-----51    -----
Naši dopisi.
Iz Trsta 5. sveč. — Za Tržaško okolico se je napravilo jako važno društvo, namreč politično bralno društvo ,,Edinost". Na svečnico je imelo društvo prvi občni zbor v lepo okinčani dvorani stare šole, ljudstva se je zbralo nad 300 okoličanov in mestjanov. Zapazili smo tudi odlične gospode, kateri so s svojim pohodom društvo počastili in sicer deželni poslanec baron Witt-man, dr. Bizjak in dr. Kafka. Predsedoval je deželni poslanec Nadlišek, pozdravil je občinstvo v tehtnem govoru ter naslikal v malo besedah važnost političnega društva; ko je končal govor, je oddal pred-sednistvo gosp. dr. Bizjaku, kateri je bil enoglasno za predsednika novega društva izvoljen. Dr. Bizjak se zahvaluje za skazauo mu čast in zaupanje, katero stavi občinstvo v njega; navedel je, da se ni mogel odločiti dolgo časa, prevzeti važni častni posel; zago-tovlja, da bo vedno vse storil, kar bo v njegovi moči, v prid naroda in okolice; naglasa prijaznost med onimi, katere je osoda drug zraven drugega živeti vravnala, da treba postopati postavni pot do boja, in nasprotniki bodo spoštovali naše vedenje. Nazadnje pa opomni vedno zvesto ostati cesarju kot dosedaj toliko stotin let. Navdušeni živioklici gromeli so po dvorani. Tajnik gosp. Trobec poroča o društvenem delovanji, in govori za okolico koristen govor ter omenja krivice, katere se okolici gode vsled pritiska nasprotne stranke. Gosp. Dol in ar omenja, da društvo ne bo imelo samo političnega namena, ampak pospeševalo bode tudi gospodar-stvene stvari, da se približa počasi vrsti izobraženih narodov, zato povdarja pomanjkanje ljudskih šol v mater-nem jeziku, ktere edine bi mogle okolico zboljšati v ekonomičnem in narodnem obziru; opominja pa okoličane in druge odlične Slovence, naj noben ne izostane s svojo duševno in materijalno močjo, in naj dela na to, da beseda „Edinost" res ono mesto zavzame, katere blagi pomen boljši prihodnost obeta. G. vitez B. Witt-man kot gost prosi besede; ker pa ne ume slovenskega, dovoljuje se mu v laškem jeziku govoriti; navdušil je okoličane, da so tudi oni poklicani na potu omike boriti se za svojo narodnost in boljšo prihodnost, spominja na zvestobo, ktero so Slovani vedno v najhujih prilikah dinastiji in cesarju skazovali, nazadnje pa poživlja zbrano občinstvo na neutrudljivo delavnost vedno pod znanim slovenskim geslom ,,napreja. Brezkončni živio! klici so bili govorniku hvala.
Gosp. kaplan Križmaa stopi potem na oder, govori kot najbolji govornik in pravi: Dragi okoličani! ko se ravno danes — 2. svečana — to društvo odpre, ne pozabimo onega moža,   kateri je prvi Slovencu go-
52
voril o boljši prihodnosti, ko je pel: „Slovenec, ti si prebrisane glave"; — onega moža, ki je prvi oral ledino naroda, in ta je neumrljivi nas prvi pesnik Vodnik; on naj nas vodi, ko nad zvezdami liro vbira njegov duh. Združite se vsi v to društvo, da bo zares ščit in obramba narodnih pravic. Živela Avstrija in naš presvitli cesar! Gromoviti živio klici tresli so dvorano.
Volilni listki bili so še le v četrtek, zarad poznega časa v noči, od glavnega odbora skrutinirani, da je ljudstvo lahko šlo na svoje domovje. — Costova nenadna smrt je tudi pri nas vsacega potrla, kajti mati Slovenija je izgubila ž njim eno sedanjih najboljših političnih kapacitet in delavnih moči.    Bodi mu žemljica rahla!
