ČASOPIS ZA SLOVE>N'SKO' KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Z DRUGO STOTNIJO SLOVENSKEGA PLANINSKEGA POLKA V BORBI ZA KOROTAN (Ob štiridesetletnici) JURIJ MUšIč Po imenovanju za poveljnika 2. stotnije Slovenskega planinskega polka sem se za- četek februarja 1919. leta javil pri njegovem poveljstvu v Pliberku. Polik je takrat s svo- jimi prednjimi stražami ščitil desno obalo Drave od mostišča nad Sp. Dravogradom do približno Dražje vesi, se pravi, ta del de- markacijske črte, kajti po nesrečnih bojih pri Sent Jakobu, Rožeku in Borovljah je bila zaključena nekakšna vrsta premirja s koroško deželno vlado. Ti boji so seveda zelo neugodno vplivali na duha našega vo- jaštva kakor tudi na nestalno in zastrašeno prebivalsitvo tostran demarkacijske črte. Iz polkovnega poveljstva sem šel nato v štab 1. bataljona, ki je bil tedaj v Dobu, in sem se javil pri poveljniku tega bataljona stotnilku Nejedlem. Bila je zelo huda zima z visokim snegom in ostrim mrazom. V Dobu sem se zadržal nekaj dni, da bi dodobra spoznal situacijo na bataljonskem sektorju, nato sem krenil v Libeliče, kjer je bilo po- veljstvo moje 2. stotnije. Stotnija je ščitila del demarkacijske črte od libeliške gore do Žvabeka, a rezerva je bila v Libeličah in na Suhi. Po prihodu v Libeliče sem si za- stavil kot poglavitno nalogo, da okrepim samozavest svojih fantov, pri čemer sta mi bila v pomoč dva odlična rezervna častnika, Pertot in Makovec. Kljub premirju so pa- trulje Volkiswehra pogostokrat s streljanjem vznemirjale naše postojanke, pa tudi so- vražno topništvo se je od časa do časa ogla- šalo. Naša slovenska uprava se je bila v tem sektorju takrat že povsem utrdila, pa tudi v samih Libeličah je že bilo nekaj urad- nikov s Kranjskega in Štajerskega. Domače prebivalstvo je bilo neopredeljeno, največ iz strahu pred meiščevanjem Nemcev, če bi sc le-ti teh krajev ponovno polastili. Ko sem se zadnje dni avgusta vrnil z do- pusta v Libeliče, sem našel povsem spreme- njene razmere. Naše poveljstvo se je bilo namreč odločilo, da prehiti Nemce, ki so se mrzlično pripravljali na ofenzivo, z lasitnim napadbin na njihove postojanke. Naše na- predovanje se je uspešno pričelo 29. aprila, a so Nemci že naslednjega dne prešli v proti- napad; razbili so našo posadko v velikov- škem mostišču, nato pa začeli z ofenzivo tudi južno od Drave ter od Apač ogrozili našo komunikacijo Velikovec—Jezersko. Pri- čel se je naš splošni umik na štajersko in kranjsko mejo, ki se je pri nekaterih naših oddelkih na žalost spremenil v pravi beg. Disciplina in duh sta v splošnem tako zelo padla, da bi mogli Nemci takrat brez večjih ovir napredovati tudi preko koroške meje, če bi to hoteli. Niso mi znani operativni in taktični vzroki tega poraza, vendar jih je treba iskati ne le v pomanjkanju volje do skrajne požrtvovalnosti, marveč tudi v sla- bem vodistvu pri Velikovcu in nezadostni prizadevnosti' nekaterih naših častnikov, da bi utrdili samozavest in borbeni duh naše mlade slovenske vojske. V Libeliče sem se vrnil 28. aprila ravno po pogrebu štabnega narednika Rakovca, ki je padel, zadet od sovražne granate, na pra- gu stotnijskega poveljstva. V bojih nasled- njih dni so Nemci po'bili in zverinsko masa- krirali nekaj borcev iz voda, ki je bil po- slan, da okrepi obrambo naših postojank pri Sv. Lovrencu. Po višjem povelju sem v prvih majskih dneh začel z umikom v smeri Sp. Dravograd—Muta—Brezno ter imel pred Cmečami spopad s sovražnikovim prednjim oddelkom, ki pa smo ga z ognjeni iz stroj- nic zavrnili. Ko smo dospeli