0*— n pollela . K 20*«-* ta četrt leta K 10'— ca 1 mesec K 3*30 la E|0bI|flD0 raessCno S K Uredništvo In oprava, Kopitarjeva allca iLi Uredn, telefon ila* JflL Nevarnost nove velfike vojne na vztiodu. LDU. Belmar, 8. avgusta. (DKU. — Brezžično,) V konferenčnih krogih se boje, da bi mogla nastati velika vojna na vzhodu, v katero bi se zapletla tudi Turčija, če bi se Rumuni polastili opreme Mackense-.nove armade. Celo velevlasti, izjavil je neki ameriški delegat, bi se ne mogle izogniti tej novi vojski. Mirovna konferenca kratkomalo ni zmožna več reševati tako velika vsega sveta se tikajoča vprašanja. V to bi bilo potreba trdne složnosti oborožene z veliko silo, s katero pa mirovna konferenca ne razpolaga. Zveza narodov bi morda mogla to izvesti, vendar se je treba požuriti, če je 5e mogoče rešiti ves svet. Rumuni zahtevajo ves Banat. LDU Veliki Bečkerek, 7. avgusta. Iz femešvara javljajo, da je na banketu, ki je bil prirejen na čast ministrskemu predsedniku Bratianu, imel sam Bratianu govor, v katerem je naglašal, da Temešvar ni vse, temveč da morajo Rumuni dobiti ves Banat. Dogovor jim obeča ves Banat do Tise in Rumuni ne marajo biti mirni, predno ne dobi Velika Rumunija vseh banatskih krajev. Na to se že dela. Treba je, da pojde v Pariz deputacija Nemcev in Rumunov in da zahteva pripojenje k Veliki Rumuniji. Rumuni se ne strašijo niti naporov, niti denarnih žrtev, da dobe plodoviti in bogati Banat. Razoroženje Bolgarov. LDU. Bukarešta, 6. avgusta. (ČTU.) — j>Dacia« poroča iz Sofije: Francoske čete, ki so zasedle Bolgarijo, so začele * raz-oroževanjem bolgarske vojske. Dogodki na Mažarskem. LDU BudimpeSta, 8. avgusta, (DunKU) Ogrski dopisni urad poroča: Ministrski predsednik Fridrich je na predlog zastopnikov časopisja danes izdal naredbo, katera prepoveduje do nadaljnjega izdajanje vsakršnega časopisja, torej tudi dnevnikov, Ta ukrep je postal vsled pomanjkanja papirja neizogiben. Dokler bodo trajale današnje razmere, izhajal bo uradni list »Budapesti Kozl6ny« dvakrat dnevno in v tvojem neuradnem delu občinstvo informiral o važnih dogodljajih. LDU London, 7, avgusta. (ČTU). Govori se, da pridejo ljudski poverjeniki, ki »o dosedaj vladali v Budimpešti, pred dr-Eavno sodišče. LDU Dunaj, 8, avg. 1ČTU). »Abend« poroča: Železniški promet na Ogrskem je popolnoma ustavljen, tako tudi zasebno telefonsko občevanje, Rumuni nadzirajo zlasti telefonske pogovore in jih dopuščajo le izjemoma. LDU Dunaj, 8, avgusta. (ČTU). Korespondenca »Expressct javlja, da je imel danes Ovaszy daljši pogovor z danes dospelima ogrskima politikoma dr. Vasonyjcm in Naradyjem, LDU Praga, 8. avgusta, (ČTU), »Ven-kov« javlja, da je čehoslovaška vlada poslala državega tajnika dr. Milana Hobžo v politični misiji v Budimpešto. LDU Pari7, 8, avgusta. (ČTU). Kakor poroča »Journal«, nadaljuje svet petorite posvetovanja o rumunskih pogojih napram Mažarski, in jih namerava spremeniti. LDU St. Germain, 8, avgusta. (ČTU). Kakor poroča »Matin«, so prejeli Rumuni brzojaven ukaz, naj se drže zmerno. LDU St. Germain, 8. avgusta. (ČTU). »Echo de Pariš« hvali Rumune, da so uredili svoje stvari z Mažari. List završuje z izjavo, da morajo mirovne diskusije z Mažari temeljiti na premirju budimpeštanskem. Razglas civilnega guvernerja v Trsta. LDU Trat, 6. avgusta. Nori civilni guverner Guffelli je ob svojem prihodu izdal sledeči proglas: »Meščani! Prevzel sem po*le generalnega civilnega