Iz Črnomaljskega okraja 2. sveč. („Laibacher Schul-
zeitung" in pa laži, ki zagovarjajo sleparije pri volitvah v JcupČijsko zbornico.) ,,Schul- Z t g." napada prav surovo in tudi prav lažnjivo pod napisom „Klerikale Fa-natiker", gosp. učitelja Stanonika iz Starega trga pri Poljanah, češ, da je on tropo nemirnežev, ki še pravice voliti niso imeli v obrtniškem oddelku, našuntal, da so davkarskemu diurnistu iz Črnomlja legitimacije, katere je od volilcev dobil, pobrali s silo. Ce je to „Schul-zeitung" posnela po „Tagblattu", kakor pravi, laže ž njim vred. Gosp. Stanonik ni nikogar šuntal; dobro mi je znano, da v Poljanski dolini ni nihče agitiral za narodne kandidate, kar ni bilo prav, in za to je bilo onemu diurnistu lahko nepodučene vclilce preslepiti, da so podpisali prazne volilne liste. Stanonik je bil v Trgu pri merici vina, ko pridejo volilci, kateri so bili po oklicu pred cerkvijo, dan poprej , ne vede zakaj, pozvani k Jonketu pred grad (Poljane), domu gredč v ravno tisto krčmo. Tu poved6, kaj so imeli opraviti, in kako so neke liste podpisovali. Gosp. Stanonik jim razloži, kaj da so podpisali, in zakaj da prav za prav gre\ To je bilo dovolj , da se vsi volilci vrnejo, vzemši seboj g. Stanonika in g. kaplana Ferjan-Čiča ter zahtevajo od diurnista, kateri je še pri Jonketu bil, volilne liste nazaj. Nihče ga ni žalil, nihče mu ni grozil, in prav zato bi moral tisti gospod Stanoniku hvaležen biti, kajti, ko bi bili ogu-ljufani volilci sami prišli nazaj, težko, da bi se mu ne bilo kaj druzega zgodilo; s Poljancem se ni šaliti. Go-spodič se je nekaj časa branil, dati liste volilcem, se le, ko mu župan pove, da mu to ne bo hasnilo, ker kmetje bi šli ž njim do okrajnega poglavarja, potem jim jih je izročil. Ko so možje liste prejeli, in so diurnista zagotovili, da nimajo nič proti njegovi osebi, dale njegov današnji posel se jim studi, so zavpili cesarju živijo, in v miru odšli. V protestu , katerega so v Ljubljano poslali, so ves ta dogodjaj popisali, in mislim, da so tudi pri preiskavi ravno to povedali. K preiskavi je bilo menda prišlo 8 žandarjev. Čemu neki? Ali bi ne bilo bolje, ako bi bilo tisti dan, ko je diurnist 2 volilnimi listi v Poljane koračil, šlo par žandarjev ž njim? znabiti bi bili vbranili mu slepiti kmete, in drazega preiskovanja bi potem ne bilo treba. Kdo je tedaj učinil nemir in nevoljo med kmeti, Stanonik, ali človek, ki je trdil, da je „im Namen der Re-gierung" priseli Zaslužil je gotovo opombico nekega volilca, kateri je rekel, živila vlada! tisti pa, ki postave pačijo, naj gred6 rakom žvižgat! „Schulztg." imenuje Stanonika nekdanjega cerkovnika. Ali je bil kedaj cerkovnik ali ne, mi ni znano, vendar, če je bil, mislim, da mu to ni sramota. Na Kranjskem je malo učiteljev, ki niso bili cerkovniki, iz tega pa ne sledi, da bi se smeli nekdanji cerkovniki zasramovati. K besedi „Lehrer" stavi vredništvo vprašaj. To po moji pameti pomeni, da je dvomiti, ali je Stanonik učitelj. Vedite, gosp. Si m a, da je,  itak priden in naroden uči-
telj, kateri si prizadeva,   mladino tako podučevati,   da mu ne bo delala nikdar sramote.
Bil sem že večkrat pri šolskih izpitih v Trgu,, in prepričal sem se, da g. S tanon i k ne trati časa v šoli, ampak si prizadeva mladino na narodni podlagi izobraziti. Tu sem slišal otroke lepo odgovarjati iz zgodovine, zemljepisja, naravoslovja in gospodarstva, se ve da Bismarkove nemščine tu nisem našel; in to je gotovo tisti greh, ki Stanonika črni. Vedite, gosp* S ima, ko bi vas v tako napolnjeno šolo djai, kakor je Tržka, stavim, da otrok še brati ne naučite. Vam se to od Stanonika grdo zdi, da živi v slogi z duhovščino. Kdor ima take g. duhovnike za prijatelje , kot so v Trgu, je srečen učitelj, in ne vem, zakaj bi jih moral sovražiti. Ti gospodje vse store, kar je na korist šoli; tu ni podoba, daje šola od cerkve^ ločena. Go-spodine Sima, vi obžalujete učitelje Črnomaljskega okraja, da je Stanonik njih voditelj; jaz pa misliwr da morajo ponosni biti, da imajo voditelja značajnega, kateri se ne suče, ko petelin na strehi za vsakim vetrom , in je tudi že v sejah okrajnega šolskega sveta pokazal, da ume braniti pravice učiteljev vsaki čas. Sram mora biti le one slepe kure, katerim so veternjaki voditelji in kateri plešejo, kakor jim „Schulztg." gode, o kateri ves svet ve, da jej ni mar za šolstvo , ampak le za ponemčevanje naroda slovenskega.