po napornem maršu v popolnem redu v Brezno, je mojo stotnijo prevzel bataljon karlovškega polka, ki je bil tja poslan zaradi zaščite ogrožene- ga Maribora. Ne da bi nam privoščil nadvse potrebni odmor, mi je odločni poveljnik tega bataljona ukazal, naj s svojo stotnijo ponov- no zavzamem Muto in Vuzenico. Stavil sem stotnijo v poikret in krenil z njo proti meji. Nekaj sto metrov pred Muto nas je sprejel sovražnik z močnim ognjem. Ob tej priliki je tik zraven mene junaško padel smrtno Pogled na Rožno doliBO s Karavankami 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zadeti narednik Glad. So^^ražnika, ki je bra- nil pokopališče ob cerkvi — kasneje smo zvedeli, da so toi bili oboroženi graški visoko- šolci — smo v naskoku vrgli iz njegove po- stojanke in zavzeli takoj zatem tudi samo Muto in se zavarovali s prednjimi stražami zahodno od črte Muta—Vuzenica. Takoj po zavzetju Mute je prispel tudi bataljon kar- lovškega polka, ki je od moje stotnije pre- vzel zaščito meje. Moja stotnija pa je bila čez nekaj dni prepeljana po železnici preko Maribora in Celja v sklop našega polka v Slovenj Gradec. V žalostnem splošnem umi- ku je 2. stotnija častno izpolnila svojo nalogo in o^bvarovala sicer z občutnimi izgubami ugled našega, slovenskega orožja. Čeprav naš polk pri umiku ni bil posebno prizadet, niti ni imel v celem večjih izgub, je bilo vendarle razpoloženje dokaj slabo in je prevladovala splošna pdbitost. V Slove- njem Gradcu so se zbirali deli polka, ki so se v raznih smereh umikali s frontnih po- ložajev. Spominjam se, da sem s svojo stot- nijo prispel med poslednjimi, saj pa sem tudi napravil velik ovinek in bil zadržan zaradi zavzetja Mute. Po komaj dvodnev- nem počitku v Slovenjem Gradcu je polkov- no poveljstvo poslalo mojo stotnijo na staro štajersiko-koroško mejo in mi odredilo za obrambo odsek: k. 860m—Bardnik—Otiški vrh—Sv. Janž—Vricl (515 m) na važni smeri Slovenj Gradec—Sp. Dravoigrad. Za povelj- niško mesto isem si izbral župnišče pri Sv. Petru, kjer je bila tudi moja rezerva. Polo- žaj je bil seveda preširok za mojo stotnijo, razen tega pa so znatne višinske razlike oteževale hitro premikanje oddelkov in na- sploh organizacijo celotne obrambe. Pred našim položajem se je dvigal dominantni Buhenštajn, ki je v zvezi s Sv. Križem gro- zeče zapiral pristop k mostovom pri Spod- njem Dravogradu oziroma je sovražniku nu- Pogled na Velikovec j Poiročnik Pertot s svojim vodom pri Rajneku (julij 1919) dil zelo ugoden izhodiščni položaj za napad na moj odsek. Vendar do tega ni več prišlo, ker je bilo 18. maja v Beogradu odločeno, da se podvzame velikopotezna ofenziva in da se Nemci vržejo za našo narodnostno mejo. Za to pomembno ofenzivno akcijo je Slo- venski planinski polk postal desina napatlal- na kolona Koroškega odreda, ki je imel na- logo, da v splošni smeri čez Guštanj, Pli- berk in Lipico prodira proti Velikovcu. 2. stotnija je bila skupaj s 5. in tehnično stotnijo v sestavu napadalne grupe podpol- kovnika Todoroviča; imela je nalogo, da za- vzame s položaja k. 860—Otiški vrh—Vricl— Sv. Neža, skupaj z desnim krilom I^botske- ga odreda Spodnji Dravograd ter da v na- daljnjem prodiranju ščiti desni bok odreda, tesno sodelujoč pri tem z Labotskim odre- dom (mariborskim polkom). Pričetek te ofen- zivne akcije je bil določen za 28. maj. So- vražnikova moč v Sp. Dravogradu in nje- govem mostišču je bila ocenjena s približno dvema bataljonoma in 2—3 baterijami, kar pa se je kasneje izkazalo za pretirano, po- sebno v pogledu sovražnikove pehote. Za to