komisarja za Trat in JuKj-»ko Benečijo »vest st dolžnosti napram 'domovini in moj namen je skrbeti za blago- stanje narodov, ki so spojeni z Italijo, podpirati koristne iniciative, vzpostaviti stopnjama normalne razmere javnega življenja, ki se mora razviti in uspevati v rednem dolu, v varnosti svobode in pravice. Pričakujem dobrovoljnega sodelovanja vseh prebivalcev, zastopstev in oblasti, ki a tMr ki to ruglh’ tako sedaj delujejo, kakor tudi onih, ki bod« morale začeti svoje koristno delovanje. • Posvetil bom svoje delo in oblast 1« v prid ljudskeiriu blagostanju, brez ozira na osebe in stranke. Prepričan sem, da najde prebivalstvo Trsta in Julijske Benečije v svoji »talni tradiciji mirnega delovanja, pravičnosti in dobrote primerna navodila za svoje namene in čine. Trst mora kolikor mogoče kmalu zopet začeti svoje veličastno življenje, svoje svobodno dihanje in svoj gospodarski razmah, da da domovini veliko in dragoceno pomoč, ki pričakuj«; Italija od Trsta in od dru Wie- ner Miltagspost« javlja: Nekateri poslanci so predložili zbornici zakonski načrt, ki predlaga, da se uvede v Franciji monopol za sladkor, in sicer za dovoz in prodajo sladkorja. Iz pokrajine. k Kako se godi škofu dr. Mahniču? V »Narodni Politiki« opisuje trpljenje naših ujetnikov v Italiji duhovnik Sime Pi-cinič, ki je bil tudi interniran v Italiji in ki piše med drugim o škofu dr. Mahniču: V Rimu smo našli ttidi našega škofa dr. Mahniča, na katerega zelo pozorno pazijo, tako da ga vedno spremljajo policijski agenti.: Rimska policija ve za vsak njegov korak. V Rimu smo se smeli gibati po mestu ,toda vedno pod nadzorstvom »angelja variha«, kakor ga je nazival moj prijatelj. k Kolekujte prošnje! V slovenskih listih je bilo ponovno objavljeno, da morajo vse prošnje, ki jih pošiljajo ljudje na razna ministrstva v Belgrad, biti primerno kolekovane. Toda vkljub temu dohaja polno nekolekovanih prošenj, ki gredo vsled nekolekovanja — v koš. Da ljudje ne bodo imeli škode in nepotrebnega dela, opozarjamo zopet, da je potrebno vsako prošnjo primemo kolekovati, k Protislovenski izgredi v Trstu, Iz Trsta poročajo 6, avgusta. Včerajšnje poročilo »Edinosti« o italijanskih izgredih je bilo večinoma črtano od cenzure. Današnja »Edinost« poroča; Povedali smo včeraj v svojem poročilu samo tako površno škodo, ki je doletela naše zavode (1 vr^ta črtana), kakor nam je bila pač sporočena od prizadetih strani. Toda v resnici sc bc pokazala še veliko večja, kot se je dala preceniti na prvi pogled Tudi pri nas prihajamo do spoznanja, da smo se zmotili. Škoda je Še znatno večja, kot smo re • kli prvi hip, da, narav lust neprecenljiva. Dovoljujemo si tudi pripomniti po ,ovno, kar smo že poudarili včeraj, da i naše strani ni bilo niti najmanjšega povoda za naskok na našo lastnine, da kakšnega napada niti od daleč nismo pričakovali, čemur je pač najboljši dokaz dejstvo, da so (cenzura) naskočili in opustočiM našo lastnino takorekoč v naš« ©dsotnoa*-' V »Češki Besedi«, društvu v Trstu bivajočih pripadnikov češkoslovaške države, in »Čitalnici« se je nahajala ob Času naskoka era sama ženska, prostori »Trgevsko-cbitne zadruge« so bili raf rti in se je nahajal v stranskih prostorih edino le sluga '6 svojo ženo, v »Edinosti* t« bila p isotna edino le naša upraviteljica, in ravnatelj tiskarne je priletel v tiskarno šele potem, ko je videl, kaj uganja drhal v Narodnem domu. Sola na A.cquedoltu je bila