Iz Senožeč. — ,,Liberalni" naš župan, katerega nam je g. Dr. Gestrin blagega spomina za račun židovske pive po modernim civilnim zakonu 11. julija 1874 L v Bierhalli z občino poročil, vse po „liberalnih" svojih, načelih upeljuje: pohočno stražnico si je sezidal na občinske stroške v svojem hlevu, čeravno je od tod 20 korakov v soseskini hiši ponočna stražnica iz prejšnjih časov. „Javnof* vago si je napravil tikoma svoje hiše* in v svojo hišo izpeljal, tudi na občinske stroške, ako-ravno je zopet na drugo stran njegove hiše 20 korakov proč velik soseskini prostor. No, znamenja kažejo, da hoče on v resnici tisti „večni ž upanj/ biti, kakor je on prejšnjemu županu ta priimek dal. Ce pogledamo pa šumah, kjer se je zimska izkazba drv od meseca vinotoka 1874 do pretečenega tedna vršila, bomo našli, da ni zdaj svet, kjer so se drva skazovala, nikakoršni šumi in nikakoršnemu gospodarstvu podoben: boljša debla so posekana, slaba debla in kljuke pa rastejo; drobna drva ležijo navskriž, da ni moč čez nje hoditi niti voziti; štori od posekanih dreves molijo čez pol sežnja iz tal, kot stalaktiki na kalvariji Postonjske jame. Reda ni v gozdu čisto nobenega: dva gozdna varha praviloma županovo hišo stražita, po šumah se pa brezobzirno, tudi od neupravičenih občanov pridno noč in dan seka. Drevje, katero je prejšnji župan v drevoredih stran občinskih poti vsadil, je deloma polomljeno, deloma posekano ali pa zagraja in podpiralni koli proč vzeti. Drevesnica, katero je prejšnji župan v letu 1872 napravil, je brez vsake zagraje; škoda le za ondi rasteča lepa drevesca, kterih je brezštevilno veliko. Na soseskino delo pridejo le dobrovoljci; ravno tako pridno se ponočna straža (pred očmi župana) spoštuje, kjer navadno štirje stražiti morajo, pridejo po 2—3, malokdaj 4 stražniki, večkrat tudi nobeden, da jih mora občinski sluga iz krčem na stražnico goniti. Meso nam občinski sluga vsaki mesec po ljubljanski ceni izkliče, a mesar se za to ne zmeni, ter tirja po 30 kr. za funt. Ubogi župan, zakaj ste Vi to težko breme na-se naložili?! — A kaj bo še, ker je komaj še le pol leta Vašegažupanovanja preteklo!
Iz Ljubljane. (O volitvah za JcupČijsko in obrtnijska zbornico) se se zmirom ni pomirila naša dežela, kajti res je, da tako nepostavno in s takimi slepili kakor te, niso se volitve vršile nikoli in nikjer. In vendar gospod
53
minister kupčijstva dr. Banhans ni našel povoda, da bi bile ovržene takošne volitve!
Preglejmo zdaj še enkrat celo rajdo nepostavnosti in prečudnih prikazen od začetka do konca, ki so prišle pri teh volitvah na dan.
Ze   volilna komisija je bila  nepravilno  in zoper jasni §. 8. volilnega reda  sestavljena ,   ker   v nji ni bilo 3 zastopnikov obrtnijstva; gospod V. C. Zupan, sam ud te komisije,  je v pismu od 15. dne u. m. pro testoval zoper tako sestavo — brez vspeha.