akcijo je bila stotnija dopolnjena z rezervi- sti in manjkajočo opremo. S poveljnikom levokrikie stotnije Labots.kega odreda, ki je morala napasti od Sv. Magdalene po gre- benu Buhenštajna k Sp. Dravogradu, sem se sporazumel glede potrebnega sodelovanja pri najpadu na Dravograd. TaJktično težišče je seveda bilo v samem začetku pri tej stot- niji, ki je bila na grebenu Buhenštajna, med- tem ko je bil le-ta z naše južne strani le težko dostopen. Dogovorili smo se, da na- pade sovražnika najprej ta stotnija, ki naj na ta način omogoči frontalni napad moji 104 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Pohod oddelka slotvenskega planinskega polka proti Velikovcu stoitniji čez strmi grebeii Buhenštajna k Sp Dravogradu. Gledali smo z velikim zaupa- njem v uspeli naše akcije, posebno še, ker smo računali z izdatno pomočjo* topništva (4 baterije), postavljenega za našo napadal- no skupino, a vedeli smo tudi, da sta red in disciplina pri sovražniku sumljive vred- nosti. Prvič po osvoboditvi so bile v našem sestavu tudi srbske čete, kar je seveda po- zitivno vplivalo na borbeno razpoloženje nalših borcev. Poveljnik Koroškega odreda je bil generalštabni polkovnik Ljubomir Maric, ki ga je poslala srbska vrhovna ko- manda, da poveljuje odredu v odrejeni ofenzivi. Zmagoslavna ofenziva se je pričela točno po vnaprej določenem načrtu 28. maja zju- traj. V napadalnem sektorju Koroškega od- reda je desna napadalna skupina podpol- kovnika Todoroviča imela tega dne največji uspeh. Levokrilna sikupina mariborskega polka je s svojim prodiranjem po grebenu Buhenštajna utrla pot moji stotniji, ki je potem v neprestanem prodiranju osvojila najprej linijo Gradišnik — k. 511, a zatem je prebredla Mežo in zavzela k. 526, kjer jo je zatekla noč. Sovražnik je nudil slab od- por in nam je na opuščenih poistojankah pre- pustil nekaj strojnic, 5 topove in obilico mu- nicije. Naša napadalna skupina ni s tem dosegla le taktičnega, temveč tudi velik stra- teški uspeh, ker je osvojila važno železniško križišče Dravograd in preprečila uničenje tamkajšnjih mostov, ki so kasneje v teku ofenzive odigrali važno* vlogo. Srednja in leva napadalna grupa desne kolone (stotnika Rojnik in Nejedly) sta do mraka osvojili Kotlje, a leva kolona je do- segla črto: Jankovec—Vel. Glava—Peca. Naša desna napadalna grupa je v nespre- menjenem sestavu prodirala naslednji dan (29. maja) čez Libeliče ter je zavzela polo- žaj Potoče—Dobrava, s katerega je imela nalogo, da pomaga mariborskemu polku (Labotskemu odredu), ki je bil v prodiranju po levi obali Drave zaustavljen zaradi moč- nega sovražnikovega odpora iz linije: La- bot—Magdalenska gora. 30. in 31. maja je naša napadalna grupa na istem položaju s strojnicami in topni- štvom uspešno pomagala pri osvajanju Labo- ta in Kasparštajna, a 1. junija je prodirala po desni obali Drave v smeri Lipice, držeča zvezo s kolono, ki je prodirala po levi obali Drave v smeri Rude. Ob tej priliki moram tudi omeniti splošno operativno situacijo v napadalnem sektorju Labotskega in Koro- škega odreda. 