zaprta že celo leto in sploh ni bilo živega člcveka v vsžb prostorih. Bil je tore?'vsepovsod pravi pravcati vlom z ogrožanjem tuje lastnine. (5 vrst cenzuriranih.) List nato nadaljuje: Kolikor smo mogli do2na-ti, je bilo tekom jvonedeljka aretiranih 443 oseb, večinoma v Delavskem domu, med njimi tudi znani delavski voditelji OH- v«, Seabar in Lavreneich. Z nobenim 3r» gim namenom, temveč edine kot kronisti naj izrecno zabeležimo tu, da ni bil ne aretiran, «c ranjen, še manj pa ubit nitf eden jugoslovanski narodnjak, kar je bilo tudi popolnoma izključeno že samo ob sebi, ker sploh nihče naših ljudi ni bil soudeležen pri izgredih. (8 vrst cenzuriranih.) Zvečer smo doznali, da je bilo okoli 120 v Delavskem domu aretiranih oseb izpuščenih na svobodo, med njimi Oliva in drugi, (LDU) k »Neumarktl-Krainburg«. To samo-nemško besedilo ima še vedno pečat, ki ga rabijo za pisma na železniški progi Kranj-Tržič, Škandal! k Narodni tatovi. K tozadevni notici v štev. 170 »Večernega lista« nam je pravni zastopnik g. Stankota Oražma g. dr. Jo s, Klepec poslal pojasnilo, da je prišel gospod Oražem le vsled zlobne ovadbe v, kazensko preiskavo, ki pa je že sedaj dognala, da je stvari, glede katerih se mu je podtikalo, da. je prišel na nepošten način do njih, pošteno in s pošteno prihranjenim denarjem ktipal. G. pravni zastopnik dr. Klepec upa, da bo g. Oražem lahko, dokazal svojo nedolžnost. k Lovska dražba. V torek, dne 16. septembra 1919 ob 11, uri se odda pri okrajnem glavarstvu v Radovljici na javni dražbi v zakup lov občine Koroška Bela za dobo 3% leta, to je od 1. oktobra 1919 do 30, junija 1923, Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri omenjenem okrajnem glavarstvu. k Anketa proti korupciji- »Narodna Politika« piše v uvodniku med drugim: Korupcija se je rodila v Pešti in se globoko zakoreninila v Hrvatski, tako da je Pešta prava sestra današnjega Zagreba, Ako se razgledamo, vidimo, da so se moški in ženske lotile tihotapstva, zakotne trgovine in nemoralnega življenja, Ta kuga se je za vojne polastila skoro vseh slo j jev. Danes barantajo tisoči, in dasi niso ' vložili nobenega posebnega truda v svoj I posel, zaslužujejo navadno po 200 do 400 odstotkov. V samem Zagrebu je okoli ! 30.000 ljudi, večinoma Židov, nasel)’enih t kdo ve odkod, ki se bavijo s »trgovino«. ' Vsi so neprotokolirani trgovci, ki ne pla-| čajo davka ter oškodujejo državo, med ; tem ko Jtrpe pošteni trgovci in solidni . ljudje ne dobe stanovanja. Posebno je značilno, da se bavijo s pretrgovanjem mno-jge žene in dekleta, navadno take, ki so ! že davno pogazilc svoje poštenje. Dobi-; vajo blago «5 zakotnih trgovcev ter ga : prodajajo! z velikim dobičkom dalje. Zla-| ati radi se poslužujejo žensk razni oderu-: hi, ki se sami nočejo eksponirati. Tudi razna »velika gospoda« (ravnatelji in prokuristi) raznih denarnih in trgovskih zavodov Smajo .v svojih uradih nameščene metrese, ki so jim desna roka pri nepoštenih manipulacijah. Med lem ko nima revež, kam bi položil glavo, ni nenavadno da posamezna družba v eni noči n* karta 200.000 do 300.000 K, a dogaja se vsak dan, da «e ponoči sla\c prave orgije. Nedavno se je govorilo o senzaciji, ko j* Inekoliko talcih milijonarjev v družbi zlo* ■glaskih žensk med potoki šamj^anjca za* ■pravdo 100.000 K, Ni dovolj besedi za ob ■ sodbo vsega tega, kar *• godi na račun /aVgfferni. list«^tfaft 9, 19^9« Stran 3. llromaJloih in srednjih