Proti  jasnemu   §. 10 volilne   postave so večidel le beriči  in drugi strežniki okrajnih glavarjev dobili volilne liste v roke in jih z dokazanimi sleparijami tako marljivo in s tako hitrico raznašali  po mestih, trgih in vasčb, da so volilci mislili, da gori in da Bog vedi, kaj jih čaka, če niso nemudoma podpisali ali podkrižali volilnih listov beričem ,   ki   so   imeli v svoji drugi mavhi že pripravljene nemčurske kandidate. Da so druge poti neravno prenagli  beriči  zdaj tako „mit Dampf" delali, lahko se ugane,  kaj jih je tako silno gnalo,  da so na tisoče volilnih listov v par dnevih volilcem eskamotirali. Župani,   katerim   gori   omenjeni   §. 10 odločno   daje nalog,   da   oni   razdelijo   volilcem  izkaznice  in volilne liste, in da volilcem ostaja za prevdarek, koga naj volijo,   kakih 8 dni časa,   niso prejeli  volilnih listov, razen v okraji Litijskem, kjer se je okrajni glavar postave držal,   ali pa tam ,   kjer je okrajni glavar vedel, da bode župan  pravi  namestnik beriča ,   kakor na priliko Derbitschev Schrev ,   Hafner itd.    In vse to je dr. Suppanu tako postavno bilo ,   da je v konstituci jonalnem   društvu   menda   v Bismarka   ves   zamaknjen zavriskal:   „Dank  dem   korrekten Vorgang  der Regie-rung!a    No, če možje, ki se „dohtarji pravice" imenujejo, tako postopanje cel6 za „korektno" hvalisajo, potem naj pomislijo,   kakošne zapopadke   o   pravici in postavi  cepijo ljudstvu v srca in kakošen ,,vade me-cum" mu dajejo na pot za spoštovanje postav!
Al pustimo to in poglejmo, kaj se je dalje godilo. V „Novicah" smo brali, da vladni načelnik vitez Wi d man je dr. Bleiweisu, ko je pri njem bil s pritožbami, volilni komisiji poslanimi, obljubil, da bode strogo preiskavati dal dogodbe o volitvah. Zato smo zelo radovedni bili slišati izid napovedanih preiskav, pričakovaje, da se vse odkrije, kar je goljufnega in ne-postavnega bilo, bodi si na kakoršni koli strani, in potem z volitvami to zgodi, kar postava veleva, in kar se je na Kranjskem zgodilo leta 1866, — ko je svetnik c. k. deželne sodnije ^chmidt potoval skoro po celi deželi, preiskovaje pregreške narodne stranke pri takratnih volitvah, in so bile one volitve zarad par sumljivih dogodeb ovržene. Al zmotili smo se! Preiskave so se res začele, al vršile so se in se še vrš6 tako čudovito, da svet le strmi, ko bere popis teh preiskav v naših Časnikih. Preiskavali so prav tisti okrajni glavarji ali njihovi namestniki, ki so beriče po deželi razpošiljali z nemčurskimi kandidati; tako so tisti, ki bi imeli v preiskavo priti, bili preiskovalci ,,in causa propria".
In koga so ti preiskovalci v preiskavo vzeli in zakaj? Ne, ne, preiskavali niso beričev zarad njih sleparij, s katerimi so volilcem volilne liste izvijali, češ, da bodo manjši patent ali m&njŠe davke plačevali, če volijo može, ki so jih oni v svoji mavhi imeli, — da jim ni treba v Ljubljano volit iti itd. V preiskavo so ti preiskovalci vzeli le volilce, ki so preklicali go-ljufno, jim po beričih in druzih tacih ljudeh izvito vo-litev nemčurskih kandidatov, in izpraševali so jih, kdo jih je pripravil do preklica? Ali ni to grozovito! Ali je morebiti ta kriv, ki spozna, da je bil zmoten, in prekliče svojo zmoto? Kaj ni volitev po postavi prosta, in mora biti prosta, ker volilec davek plačuje za
to prostost? Ali ni moralična dolžnost vsacega poštenjaka nevedne v postavah podučiti? Ali ni to se posebna dolžnost časnikarstva? Ali je po takem morebiti tisti kriv, ki tatu al kakega druzega hododelca gosposki naznani, tat ali drug hudodelec pa je mož postave in pravice?! In prav take podobe so preiskave okrajnih glavarjev zarad bivših volitev. Ali ni to tedaj narobe svet? Kam pridemo s takim postopanjem? Pravo po takem postane napačno, anarhija red, razuzdanost pa morala!
Zdaj ima še c. k. državna pravdnija zadnjo besedo. Pričakovati moremo in moramo, da ona stori svojo dolžnost in zatožbo začne na podlagi podanih jej pritožeb, od c. k. deželne sodnije pa pričakujemo, da bode drugačno pot preiskovanja nastopila in to storila, kar se je zgodilo leta 1866 zarad volitev v kupčij sko zbornico.