30. maja sta obe napadalni ko- loni Koroškega odreda (brez naše desne na- padalne grupe) dospeli do desne obale Drave na sektorju Lipica—Velikovec, a nista mogli onemogočiti sovražniku poškodovanje mostu pri Velikovcu. Tako sta bili zadržani v svo- jem zmagovitem prodiranju, za forsiranje Drave pa ni bilo na razpolago dovolj mo- stovnega materiala niti ni bil obstoječi ma- terial takoj na mestu. Da ne bi prišlo do zastoja v ofenzivi, se je poveljstvo dravske divizije odločilo, da spremeni operacijsko smer Koroškega odreda ter da se njegov večji del (Celjski in Ljubljanski polk ter cn bataljon Slovenskega planinskega polka) prepelje 1. junija z železnico od Pliberka, Gradnja mostu čez Krko (julij 1919) 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pogreb padlega podčastnika v Vovbrah Čez Spodnji Dravograd v Labot zaradi okre- pitve Labotskega odreda in prenosa težišča operacije na levo obalo Drave. Na osem ba- taljonov in 28 topov okrepljena skupina je imela potem nalogo, da zlomi tamkajšnji so- vražnikov odpor ter da prodira po levi obali Drave k Velikovcu, ki so ga naše čete bile ponovnoi zasedle 3. junija. Medtem ko so glavne operacije potekale na levi obali Drave, pa je bila naša desna napadalna grupa 2. junija razformirana in vrnjena v sestav polka, ki je do večera tega dne forsiral Dravo pri Lipici. S tem je bil že tega dne zvečer ves Koroški odred osre- dotočen na levem bregu Drave pred Veli- kovcem. V nadaljnjem poteku ofenzive Ko- roškega odreda proti Celovcu je bila 2. stot- nija v sestavu svojega 1. bataljona zadržana kot rezerva do 5. junija v Lindenhofu, med- tem ko je bil bataljon z drugimi deli polka premaknjen v rajon Šmarjeta—Trušnje. Deli Koroškega in Jezerskega odreda so 6. junija vkorakali v Celovec ter dosegli linijo: Djekše — Št. Urh (1225) — Mostič — k. 1076 - Steinbruch Kogel (1074) — Šentlenska gora (1058) — Lehner Berg (977) — Šenturška gora (1015) — Št. Peter — Pričiče (v občini Poreče, na severni oibali Vrbskega jezera) — deli Ljubeljskega odreda pa so dosegli južno obalo Vrbskega jezera zahodno od črte Otok — Rožek — Petelin (807) — Spod. Borovlje — Kepa (2144). Ljubljanski pešpolk in 3. ba- taljon Slovenskega planinskega polka so ob- vladali do večera tega dne zgodovinsko Go- sposvetsko polje in Krnski grad. S tem so naše zmagovite čete na jugovzhodnem Ko- roškem dosegle našo severno narodnostno mejo. Popoldne tega dne je bilo zaključeno premirje z Avstrijo in zaustavljena nadalj- nja ofenziva. Ko so se naše čete približevale Celovcu in Gosposvetskemu polju, se je tudi že pričela za nas neugodna dejavnost antantine komi- sije, ki se je v teh dneh formirala v Celovcu. Po njenem nalogu so italijanske čete zasedle železniško progo Beljak—Št. Vid na Glini, kar je imelo za posledico prvo za nas ne- ugodno korekcijo demarkaoijske črte, ki je bila 19. junija pomaknjena nazaj na linijo: Steinbruch Kogel (1074) — k. 640 — Time- nica — Gosposvetska gora (724), tako da smo morali zaradi te korekcije že takrat za- pustiti Gosposvetsko polje. Kasneje smo mo- rali demarkaoijsko črto premestiti še celo za Krko, da ne govorim o omejitvah pri zavzetju Celovca, ki je smel biti zaseden po naših četah le simbolično. Konec junija sem prevzel s svojo stotnijo zaščito demaiikacijske črte ob Krki, najprej odsek Tratenbauer—Rajnek—Ričja ves (ju- lij-avgust), potem pa odsek severno in južno od Brega (Rain), ki je zapiral glavno cesto Velikovec—Celovec. Na tej postojanki sem potem zapustil stotnijo decembra 1919. leta zaradi premestitve k dravskemu pešpoJku v Ljubljano. Tudi na teh važnih postojankah so borci moje stotnije opravljali naporno stražarsko službo z majvečjim požrtvova- njem in z vzorno disciplino. Ob štiridesetletnici teh pomembnih dogod- kov se z največjo pieteto spominjam tistih slovenskih vojakov, podčastnikov in častni- kov, ki so zaman darovali svoje življenje za osvoboditev naše pradedovske zemlje in za- sužnjenih bratov po hribih in dolinah na- šega nesrečnega Korotana. Naj jim bo večna slava! 106