slojev, ,To to ut-, 'prijatelji države, družbe. CblasH pa nimajo dovolj moči proti tej korupciji, ki je zavladala vse sloje. Zaradi te korupcije ra-#te draginja, širi se nemoralnost in venerične bolezni, socialna beda narašča a pošteni delavci za kulturo, socialni 'n gospodarski napredek države morajo trpeti Sn odstraniti se v ozadje. S tem težkim {roblemom bi se morali baviti vsi. Zato i ne bilo napačno, ko bi oblasti in zasebniki sklicali ank«te, na J nterih bi se^ raz- {ravljalo to važno vprašanje, kako in na ak način bi se najbolje rešilo. k Novice iz Amerike, Iz E. Palestine, l),: Dne 17, junija je umrl Matija Merhar. Ranjki je bil doma iz vasi Stremeč, fara Sludeno pri Postojni na Notranjskem, V Združenih državah je bival nad 16 let in sicer v Pittsburgu je bil dobro poznan^ in čislan med vsakovrstnimi narodi. Polovico fch let je delal v tovarni, drugo polovico pa je bil v trgovini, katero je nad vse ljubil. —• Iz Tacoma, Wash,: Nesreča je zadela rojaka Antona Gustinčiča, doma iz Tatre na Primorskem, starega 34 let. Ranjki je j ful zaposlen v Beekman in Loging Camp : dne 21. junija ob 9. uri je nesrečno padel na tračnice in kara mu jc šla preko glave, da jc bil na mestu mrtev. V starem kraju zapušča mater in eno sestro, v Clevelandu pa dva brata in eno sestro. — Iz Eveleth, Minn.: John Brince, star 30 let, po poklicu kurjač in Tony Lesar, mestni uslužbenec, ata se peljala z avtomobilom po Fayal Rd-Ko sta se peljala po ovinku jim pride nenadoma nasproti krava, česar posledica je : bila, da sla jo zadela in se je avtomobil I prevrnil. Lastniku avtomobila John Brince je počila lobanja ter je umrl kmalu potem v More v bolnišnici. Lesar pa je precej poškodovan po plečih. k Vojvoda Mišič in vojaška straža. Iz Belgrada poročajo: Dne 4. t. m. je dožel avtomobil vojvode Mišiča na savski breg. Ko je šofer hotel voziti, kjer je prehod za •bčmstvo, je vojak na straži nameril puško i m zavrnil šoferja, naj vozi, kjer je treba. Vojvoda Mišič j« skočil iz avtomobila, po-aval poveljnika straže ter mu naročil, naj •lademu vojaku za pravilno in vestno izvrševanje službe sporoči pohvalo vrhovne ftomande. Iz Ljubljane. 1 Instalacija novega stolnega prosta. Danes j« bil instaliran v stolnici za stolnega prošta mnogozaslužni j{. prelat Andrej Kalan, Obred je izvršil presvetli škof '4h. Anton Bonaventura Jeglič, 1 Umri j« g, dr. Gvido Zb a š ni k, tajnik Kranjske deželne bank*. Pogreb bo v nedeljo 10. t, m, ob 5. uri iz Beethovnove uliče. 1 »Protekcifa« v Ljudskem domu, Sinočnja predstava Branislav Nušičcve ko-nedije v Ljudskem domu se je izvršila nad Use pričakovanje dobro. Komedija sama Eiseza globoko v koritarske razmere in ča z izborno komiko in neizprosno šalim. Igralci so izvršili svojo nalogo popolnoma dobro; zelo dobrih je bilo posebno »ar komičnih vlog. Igra je trat&Js dolgo, 1» nap*4o*t zadnjih dejasj j« driaia poski- šalce kakor v kleščah; tudi igralci so bali prodi koncu igre bolj zažrvljeni v svoje vloge, hitrejši tempo je bil igri le v prid. Občinstvo je cBjaštvu in igralkam hvaležno za ta večer lepega vžitka. 