—  (Iz seje deželnega odbora 5. februar!j a*) Gledč na dotični sklep deželnega zbora v zadnji sesiji je deželni odbor sklenil nasvetovati primarija in profesorja v deželni porodnišnici, gosp. dr. Al. Val en t o, za vodjo deželnih dobrodelnih naprav Njihovemu Veličanstvu v potrjenje.
—   (Iz seje družbe kmetijske 2. dne t. m.) V tej seji je subvencijski odbor razdelil državno podporo 1010 gld. za sadje- in vinorejo tako, da je po ukazu si. mi-nisterstva kmetijstva pred vsem drugim ozir jemal na drevesnice in vrte ljudskih šol po deželi. Po tem vodilu se je na prošnjo Kranjskih šolskih svčtov dalo za uravnavo šolskih vrtov in drevesnic šolam v Kadoljici, Kranji, Škof j i Loki in Metliki po 90 gold., v - šolam v Postojni, Žužemberku, Koša n i in Ž e 1 i m 1 j a h po 70 gold., — šolam v Nemški Loki, Ihanu, Planini in Žago rji po 50 giod.,— gosp. Jož. V o de-tu, namestniku podružnice kmetijske v Dolskem, za podporo v podačevanji kmetijske mladine v sadjereji 25 gold., — Radoljški kmetijski podružnici za nadaljevanje zasadbe sadnega drevja poleg ceste od Lesec proti Bledu 45 gold., — vrtu kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljaui 100 gold. za to, da se ondi obilo sadnih dreves zareja in vzlasti šolam po kolikor mogoče nizki ceni sadno drevje prodaja, Hor-julski in Koprivniski šoli pa in Jan. Borštniku v Dulah, ki so sadnega drevja prosili, se ga nekoliko brezplačno da. Odločeno pa je bilo dalje to, da se gori omenjenim šolam polovica državne podpore krajnim šolskim svetom koj da, polovica pa še le potem, ko se dokaže, da je drevesnica dodelana. — Dalje je bilo sklenjeno, naprositi vodstvo svilorejskega poskuševališča v Gorici, naj poskrbi družbi naši nakup 25 unč zdravega semnea svilnih črvičev, da more s tem po-streei našim domačim svilorejcem. — Vodstvu Slapške šole v Vipavi se da Porentov in Sumperjev panj. — Ker o zadevi uravnanja reke Krke od Bele cerkve do Krške vasi podružnici v Novem mestu in Krškem niste še poročali, deželni odbor pa je družbo kmetijsko pogoal za poročilo, se naprosite imenovani podružnici, naj ponaglite svoje poročilo, katero mora priti v obravnavo prihodnjemu deželnemu zboru.
—  (O dr. Costovem pogrebu.) Glede vencev, kateri so se ranjcemu poklonili, moramo še poročati, daje tudi „Sokol" , katerega prvi starosta je bil dr. Costa, mu poklonil prekrasen venec z napisom „Sokol prvemu starosti dr. Etbinu Henriku Costi" na belo-modro-ru* dečih trakovih v* zlatu.
—  Ker se je goveja kuga zadnje dni unega meseca prikazala v Povirji pri Sežani, je okrajno glavarstvo Postojnsko vsled postave ukazalo zaprtijo v Senožečah, Famlih, JBritofu in gornjem Vremu.
-----   54   —
—  {Stekel pes) je predvčeranjim bil prinesen v ži-vinozdravnišnico tukajšnjo, ki je popadel svojega lastnika in enega otroka. Že več let je, kar ni bilo steklega psa v Ljubljani; v Skofji Loki so nedavno imeli enega.
—   (Iz f)besedei{  Čitalnične   Vodniku v spomin)   naj povemo še to, da se je naš zbor zopet jako možato ob nesel, — da je  bil  zbor pevovodje g. Stockel-a „blagi spomin" z zasluženo pohvalo sprejet, isto tako tudi M o-zartov kvartet.
—  {Telegram iz Trsta) je včeraj zvečer prinesel v Ljubljano prežalostno poročilo, da je miiostljivi škof dr. Legat za mrtudom nevarno zbolel.
Za nagrobni spominek Hicingerjev so dalje darovali:
gosp. Milic 1 gold., gosp. župnik Jaklič 1 gold., gosp. Jak. Vindišar 1 gold.