1 »Glasbena Matica« v Ljubljani ima v ponedeljek, dne 11. t. m. ob 8, uri zvečer svojo odborovo sejo. 1 VisokoSoIcem, Sestanek, ki je bil napovedan 12. t. m. v salonu pri Mraku, bo šele v ponedeljek, dne 18, t. m., ob šestih zvečer, ker moramo počakati vrnitve viso-košolcev iz Belgrada. — Fran Schiffrer, 1 K poglavju razsvetljave v Ljubljani. V nekem listu čitamo: »V pokrajini Tusca-rova v Ameriki raste drevo, ki sveti. Drevo ima jako močne korenine in brezštevilne veje. Njegovo svetlikanje je ponoči videti celo miljo daleč. Blizu drevesa pa človek lahko čita, Luč daje posebno klejasto snov, ki pokriva listje in sc da otresti. Sodi se, da izvira svetloba od parasitov, ki se nahajajo na listju. * — Svetujemo ljubljanskemu magistratu, da si nabavi taka drevesa in jih nasadi po mestu. Gotovo bodo temno Ljubljano bolj razsvetljevala, kakor pa sedaj plin in elektrika skupaj, 1 Bertboldov umetniški fotografski zavod bo vodila nadalje g. vdova Helena Bertholdova s sodelovanjem gosp, Miliča Obrenoviča kot poslovodjo'. Izpred sodišča. s Prefrigani pustolovec in goljuf je Alojzij Milič, ki se je zagovarjal te dni pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Goljufal je tako, da je rekel ljudem, naj mu menjajo tisočak; ker ga ni nihče mogel zmenjati, je prosil na posodo, češ v tej in tej pisarni ima nekaj plačati in pride precej nazaj. Ljudje so ga čakali, en pa je skozi drugi izhod hiše izginil. Predsednik Levičnik Miliču: »Ali ste krivi?« — »Ne.« — »Kako ste prišli v Ljubljano?« — »Z Nabrekne sena. Slišal sem, da je odprta pot v Trst. Navadno sem bival v Celju.« — Pri Lloydu se je zglasil za Miloša. Predsednik: »Zakaj ste se zglasili za Miloša?« — »Se nisem, sobarica me je napačno umela.« — »Kako to, da so Vas ljudje, ki ste jih ogoljufali, pri policiji in pri preiskovalnem sodniku spoznali?« »Ne. Nisem pravi. Se motijo. Eden je rekel, da sem jaz tisti, so pa vsi za njem to govorili,« — Sobarica pri Lloydu pove, da ie bil 5 do 6 krat lam. Zglasil sc je vselej kot Alojzij Miloš. Barliča Jakoba je Milič dobil pred pisarno dr. Stareta m se mu je predstavil kot dr. Staretov uslužbenec ter mu izvabil 1400 kron, Valentinu Staretu z Bleda je izvabil 3360, Antonu Hočevarju z Dolenjskega 140, Antonu Benkotu 50, koroškemu beguncu Josipu Ke-zovcu 1000 kron in Vincencu Smoliču 400 K. Pričam je ponavljal, dasi so ga spoznale: »Te-da Človeka ne poznam.« L državni pravdni k ar. Bežek: »To je dobro, da Vas on pozna,« Sodišče je prisodilo Miliču 2 leti ječe, s »Sem hodil samo pol Ista v šolo, pisati in brati ne znam,« j« dejal pri sodišču Janez Kristan iz Pirnič. Z rudarjem Vaclavom Krnom iz čehoslovaške sta se zagovarjala radi hudodelstva tatvine. Kih je de*«1 v Knapevžah in jc ukradel 2 soda strojnega olja in en gonilni jermen v družbi Novinca, ki je zdai pri vojakih, Kin je poneveril nekemu Debelaku tudi znesek 160 kron. Ukradeno olje j« prodal Kin Kristanu. Kin in Kristan nista tajila. Predsednik senata Levičnik Kristanu: aZakaf ste od Sina kupili oKe?« — ^Mislil sem si, da ga je opit od vojakov.« — »Olie so Vam. vzeli in 900 kron tudi nimate?« — »Da.« — »Sika se Vam.« — Kinu je prisodilo sodišče S mesecev težke ječe, Kristanu pa 2 in pol meseca navadne ječe. s Očetu je kradla Ana Vrhovec z Vrhnike. Vsek »u k. blaja jt vredno sli 413 hrefl 60 v« Oče jc sam prosil sodiSčc, naj jo po prestani kazni oddajo v prisilno delavnico, katere pa v Jugoslaviji za ženske še nimamo. Vrhovčeva je bila zaradi tatvine že desetkrat predkaz-novana, enkrat pa zaradi vlačuganja. Sodišče ji je prisodilo dva meseca težke ječe. Po sveta. s Znameniti angleški državnik Glad« stone je rekel svojemu sinu na smrtni postelji: »Moli za me in za svoje bližnje in spominjaj se jih, ki so zatirani, nesrečni ter vzdihujejo v suženjstvu!« — Iz tega je videti, da je ljubezen do bližnjega prepojila srce tega velikega moža in da je videl daleč v prihodnjost in spoznal, da mora ljubezen, prava ljubezen do bližnjega prevzeti vse sloje človeške družbe, ako se imajo zbližati duhovi in zavladati mir in sreča na zemlji, — Za to idejo naj se vsak posameznik v svojem poklicu v omejenem krogu potrudi! Pri tem pa ni pozabil na vir ljubezni do bližnjega — na Boga, » Moli!« je dejal. Kjer ne poznajo in ne ljubijo Boga1, tam ne more biti govora o krščanski ljubezni, s Volnena in satenasta obleka se pere zelo dobro s krompirjem. Nič ne obledi. Skuhaj krompir do mehkega, olupi ga in maži ž njim kakor z milom, pusti namazano blago, da nekaj časa stoji, potem rahlo premencaj in dobro izperi, najbolje na tekoči vodi. Po krompirju postane obleka zelo čista in krepka, medtem ko postane po pranju z milom cunjasta, s Kako se zdravijo plašljivi konji. Neki slavni amerikanski konjar je iznašel zelo enostavno sredstvo, s katerim se da pri konjih pregnati plašljivost, »Če se koej plaši,« piše ta mož, »ga nikoli ne pretepaj. Ne devlji mu nikdar peska v ušesa in mi) na oblivaj glavo z mrzlo vodo, kakor delajo nekateri, temuč stopi mirno h konju, ga pomirjevalno potreplji po vratu, nato vzemi kladivo ali kamen, vzdigni živali najprej eno, polem drugo sprednjo nogo; udari lahno parkrat po vsakem žeblju na podkvi, spusti nogo na tla in konja po* ženi. Šel bo mirno naprej, To je moje eno* stavno sredstvo, ki se mi je vedno obneslo1, dasi so se mi mnogi smejali .Skrivnost tiči v tem, da konj med malo operacijo popolnoma pozabi na vzrok svojega strahu in s« njegova pozornost obrne drugam,« s Največji cvet na svetu se nahajaj kakor pripovedujejo, na otoku Mindana®1, Našli so ga na gori Paraj, kakih 762 metrom nad morjem, Domačini so mu dali im«j »balo«, Cvet ima premer približno enega metra in tehta 9%kg, s Kdaj je. človek najmočnejši? Nat vprašanje; »Ob katerem času je človek najmočnejši?« bo večina pač odgovorila; Zjutraj, kadar se zbudi. Dasi je ta odgovori naVidez verjeten, vendar ni resničen. Na’-sprotno, kadar človek zapusti postelja, j« najslabotnejši. Moč mišic se zveča po zajtrku in pride do vrhunca po kosilu; natej čez nekaj ur zopet opeša in se nanovd dvigne proti večeru, potem pa zopet padal do jutra. Dva največja sovražnika krepkega mišičevja sta lenobnost in 'prevelik napor — tudi tukaj ie torej treba hoditi zlato srednjo pot. Potenje pri delu znabu| zmanjšuje moč mišic. , Stekleničnica. (Češki spisal Karel V, Rais; preložil AL Benkovič.) (Dal)«.) »Bila sem, a v mrzlem kraju; poletje je Lilo tam deževno in hladno, o počitnicah sem hodila domov v Gradec, jesen je bila pa zopet zimska,« je odgovorila oskrbnica. »Jaz sem tudi iz mesta, a ne hodim rada samo po polju. Imeli pa ste vsaj skušnje z otroki, vidite! Vem, da v gorah hodijo umazani ir raztrgani. Ali ste bili na ' ljudski, ali samo na obrtni?« je milostivo •vprašala doktorica. »Na ljudski,« je vzdihnila oskrbnica. V tem jo ie soprog sunil v nogo in oba sta naglo vstala. »Oprostite, da sva bila tako drzua,« te je priporočil oskrbnik, »Veseli me, da sem imela čast,« je zapela doktorica. »Priporočava se gospodu doktorju.« »Hvala!« »Klanjam se!« »Priporočani sel Klanjam se!« Doktorica je sama zaprla za oskrbnikovimi, in ko je služkinja prikimala iz kuhinje, ji je rekla: »Rajši bi rne bila zaprla!« Služkinja je skomizgnila z ramami in zagodrnjala: »Ko bi bila to vedela! Pravijo, da niti stekieničnice nima!« »Kje bi jo pa vzela?« se je obregnila gospa in odskakala zopet v prvo nadstropje. Ko ie prišla na ulico, je bila oskrbnica ,‘deča kot kri in oči so jo pekle. »Prosim te, pojdiva že domovi« ie tužno zastokala. • Oskrbnik jo je osupel pogledal. »Kaj pa misliš, noričica? Vse opraviva naenkrat — še na pošto, k Darbujanovim, v šolo, potem bo pa mir. Ravno sem videl poštarico za zagrinjalom, gotovo naju pričakuje.« , »Ali ne vidiš, kako zaničljivo se vedejo?« je vprašala na jok. »Nalašč naju ni peljala v salon -~in kako je govorila, kaj? A prosim te, Gu-Sta, tukaj mora biti tako, ne morejo se premagovati!« »Saj so nam vendar pokazali, da nas pe marajo!« »Ali te to kaj boli? Taki so,^ pa je, lame bahaštvo in nečimernost. Obiske pa morava opraviti: kaj bi si mislili o naju? Jn naši mami bi tudi ne bilo všeč!« »No, v božjem imenu — zaradi tebe £rem! A ti si tudi tak malomeščan!« je rekla s trpkim usmevom. »Sem, a kaj naj storim?« »Tega v gorah ni bilo!« je vzdihnila. Trg je ležal v vročem, dopoldanskem Žaru. žive duše ni bilo na njem; samo doli y uKco je zavil širokopleč, upognjen gospod; njegove tenke noge so stopale s prsti ndvznotraj in previdno kot po jajcih. »Poglej, tam-le gre doktor!« je opo-joril oskrbnik. »Njen mož?« je vprašala osupla. Oskrbnik je pritrdil: »Zakaj se čudiš?« »Ker je že star, siv —.« »A ima denar! Pravzaprav niti ni doktor, ampak ranocelnik, kot so bili prej, a tista pohlepnosti Niti revežem ne prizanaša. denar grabi in vse nosi tisti ženski.« Skozi jasni zrak se je oglasil rezki glas zvona. 'Povzdigovanje je že,« je rekel oskrbnik in gospa se je prekrižala. »Kamor zdaj prideva, bodo povsod doma samo ženske; moški in otroci so pri maši. Tako — zdaj sva pri pošti!« In šla sta v vežo,------------ Poldan je zvonilo, ko sta oskrbnikova, naredivši zadnji obisk, prihajala iz šole. Iz cerkve so prihajale prve tolpe in na pokopališču so se zasvetile prve svilene obleke, svetlobarvna krila in plašči. Nekaj skupin šolskih otrok je najprej steklo po cesti. Za njimi je prišel vesel, pisan zbor fantov in deklet; fantje so bili oblečeni po mestno, dasi so bile obleke na mnogih mestih močno ohlapne in jim je manjkalo mestnega šiva — v ovratnikih so bili kot zadavljeni, ovratnice so se svetile v ognjenih barvah, debele, zlate ali srebrne verižice so jim mahale po telovnikih. Večina deklet je imela že klobuke — velike slamnike, polne lepih cvetov — obleke so imele pentlje, trakove in čipke, debele roke so tičale v rokavicah in vsaka je nesla lepo mašno knjigo. Ugledavši oskrbnika, so pozdravljali, a jedva sta bila mlada zakonska dva koraka za njimi, so se vsi ozirali in gledali mlado gospo od nog do glave. »Kaj posebnega nima na sebi,« je reklo dekle, ki ji je široko,' mogočno zadnjo plat oklepala tesna, svetih jopica, v nevarnosti, da poči. »Nič posebnega,« je pritrdilo suho, pegasto dekle, kateri je na rdeči, gladko počesani, lesketajoči se glavi sedel čipkast slamnik s celim vrtom. »Pravijo, da ni imela druzega, kot staro opravo in postelje, še stekieničnice ji niso kupili.« »No — po tako mu ni bilo treba iti tako daleč!« Za temi je prišla mlada mestna gospoda, sosednji sinovi in hčere (gospodične); vsi so bili oblečeni po novi šegi, a vsakemu je bilo videti, da to parado oblači samo v nedeljo. Tajnik in Beranek sta spremljevala Malko, ki je skakala med njima kot pa-staričica; njen visoki glasek se je razlegal kot prej klenkanje zvona. »Klanjam se!« sta pozdravljala spremljevalca gospodične in gospe oskrbnikovi napravila globok poklon. Oskrbnik fe spoštljivo odzdravil, gospa se je priklonila, Malka pa komaj da je mignila z glavo. Zdaj so prihajali sosedije, starejši še v dolgih Škricih; roke so imeli zložene zadaj in govorili »o počasi in važno. Sosed Poupa, posestnik Šestdesete številke, je stopil iz vrste in se ustavil z oskrbnikovimi; bil je Domorazkotv stric. »To je torej tvoja ženka? No, da sta mi zdrava!« je pozdravljal in podajal težko, zdelano desnico. »Tudi vas obiščeva, stric!« mu je rekel oskrbnik. * »Le nridita. lahko bi bila Že prišla!« je pokazal starec in z malima očescema bistro pogledal gospo, »Nisva mogla, stric, žanjemo, danet sva prvikrat ušla od doma!« »No, no!« je zagodrnjal in obrnivši se k mladi gospe nadaljeval. »Da bi vama le pri nas bilo tudi všeč — mi smo namreč še tako po domače! Torej z Bogom!« In podavši roko, je mehki klobuk potisnil nazaj in zopet zloživši roke, počasi iq važno odšel za drugimi. Na koncu sprevoda je šlo še nekoliko starih užitkarjev, in tri ženice so krevljalo pripognjene, zamišljene. »Kakšno parado tu delajo, kaj takega na kmetih še nisem videla,« je pripovedovala gospa Gusta svoje izkušnje; »kar vroče mi je prihajalo, tako so naju vsi gledali!« »Mene ne, samo tebe,« se je zasmejal on. »Tukaj je vse parada — v nedeljo se v nji hodijo kazat — vsega tega so se \ naučili od tukajšnje gospode, ki jim daje zglede. Ako Darbujanka da za klobuk osem goldinarjev, mora poštarica dati devet, doktorica deset — in gospa županja? Sramota bi bila, ako bi županja ne dala vsaj enajst. Kakšna županja p$ bi bila to? Med sosedami je ravno taka.« »Koliko imajo zlata — in kmečka dekleta imajo ure s težkimi verižicami —.« Mož ji je pritrdil. »Pri tem pa jim je vseeno,« je nadaljeval, »ako o delavnikih tekajo po hiši bose, vedno v enem krilu in predpasniku, da se ubijajo od jutra do noči — samo, da so v nedeljo nališpane —.« »In imajo stekieničnice,« je pristavila ona. : »Prav praviš! O ,tudi to sem preskusili Kadarkoli sem prišel domov, vselej so me mati, oče, strici, tetke in drugi znanci pregledovali najprej od čevljev do vrh ; klobuka, imam li verižico in koliko prstanov na rokah —.« »Ali so bili zadovoljni s tabo?« »Moj Bog, včasih so bili. Človek mora drugače živeti kot oni in ne more ttiliko dati za lišp, Žive v siromašnih vaseh; kruh, krompir, cmoki, včasih štruklji —; skratka, kar da gospodarstvo — o tem žive. Vsak grižljaj smo morali drago plačati. Naši doma so tarnali, da so slišali praviti, kakšen gospod sem. Vsak tukajšnji krojač ,pek, mizar, skratka, tovariš je prišel nališpan in poln prstanov, ko se je vrnil z Dunaja.« »Ali so sosedje bogati?« je poizvedo-? vala gospa. »Bogati niso, pri malih posestvih to ni mogoče, a denar imajo, ker razven to gizde vsak skopari ter si ne privošči; hčeram dajo po par tisočakov.« »Vidiš — kaj sem ti pa jaz prinesla? Zato so tako gledali name, in dobro vemj da so te pomilovali!« je rekla zamišljena. Oskrbnik je zamahnil z roko. »Človek se jih mora navaditi,« je rekel mimo. Pomirjena sta šla v sobo ter na polna usta dihala prijetni hlad. ’ (Dalje.) Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«. ' ’ Odgovorni urednik Viktor Cenčič. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.